Vaše trenutno stanje
- Zahtevano
- Analitika
- Oglaševanje
Prikaži podrobnosti
Predmet javnega razpisa: | Predmet javnega razpisa je podpora za izvedbo pilotnih projektov v okviru podukrepa Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij (v nadaljnjem besedilu: podukrep). |
Razpisana sredstva: | Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša 2.250.000,00 eurov. |
Sredstva se zagotovijo iz proračunskih postavk MKGP, in sicer: – 1.800.000 eurov iz proračunske postavke 140021 Program razvoja podeželja 2014–2020 – EU, – 450.000 eurov iz proračunske postavke 140022 Program razvoja podeželja 2014–2020 – slovenska udeležba. Delež sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znaša 80 odstotkov, delež sredstev iz proračuna Republike Slovenije pa znaša 20 odstotkov. | |
Vrsta javnega razpisa: | Zaprti. |
Začetek vnosa vloge in zaprtje javnega razpisa: | Vložitev vloge na javni razpis poteka od 3. julija 2023 do vključno 20. septembra 2023, do 14. ure. |
Obdobje upravičenosti stroškov: | Za upravičene stroške se v skladu s 57. členom Uredbe štejejo stroški, ki so nastali po datumu izdaje odločbe o pravici do sredstev in do zaključka pilotnega projekta. |
Cilji podukrepa: | Cilji podukrepa so razvoj novih oziroma izboljšanih proizvodov, praks, procesov ali tehnologij na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva, prenos znanj v prakso ter razširjanje rezultatov pilotnega projekta. |
Informacije o javnem razpisu: | INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP), Dunajska 160, 1000 Ljubljana, tel. 01/580-77-92, e-pošta: aktrp@gov.si. INFO točke Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (Priloga 28 razpisne dokumentacije). |
Merila | ||
I. | KAKOVOST PARTNERSTVA – maksimalno število točk | 20 |
1. | SESTAVA PARTNERSTVA – maksimalno število točk: Število članov partnerstva Partnerstvo vključuje: – osem ali več članov, med katerimi so najmanj štiri kmetijska gospodarstva, ki niso člani partnerstva iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, – več kot štiri do vključno sedem članov, med katerimi sta najmanj dve kmetijski gospodarstvi, ki nista člana partnerstva iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe. Heterogenost sestave partnerstva (vključenost različnih vrst subjektov) Partnerstvo vključuje najmanj tri kmetijska gospodarstva, ki niso člani partnerstva iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, in od katerih: – je najmanj en član prejel podporo iz naslova podukrepa M6.1 iz PRP 2014-2020 ali ukrepa 112 iz Programa razvoja podeželja 2007-2013 (podpora za mlade kmete), – sta najmanj dva člana organizirana kot kmetija, – najmanj en član ni organiziran kot kmetija in – imata najmanj dva člana v uporabi različen obseg kmetijskih zemljišč (do vključno 10 ha, več kot 10 ha), kar je razvidno iz vložene zbirne vloge v letu 2022 v skladu s predpisi, ki urejajo izvedbo ukrepov kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: zbirna vloga). | 15 5 5 3 10 4 |
Partnerstvo vključuje najmanj dva člana, ki izpolnjujeta pogoj iz 1. točke pod a) prvega odstavka 7. člena Uredbe pri čemer se vlogi na javni razpis za vsakega člana partnerstva priloži Priloga 6 »Seznam opravljenih svetovanj«. Partnerstvo vključuje najmanj enega člana, ki izpolnjuje pogoje iz 1. točke pod b) ali iz 3. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, in najmanj enega člana, ki izpolnjuje pogoje iz 2. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe. Vlogi na javni razpis se priloži Priloga 7 »Izjava o opravljanju dejavnosti izobraževanja«. Partnerstvo vključuje najmanj enega člana, ki ni: – kmetijsko gospodarstvo, – pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je registriran za opravljanje dejavnosti svetovanja na področju kmetijstva, – vpisan v evidenco o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja vsebino in način vodenja evidence o izvajalcih raziskovalne in razvojne dejavnosti, – pravna oseba, ki opravlja dejavnost izobraževanja v skladu z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, zakonom, ki ureja višje strokovno izobraževanje, oziroma zakonom, ki ureja visoko šolstvo, na področju kmetijstva in – fizična oseba, ki je vpisana v register zasebnih raziskovalcev v skladu s predpisom, ki ureja register zasebnih raziskovalcev. Vlogi na javni razpis se priloži Priloga 10 »Izjava o področju delovanja«. Točke iz naslova merila »Heterogenost sestave partnerstva« se seštevajo. Zahteve iz naslova merila »Sestava partnerstva« postanejo pogoj upravičenca do podpore ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev v skladu s 3. točko prvega odstavka 15. člena Uredbe. | 3 2 1 | |
2. | REFERENCE VODILNEGA PARTNERJA – maksimalno število točk: Vodilni partner ima reference z vodenjem najmanj enega projekta, ki: – je bil (so)financiran iz sredstev Evropske unije ali Republike Slovenije in – je zaključen v zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge na ta javni razpis in se nanaša na področje kmetijstva. Vlogi na javni razpis se priloži Priloga 11 »Izjava vodilnega partnerja o referencah z vodenjem projektov«. Vodilni partner ima reference s sodelovanjem v najmanj enem projektu (kot projektni partner), ki: – je bil (so)financiran iz sredstev Evropske unije ali Republike Slovenije in – je zaključen v zadnjih petih letih pred vložitvijo vloge na ta javni razpis in se nanaša na področje kmetijstva. Vlogi na javni razpis se priloži Priloga 12 »Izjava vodilnega partnerja o referencah s sodelovanjem v projektih«. | 5 5 3 |
II. | KAKOVOST PILOTNEGA PROJEKTA – maksimalno število točk: | 40 |
1. | POMEN PILOTNEGA PROJEKTA ZA PRAKSO NA PODROČJU KMETIJSTVA, ŽIVILSTVA ALI GOZDARSTVA: Najpozneje do vložitve zahtevka za izplačilo sredstev se izvede praktični preizkus novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti na lokaciji najmanj dveh kmetijskih gospodarstvih, ki so člani partnerstva in hkrati niso člani partnerstva iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, in po podatkih iz zbirne vloge za leto 2022 izpolnjujejo naslednje pogoje: – nimata sedeža oziroma naslova v isti statistični regiji, – imata v uporabi različen obseg kmetijskih zemljišč (do vključno 10 ha in več kot 10 ha), kar je razvidno iz zbirne vloge, – najmanj eno kmetijsko gospodarstvo je vključeno v operacije ukrepa kmetijsko–okoljska–podnebna plačila ali v ukrep Dobrobit živali iz PRP 2014–2020 in – najmanj eno kmetijsko gospodarstvo ima sedež ali naslov na območjih iz predpisa, ki določa razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Najpozneje do vložitve zahtevka za izplačilo sredstev se izvede praktični preizkus novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti na lokaciji najmanj dveh kmetijskih gospodarstvih, ki so člani partnerstva in hkrati niso člani partnerstva iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe, in po podatkih iz zbirne vloge za leto 2022 izpolnjujeta naslednja pogoja: – nimata sedeža oziroma naslova v isti statistični regiji in – imata v uporabi različen obseg kmetijskih zemljišč (do vključno 10 ha in več kot 10 ha), kar je razvidno iz zbirne vloge. Najpozneje do vložitve zahtevka za izplačilo sredstev se izvede praktični preizkus rešitev novega oziroma izboljšanega proizvoda, prakse, procesa ali tehnologije z namenom preverjanja njihove ustreznosti na lokaciji najmanj dveh kmetijskih gospodarstev, ki so člani partnerstva in hkrati niso člani partnerstva iz 1. ali 2. točke prvega odstavka 7. člena Uredbe. Zahteve iz naslova merila »Pomen pilotnega projekta za prakso na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva« postanejo pogoj upravičenca do podpore ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev v skladu s prvo alinejo 4. točke drugega odstavka 15. člena Uredbe. | 10 10 5 2 |
2. | SKLADNOST VSEBINE PILOTNEGA PROJEKTA S STRATEŠKIMI CILJI NA PODROČJU KMETIJSTVA, ŽIVILSTVA ALI GOZDARSTVA – maksimalno število točk: Vsebina projekta je skladna z: 1. Vsebina pilotnega projekta je skladna z: – najmanj petimi potrebami iz PRP 2014–2020 iz najmanj dveh sklopov potreb (A., B. ali C.) in – najmanj enim od strateških ciljev kmetijske politike iz Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo.si hrano za jutri« (Uradni list RS, št. 25/11; v nadaljnjem besedilu Resolucija). 2. Vsebina pilotnega projekta je skladna z: – dvema do štirimi potrebami iz PRP 2014–2020 iz najmanj dveh sklopov potreb (A., B. ali C.) in – najmanj enim od strateških ciljev kmetijske politike iz Resolucije. Potrebe PRP 2014-2020 so: A. SKLOP: Povečanje konkurenčnosti – P01 – Povečanje produktivnosti v kmetijstvu – P04 – Povečanje usposobljenosti v kmetijstvu, živilstvu ali gozdarstvu B. SKLOP: Skrb za okolje, prilagoditev na podnebne spremembe – P08 – Ohranjanje oziroma izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na habitatih, vezanih na kmetijsko krajino in kmetijsko biodiverziteto – P09 – Zmanjšanje negativnih vplivov kmetijstva na kakovost površinskih in podzemnih voda – P10 – Ohranjanje oziroma izboljšanje proizvodnega potenciala tal – P11 – Ohranjanje kmetovanja na območjih z naravnimi in drugimi proizvodnimi omejitvami – P12 – Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in amonijaka iz kmetijstva – P13 – Povečanje rabe obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) v rabi energije in dvig energetske učinkovitosti – P14 – Prilagoditev kmetijstva na podnebne spremembe – P17 – Spodbujanje ekološkega kmetijstva in večje ponudbe proizvodov iz shem kakovosti C. SKLOP: Povečanje dodane vrednosti in tržne usmerjenosti – P19 – Povečanje tržne usmerjenosti ter horizontalne in vertikalne povezanosti – P20 – Spodbujanje vlaganj v predelavo, razvoj in trženje kmetijskih proizvodov V skladu z Resolucijo so strateški cilji kmetijske politike naslednji: a) Zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane. b) Povečevanje konkurenčne sposobnosti kmetijstva in živilstva. c) Trajnostna raba proizvodnih potencialov in zagotavljanje s kmetijstvom povezanih javnih dobrin. č) Zagotavljanje skladnega in socialno vzdržnega razvoja podeželja (v sodelovanju z drugimi politikami). | 10 10 5 |
3. | PRISPEVEK K VAROVANJU NARAVNIH VIROV – maksimalno število točk: Najmanj polovica članov partnerstva, ki so kmetijska gospodarstva, ima v uporabi kmetijska zemljišča na ožjih vodovarstvenih območjih, ki so določena v skladu s predpisi Vlade Republike Slovenije, ki urejajo vodovarstvena območja (v nadaljnjem besedilu: VVO), vsebina pilotnega projekta pa se nanaša na varstvo okolja, ohranjanje narave ali varstvo voda. Najmanj polovica članov partnerstva, ki so kmetijska gospodarstva, ima v uporabi kmetijska zemljišča, ki se nahajajo na območju Natura 2000 ali na območju širšega zavarovanega območja, vsebina pilotnega projekta pa se nanaša na varstvo okolja. Za širša zavarovana območja se štejejo narodni, regijski in krajinski park iz šestega odstavka 53. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O). Najmanj polovica članov partnerstva, ki so kmetijska gospodarstva, je vključenih v shemo kakovosti ekološka pridelava in predelava. Točke iz naslova merila »Prispevek k varovanju naravnih virov« se seštevajo, vendar ne morejo preseči 10 točk. | 10 5 5 5 |
4. | PRISPEVEK K BLAŽENJU PODNEBNIH SPREMEMB ALI PRILAGAJANJU NANJE – maksimalno število točk: Vsebina pilotnega projekta se nanaša na področje prilagoditve tehnologij podnebnim spremembam, ki se nanašajo na področje kmetijstva: – uvajanje tehnologij, ki zmanjšujejo posledice podnebnih sprememb ali pomenijo prilagoditev na podnebne spremembe, kot so uvedba novih ali izboljšanih rastlinskih vrst in sort, sprememba kolobarja, čas setve, uporaba kmetijskih rastlin odpornejših za sušo, ustrezna obdelava tal, – učinkovita raba vode v kmetijstvu ali – uvajanje tehnologij reje živali, ki zmanjšujejo izpostavljenost ali občutljivost na podnebne spremembe, kot je prilagoditev na vročinski stres, sestava krmnih obrokov. Vsebina pilotnega projekta se nanaša na področje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov oziroma amonijaka: – zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov oziroma amonijaka iz kmetijstva ter povečanje vezave CO2 v tleh in biomasi. Točke iz naslova merila »Prispevek k blaženju podnebnih sprememb ali prilagajanju nanje« se seštevajo. | 10 5 5 |
III. | PRISPEVEK PILOTNEGA PROJEKTA K DVIGU INOVATIVNOSTI NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU – maksimalno število točk: | 20 |
1. | PRENOS ZNANJA V PRAKSO: različni načini in obseg prenosa znanja v prakso – maksimalno število točk: Eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, najpozneje do vložitve zahtevka za izplačilo sredstev izvede prenos znanja v prakso na: – najmanj pet različnih načinov, – tri ali štiri različne načine. Eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, najpozneje do vložitve zahtevka za izplačilo izvede najmanj en način prenosa znanja v prakso iz prve do pete alineje Seznama načinov prenosa znanja v prakso v obsegu: – trikrat ali več, – dvakrat. Seznam načinov prenosa znanja v prakso iz prejšnjega odstavka: – upravičenec do podpore, ki je kmetijsko gospodarstvo in pri katerem je bil izveden praktični preizkus, izvede demonstracijo pridobljenega znanja v okviru priprave in izvedbe praktičnega preizkusa za najmanj tri kmetijska gospodarstva, ki niso člani partnerstva, – upravičenec do podpore, ki je pravna oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti svetovanja na področju kmetijstva, izvede predavanje ali delavnico s predstavitvijo pridobljenega projektnega znanja za najmanj pet kmetijskih gospodarstev, ki niso člani partnerstva, – upravičenec do podpore, ki je pravna oseba, registrirana za opravljanje dejavnost svetovanja na področju kmetijstva, izvede predavanje ali delavnico s predstavitvijo pridobljenega znanja v okviru priprave in izvedbe praktičnega preizkusa za najmanj pet strokovnjakov s področja kmetijstva, kot so npr. kmetijski svetovalci, – upravičenec do podpore, ki je pravna oseba, ki opravlja dejavnost izobraževanja na področju kmetijstva, izvede strokovno ekskurzijo na kmetijsko gospodarstvo, ki je član partnerstva in kjer je bil izveden praktični preizkus, za najmanj deset udeležencev, ki so vključeni v njen izobraževalni ali študijski program s področja kmetijstva (npr. dijaki, študenti), – upravičenec do podpore, ki je pravna oseba, registrirana za opravljanje raziskovalne in razvojne dejavnosti, izvede predavanje ali delavnico s predstavitvijo pridobljenega znanja v okviru priprave in izvedbe praktičnega preizkusa na strokovnem dogodku za najmanj deset udeležencev, – izdelava mobilne aplikacije s predstavitvijo pridobljenih oziroma v projektu razvitih znanj za uporabo na pametnih napravah (npr. pametni telefon, tablični računalnik), ki je brezplačno dostopna za uporabnike mobilnih aplikacij na spletni strani vodilnega partnerja oziroma je na spletni strani vodilnega partnerja dostopna povezava do te aplikacije, – izdelava multimedijske vsebine kot npr. audio-video posnetek ali animacijski film, s katero se predstavijo pridobljena projektna znanja in je brezplačno dostopna javnosti na spletni strani vodilnega partnerja, – izdelava tiskanega gradiva (npr. priročnik), s katerim se predstavijo pridobljena projektna znanja in je brezplačno dostopno javnosti. Šteje se, da je posamezni način prenosa znanja iz prve do pete alineje Seznama načinov prenosa znanja v prakso izveden večkrat, če je vsakič izveden za različne udeležence (npr. tri demonstracije pridobljenega projektnega znanja za različna kmetijska gospodarstva). Če gre za kmetijsko gospodarstvo, ki je organizirano kot kmetija, se lahko prenos znanja v prakso izvede v okviru ene od naslednjih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji: – svetovanje o kmetovanju (SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje); – organiziranje delavnic ali tečajev (SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje); – usposabljanje na kmetiji (SKD 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje). Točke iz naslova merila »Prenos znanja v prakso« se seštevajo. Zahteve iz naslova merila »Prenos znanja v prakso« postanejo pogoj upravičenca do podpore ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev v skladu z drugo alinejo 4. točke drugega odstavka 15. člena Uredbe. | 20 10 5 10 5 |
IV. | RAZŠIRJANJE, UPORABNOST IN TRAJNOST REZULTATOV PILOTNEGA PROJEKTA – maksimalno št. točk: | 10 |
1. | NAČIN RAZŠIRJANJA REZULTATOV: uporaba različnih vrst komunikacijskih sredstev, s katerimi eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, razširja rezultate pilotnega projekta – maksimalno število točk: Eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, bo pred zaključkom pilotnega projekta razširil rezultate projekta z uporabo: – pet ali več različnih vrst komunikacijskih sredstev, od katerih je eden tiskani medij, – treh ali štirih različnih vrst komunikacijskih sredstev, od katerih je eden tiskani medij. Vrste komunikacijskih sredstev so: – tiskani medij (npr. časopis, revija, časnik, letak, brošura), – televizija, – radio, – navadna pošta, ki je poslana najmanj 20 naslovnikom, – elektronska pošta, ki je poslana najmanj 20 naslovnikom, | 5 5 3 |
– internet (spletna stran) in – družbeno omrežje (npr. Facebook, Instagram, Twitter, LinkedIn, YouTube). Zahteve iz naslova merila »Način razširjanja rezultatov« postanejo pogoj upravičenca do podpore ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev v skladu s tretjo alinejo 4. točke drugega odstavka 15. člena Uredbe. | ||
2. | OBSEG RAZŠIRJANJA REZULTATOV: število objav v medijih, s katerimi eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, razširja rezultate pilotnega projekta in število udeležencev na dogodkih, na katerih se razširjajo rezultati pilotnega projekta – maksimalno število točk: Eden ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore, bo pred zaključkom pilotnega projekta razširil rezultate pilotnega projekta z več kot petimi objavami v enem ali različnih medijih, pri čemer se kot medij šteje: – strokovna ali znanstvena publikacija, – časopis, – revija, – televizija, – radio, – spletna stran vodilnega partnerja, – družbeno omrežje (npr. Facebook, Instagram, Twitter, LinkedIn, YouTube). Enega ali več dogodkov, ki jih organizira en ali več članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore in na katerih so se pred zaključkom pilotnega projekta razširili rezultati pilotnega projekta, se udeleži najmanj 20 udeležencev, pri čemer se kot dogodek šteje: – dan odprtih vrat, – sejem, – razstava, – konferenca, – kongres, – delavnica, – seminar, – strokovni posvet in – tiskovna konferenca. Za razširjanje rezultatov pilotnega projekta se šteje javno predstavljanje podatkov, znanj ali informacij, pridobljenih v okviru izvedbe pilotnega projekta, vključno z analizami, priporočili in zaključki. Točke iz naslova merila »Obseg razširjanja rezultatov« se seštevajo. Zahteve iz naslova merila »Obseg razširjanja rezultatov« postanejo pogoj upravičenca do podpore ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev v skladu s četrto alinejo 4. točke drugega odstavka 15. člena Uredbe. | 5 3 2 |
V. | FINANČNA KONSTRUKCIJA PILOTNEGA PROJEKTA – maksimalno št. točk: | 10 |
1. | PARTNERSTVO SOFINANCIRA PILOTNI PROJEKT: lastna udeležba partnerstva pri financiranju pilotnega projekta – maksimalno število točk: Lastna udeležba partnerstva pri financiranju pilotnega projekta znaša: – več kot 10 % upravičenih stroškov pilotnega projekta, – več kot 5 % do vključno 10 % upravičenih stroškov pilotnega projekta. | 5 5 3 |
2. | DELEŽ STROŠKOV ČLANOV PARTNERSTVA, KI SO KMETIJSKO GOSPODARSTVO, OD CELOTNIH UPRAVIČENIH STROŠKOV PILOTNEGA PROJEKTA – maksimalno število točk: Delež upravičenih stroškov projekta vseh članov partnerstva, ki so upravičenec do podpore in so kmetijsko gospodarstvo, znaša: – več kot 10 % upravičenih stroškov pilotnega projekta, – več kot 5 % do vključno 10 % upravičenih stroškov pilotnega projekta. | 5 5 3 |
Uradni list RS, št. 63 z dne 9. 6. 2023