E-komentarji

Eden najbolj prepoznavnih elementov založbe Uradni list so komentarji zakonodaje. Njihovi avtorji so pravni strokovnjaki, katerih analiza členov posameznih predpisov pomembno vpliva na pravno prakso. E-komentarji so digitalna različica tiskanih izdaj.

E-komentarji zakonodaje so zdaj dostopni tudi na spletu

E-komentarji zakonodaje na spletu uporabniku prinašajo visoko dodano vrednost. Gre namreč za skrbno zbrane opise zakonskih norm, ki so posamezniku dostopni na vsakem koraku, kar prek telefona ali na zaslonu računalnika. Mnogi se sprašujejo, zakaj naročiti komentar zakonodaje na spletu, ko pa smo morda že kupili njegovo tiskano različico? Prednosti je veliko.

Najverjetneje je vsem poznano dejstvo, da se zakonodaja spreminja. To ni nujno slabo, saj se z razvojem različnih pravnih področij razvija tudi zakonodaja, ki se mora prilagoditi praksi. Vendar to za vse lastnike komentarjev zakonov v fizični obliki pomeni, da morajo z izidom novega komentarja kupiti novo knjigo, če želijo dostopati do najnovejših opredelitev zakonskih norm. Ena največjih prednosti komentarjev zakona v digitalni obliki je vsekakor ta, da se e-komentar sproti posodablja, na voljo pa nam je tako vedno najnovejša in najbolj ažurna različica komentarja. S tiskano knjigo to seveda ni mogoče.

UL info tok – komentar zakona o javnem naročanju na spletu

Odslej lahko naročniki storitve UL info tok dostopajo tudi do komentarjev zakonov. Komentarji niso vezani na posamezen računalnik, temveč so dostopni iz kateregakoli računalnika ali mobilne naprave. Vse, kar potrebujemo, je povezava do spleta. Komentarji zakonodaje na spletu so prilagojeni tako za namizja kot tudi za mobilne naprave.

UL info tok uporabniku ponuja elektronske oblike komentarjev različnih zakonov:

  • E-komentar Zakona o javnem naročanju (ZJN-3),
  • E-komentar Stvarnopravnega zakonika (SPZ),
  • E-komentar Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).

Avtorji vseh komentarjev so pravni strokovnjaki, katerih analiza členov posameznih predpisov pomembno vpliva na pravno prakso, ki se ustvarja.

Da lahko dostopamo do komentarja zakonodaje na spletu, se moramo najprej prijaviti

E-komentarji so dostopni naročnikom storitve UL info tok, kjer se naročnik najprej prijavi z uporabniškim imenom in geslom, nato pa naroči storitve tako, da izbere želeni paket. Ker si v Uradnem listu Republike Slovenije d.o.o. želimo, da bi se naši naročniki počutili kar se le da varne, smo poskrbeli za možnost 14-dnevnega brezplačnega zakupa storitve. V tem času lahko posameznik ugotovi, ali mu storitev ponuja vse, kar potrebuje. Seveda v sklopu brezplačnega zakupa storitve UL info tok zagotavljamo tudi možnost uporabe komentarjev zakonov na spletu.

Komentarji zakonov na spletu ponujajo tudi priročno možnost brskanja po vsebini

Da je uporaba komentarjev zakonodaje na spletu kar se da prijazna, pa smo poskrbeli tudi za preprosto iskanje po vsebini zakonov. Če v komentarju zakona iščete določen člen, to preprosto storite prek seznama členov oziroma hitrega izbora na levi strani e-komentarja. Če iščete po vsebini komentarja zakona, lahko to naredite prek polja »iskanje«, v katerega vpišete iskalni pojem, in dobite vse zadetke, kjer je pojem uporabljen v besedilu zakona in e-komentarju. Če vsebino komentarja posameznega člena pogosteje uporabljate, ga lahko vstavite v seznam »Priljubljene«.

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem
spremenjena in dopolnjena izdaja

Avtorji: Milena Basta Trtnik, mag. Maja Koršič Potočnik, Vida Kostanjevec, Maja Prebil in mag. Urška Skok Klima

Urednika: mag. Urška Skok Klima in Sašo Matas

Leto izdaje: 2022

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je bil sprejet novembra 2015, je prinesel novo ureditev javnega naročanja pri nas. ZJN-3, že četrti zakon po vrsti na tem področju, je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 91/2015 z dne 30. novembra 2015. Ta zakon vrsto let ni bil deležen bistvenih sprememb, z izjemo novele ZJN-3A, ki je dopolnila nekaj določb, predvsem z vidika zagotavljanja socialno odgovornega javnega naročanja. Novela ZJN-3B pa je po šestih letih uporabe zakona v sistem javnega naročanja prinesla nekaj poenostavitev, novosti in uskladitev določb z dejanskim stanjem, predvsem z vidika prehoda na popolnoma elektronski način javnega naročanja.

Predstavljeni komentar ohranja nekatere vsebine, ki so bile z ZJN-3 opredeljene že leta 2015, ki pa so posodobljene glede na prakso tako DKOM kot tudi sodišča EU ali v določenih primerih, glede na zakonodajne spremembe, popolnoma na novo pojasnjene.

Z vidika novosti tako ta komentar upošteva novo vsebino, ki so jo doprinesle novele ZJN-3A, ZJN-3B in ZJN-3C.

Avtorji komentarja so dobri poznavalci področja javnega naročanja z večletnimi izkušnjami v praksi in v snovanju sistema javnega naročanja, nekateri med njimi so aktivno sodelovali tudi pri nastajanju zakona oziroma pri njegovih spremembah.

Ob tem, ko razlagajo vse pomembne zakonske spremembe in razloge zanje, vključno z navezavami na nekatere druge predpise, posamezne določbe zakona komentirajo predvsem s praktičnega vidika. Bralci bodo z delom tako zagotovo dobili celovit pregled nad določbami, pomembnimi vsebinskimi novostmi zakona in najnovejšo sodno prakso.

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem<br />spremenjena in dopolnjena izdaja

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)

Avtor(ji): Milena Basta Trtnik, Vida Kostanjevec, Sašo Matas, mag. Maja Potočnik, mag. Urška Skok Klima

Urednik: Sašo Matas

Novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), sprejet novembra 2015 v državnem zboru, prinaša novo ureditev javnega naročanja pri nas. ZJN-3, že četrti zakon po vrsti na tem področju, je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 91/2015 z dne 30. novembra 2015.

ZJN-3 prinaša več novosti, ki jih je zakonodajalec primarno povzel iz dveh evropskih direktiv, direktive 2014/24/EU in direktive 2014/25/EU:

  • zakon prvič v enem predpisu združuje urejanje dveh področij, javno naročanje za klasične naročnike in javno naročanje na t. i. infrastrukturnem področju,
  • povečuje se gospodarnost javnega naročanja ter spodbuja naročanje z vključevanjem merila ekonomsko najugodnejše ponudbe in uporabo izračuna stroškov v celotni življenjski dobi,
  • povečuje se tudi transparentnost naročanja, saj bodo odločitve o oddaji naročila objavljene, prav tako se spreminjajo pravila, povezana z vročanjem,
  • spodbujajo se zeleno in socialno naročanje ter večja udeležba malih in srednjih podjetij; z dodano socialno noto v zakonu se temeljito spreminjajo zahteve po izpolnjevanju pogojev na strani ponudnikov, obenem pa zakon prinaša drugačna pravila dokazovanja in preverjanja ponudb,
  • zakon med drugim prinaša še prehod na popolno elektronsko naročanje in novosti v določbah o spreminjanju pogodb o izvedbi javnega naročila,
  • izvajanje del s podizvajalci je urejeno drugače kot doslej.

Med avtorji komentarja so dobri poznavalci področja javnega naročanja z večletnimi izkušnjami v praksi, nekateri med njimi so aktivno sodelovali tudi pri nastajanju zakona.
Ob tem, ko razlagajo vse pomembne zakonske spremembe in razloge zanje, vključno z navezavami na nekatere druge predpise, posamezne določbe zakona komentirajo predvsem s praktičnega vidika. Bralci bodo z delom tako zagotovo dobili celovit pregled nad določbami in pomembnimi vsebinskimi novostmi zakona.

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3)

Stvarnopravni zakonik (SPZ)

Avtor/ji: dr. Miha Juhart, dr. Matjaž Tratnik, dr. Renato Vrenčur

Stvarno kazalo: as. dr. Neža Pogorelčnik Vogrinc

Urednik: Boštjan Koritnik

Že več kot trinajst let je minilo od uveljavitve Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki je v slovenski sistem civilnega prava prinesel moderno in celovito ureditev stvarnopravnih razmerij. Naša praksa se je v tem času že prilagodila številnim novostim, ki so utemeljene v nekaterih metodoloških premikih pri ureditvi lastninske pravice kot temeljne človekove premoženjske pravice in nosilne pravice civilnega prava. S pravnosistemskega vidika pa je najpomembnejši poudarek zakonika na drugačni ureditvi nepremičninskih razmerij, ki tako kot v primerljivih pravnih sistemih temeljijo na primarnosti načela superficies solo cedit in konstitutivnosti zemljiškoknjižnega vpisa.

Avtorji, ki so v slovenski strokovni javnosti znani kot strokovnjaki na področju stvarnega prava, so se tokrat odločili za nekoliko drugačen koncept komentarja k SPZ. V nasprotju z »običajnimi« zakoni s komentarjem, ki jih najdemo pri nas, so se odločili za koncept, ki je bliže praktikom, ker bolj kot teorijo – njena dosedanja stališča oziroma stališča prejšnjih razprav delo seveda prav tako vsebuje – predstavlja stališča sodne prakse.

V letih po uveljavitvi SPZ se je nabrala že zelo bogata sodna praksa, ki je sistematično in – kjer je to potrebno – tudi kritično obdelana. V komentarju nikakor ne gre zgolj za preprost prikaz sodne prakse, kot jo lahko najdemo na različnih spletnih portalih ponudnikov podobnih pravnih vsebin, ampak je ta povezana s strokovno poglobljenim komentarjem k posameznim določbam SPZ.

Predmet posebne obravnave so odločitve, ki prinašajo bodisi povsem nova stališča bodisi se razlikujejo od uveljavljenih stališč sodne prakse slovenskih sodišč. Pri tem avtorji opozarjajo tudi na težave v tistih primerih oziroma postopkih, ko zaradi nedovoljenosti revizije stališča oblikujejo bodisi samo eno sodišče ali pa vsa štiri višja sodišča v državi. In nenazadnje smo priča ne-usklajenosti stališč celo med različnimi oddelki Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Seveda v knjigi ne manjka teoretični del, a je ta po vsebini in obsegu bolj prilagojen uporabnikom v praksi (zlasti odvetnikom, notarjem in sodnikom). Komentar je strukturiran tako, da je najprej podana analiza posameznega instituta oziroma določbe SPZ, vključno s sodno prakso, temu pa sledi sistematičen in pregleden prikaz jeder (oziroma relevantnih delov iz obrazložitev) sodnih odločb.

Stvarnopravni zakonik (SPZ)

Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR)

Avtor/ji: dr. Nataša Pirc Musar, mag. Rosana Lemut Strle, mag. Matjaž Remic, mag. Matjaž Drev, Klemen Kraigher Mišič, Alja Poljšak, Tina Kraigher Mišič, Ines Rostohar, Katarina Medved, Monika Voga, Maja Lubarda, Ula Tomaduz, Katarina Emeršič Polić

Urednica: dr. Nataša Pirc Musar

Uvodni znanstveni razpravi: prof. dr. Polonca Kovač in izr. prof. dr. Janez Čebulj

Pomemben dodatek e-komentarja pa je povezava s portalom GDPR GURU, ki je zakladnica informacij s področja varstva osebnih podatkov. Glavna in odgovorna urednica Portala je dr. Nataša Pirc Musar. Njegova bistvena prednost je zbir zakonodaje, sodne prakse, prakse nadzornih organov in aktualnih novic na enem mestu. Povezava e-komentarja s Portalom je narejena na način, da se v e-komentarju pri posameznem členu nahaja povezava na aktualne članke na Portalu GDPR GURU, ki govorijo o tem členu. In obratno se lahko iz članka na Portalu GDPR GURU povežete neposredno na člen v e-komentarju, o katerem je govora v članku.

GDPR je potrebno brati z vidika dvotirnosti ustroja te uredbe. V njem so namreč natančno določene obveznosti upravljavcev in obdelovalcev osebnih podatkov ter na drugi strani pravice posameznikov, katerih osebne podatke obdelujejo dandanes praktično vse organizacije. Tudi posamezniki se bodo tako lahko s prebiranjem členov, ki določajo njihove pravice, lažje odločili, kdaj je potrebno ukrepati, predvsem pa bodo znali prepoznati obseg svojih pravic.

V praksi bodo ti napotki predvsem prišli prav pooblaščenim osebam za varstvo podatkov (DPO-jem), ki jih mora skladno z GDPR imeti precej organizacij, kar je novost v mnogih  državah članicah EU, tudi v Sloveniji. Komentar pa je namenjen tudi drugim, ki se ukvarjajo s področjem varstva osebnih podatkov – vodjem pravnih služb, pravnikom v realnem in javnem sektorju, odvetnikom, tožilcem (ki bodo s prebiranjem razlag posameznih členov dobili vpogled v kompleksnost pravice in znanje za kakovosten pregon kaznivih dejanj s tega področja), ne nazadnje tudi sodnikom, ki sodijo v zadevah s tega področja. Pomemben pripomoček pa bo to obsežno delo tudi za tiste, ki se ukvarjajo z informacijsko varnostjo, saj so procesi obdelav zaradi hitrega razvoja modernih informacijskih tehnologij vse bolj kompleksni, ter tudi za pravnike v službi Državnega zbora za zakonodajo, ki budno spremlja in komentira zakone, ki posegajo na področje te pravice.

Delo je prvovrstno v širši regiji in je pomemben pripomoček za vsako organizacijo, ki želi in mora biti skladna z GDPR. S pomočjo tega komentarja bodo tudi mnogi strokovnjaki z različnih področij rešili marsikatero pravno in informacijsko zagato.

Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR)