E-komentarji

Eden najbolj prepoznavnih elementov založbe Uradni list so komentarji zakonodaje. Njihovi avtorji so pravni strokovnjaki, katerih analiza členov posameznih predpisov pomembno vpliva na pravno prakso. E-komentarji so digitalna različica tiskanih izdaj.

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem

Avtor(ji): Milena Basta Trtnik, Vida Kostanjevec, Sašo Matas, mag. Maja Potočnik, mag. Urška Skok Klima

Urednik: Sašo Matas

Novi Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), sprejet novembra 2015 v državnem zboru, prinaša novo ureditev javnega naročanja pri nas. ZJN-3, že četrti zakon po vrsti na tem področju, je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 91/2015 z dne 30. novembra 2015.

ZJN-3 prinaša več novosti, ki jih je zakonodajalec primarno povzel iz dveh evropskih direktiv, direktive 2014/24/EU in direktive 2014/25/EU:

  • zakon prvič v enem predpisu združuje urejanje dveh področij, javno naročanje za klasične naročnike in javno naročanje na t. i. infrastrukturnem področju,
  • povečuje se gospodarnost javnega naročanja ter spodbuja naročanje z vključevanjem merila ekonomsko najugodnejše ponudbe in uporabo izračuna stroškov v celotni življenjski dobi,
  • povečuje se tudi transparentnost naročanja, saj bodo odločitve o oddaji naročila objavljene, prav tako se spreminjajo pravila, povezana z vročanjem,
  • spodbujajo se zeleno in socialno naročanje ter večja udeležba malih in srednjih podjetij; z dodano socialno noto v zakonu se temeljito spreminjajo zahteve po izpolnjevanju pogojev na strani ponudnikov, obenem pa zakon prinaša drugačna pravila dokazovanja in preverjanja ponudb,
  • zakon med drugim prinaša še prehod na popolno elektronsko naročanje in novosti v določbah o spreminjanju pogodb o izvedbi javnega naročila,
  • izvajanje del s podizvajalci je urejeno drugače kot doslej.

Med avtorji komentarja so dobri poznavalci področja javnega naročanja z večletnimi izkušnjami v praksi, nekateri med njimi so aktivno sodelovali tudi pri nastajanju zakona.
Ob tem, ko razlagajo vse pomembne zakonske spremembe in razloge zanje, vključno z navezavami na nekatere druge predpise, posamezne določbe zakona komentirajo predvsem s praktičnega vidika. Bralci bodo z delom tako zagotovo dobili celovit pregled nad določbami in pomembnimi vsebinskimi novostmi zakona.

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem

Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem

Avtor/ji: dr. Miha Juhart, dr. Matjaž Tratnik, dr. Renato Vrenčur

Stvarno kazalo: as. dr. Neža Pogorelčnik Vogrinc

Urednik: Boštjan Koritnik

Že več kot trinajst let je minilo od uveljavitve Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki je v slovenski sistem civilnega prava prinesel moderno in celovito ureditev stvarnopravnih razmerij. Naša praksa se je v tem času že prilagodila številnim novostim, ki so utemeljene v nekaterih metodoloških premikih pri ureditvi lastninske pravice kot temeljne človekove premoženjske pravice in nosilne pravice civilnega prava. S pravnosistemskega vidika pa je najpomembnejši poudarek zakonika na drugačni ureditvi nepremičninskih razmerij, ki tako kot v primerljivih pravnih sistemih temeljijo na primarnosti načela superficies solo cedit in konstitutivnosti zemljiškoknjižnega vpisa.

Avtorji, ki so v slovenski strokovni javnosti znani kot strokovnjaki na področju stvarnega prava, so se tokrat odločili za nekoliko drugačen koncept komentarja k SPZ. V nasprotju z »običajnimi« zakoni s komentarjem, ki jih najdemo pri nas, so se odločili za koncept, ki je bliže praktikom, ker bolj kot teorijo – njena dosedanja stališča oziroma stališča prejšnjih razprav delo seveda prav tako vsebuje – predstavlja stališča sodne prakse.

V letih po uveljavitvi SPZ se je nabrala že zelo bogata sodna praksa, ki je sistematično in – kjer je to potrebno – tudi kritično obdelana. V komentarju nikakor ne gre zgolj za preprost prikaz sodne prakse, kot jo lahko najdemo na različnih spletnih portalih ponudnikov podobnih pravnih vsebin, ampak je ta povezana s strokovno poglobljenim komentarjem k posameznim določbam SPZ.

Predmet posebne obravnave so odločitve, ki prinašajo bodisi povsem nova stališča bodisi se razlikujejo od uveljavljenih stališč sodne prakse slovenskih sodišč. Pri tem avtorji opozarjajo tudi na težave v tistih primerih oziroma postopkih, ko zaradi nedovoljenosti revizije stališča oblikujejo bodisi samo eno sodišče ali pa vsa štiri višja sodišča v državi. In nenazadnje smo priča ne-usklajenosti stališč celo med različnimi oddelki Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Seveda v knjigi ne manjka teoretični del, a je ta po vsebini in obsegu bolj prilagojen uporabnikom v praksi (zlasti odvetnikom, notarjem in sodnikom). Komentar je strukturiran tako, da je najprej podana analiza posameznega instituta oziroma določbe SPZ, vključno s sodno prakso, temu pa sledi sistematičen in pregleden prikaz jeder (oziroma relevantnih delov iz obrazložitev) sodnih odločb.

Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem

Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) s komentarjem

Avtor/ji: dr. Nataša Pirc Musar, mag. Rosana Lemut Strle, mag. Matjaž Remic, mag. Matjaž Drev, Klemen Kraigher Mišič, Alja Poljšak, Tina Kraigher Mišič, Ines Rostohar, Katarina Medved, Monika Voga, Maja Lubarda, Ula Tomaduz, Katarina Emeršič Polić

Urednica: dr. Nataša Pirc Musar

Uvodni znanstveni razpravi: prof. dr. Polonca Kovač in izr. prof. dr. Janez Čebulj

Komentar Splošne uredbe o varstvu podatkov obsega številno sodno prakso in prakso evropskih informacijskih pooblaščencev, ki je nastala od začetka veljavnosti, avtorji pa so pregledali tudi vse smernice Evropskega odbora za varstvo podatkov (EDPB). V njem boste tako našli ogromno koristnih napotkov, predvsem pa razlago zelo kompleksnih in mestoma zelo zapletenih določb.

GDPR je potrebno brati z vidika dvotirnosti ustroja te uredbe. V njem so namreč natančno določene obveznosti upravljavcev in obdelovalcev osebnih podatkov ter na drugi strani pravice posameznikov, katerih osebne podatke obdelujejo dandanes praktično vse organizacije. Tudi posamezniki se bodo tako lahko s prebiranjem členov, ki določajo njihove pravice, lažje odločili, kdaj je potrebno ukrepati, predvsem pa bodo znali prepoznati obseg svojih pravic.

V praksi bodo ti napotki predvsem prišli prav pooblaščenim osebam za varstvo podatkov (DPO-jem), ki jih mora skladno z GDPR imeti precej organizacij, kar je novost v mnogih  državah članicah EU, tudi v Sloveniji. Komentar pa je namenjen tudi drugim, ki se ukvarjajo s področjem varstva osebnih podatkov – vodjem pravnih služb, pravnikom v realnem in javnem sektorju, odvetnikom, tožilcem (ki bodo s prebiranjem razlag posameznih členov dobili vpogled v kompleksnost pravice in znanje za kakovosten pregon kaznivih dejanj s tega področja), ne nazadnje tudi sodnikom, ki sodijo v zadevah s tega področja. Pomemben pripomoček pa bo to obsežno delo tudi za tiste, ki se ukvarjajo z informacijsko varnostjo, saj so procesi obdelav zaradi hitrega razvoja modernih informacijskih tehnologij vse bolj kompleksni, ter tudi za pravnike v službi Državnega zbora za zakonodajo, ki budno spremlja in komentira zakone, ki posegajo na področje te pravice.

Delo je prvovrstno v širši regiji in je pomemben pripomoček za vsako organizacijo, ki želi in mora biti skladna z GDPR. S pomočjo tega komentarja bodo tudi mnogi strokovnjaki z različnih področij rešili marsikatero pravno in informacijsko zagato.

Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) s komentarjem