E-komentarji

Eden najbolj prepoznavnih elementov založbe Uradni list so komentarji zakonodaje. Njihovi avtorji so pravni strokovnjaki, katerih analiza členov posameznih predpisov pomembno vpliva na pravno prakso. E-komentarji so digitalna različica tiskanih izdaj.

E-komentarji zakonodaje so zdaj dostopni tudi na spletu

E-komentarji zakonodaje na spletu uporabniku prinašajo visoko dodano vrednost. Gre namreč za skrbno zbrane opise zakonskih norm, ki so posamezniku dostopni na vsakem koraku, kar prek telefona ali na zaslonu računalnika. Mnogi se sprašujejo, zakaj naročiti komentar zakonodaje na spletu, ko pa smo morda že kupili njegovo tiskano različico? Prednosti je veliko.

Najverjetneje je vsem poznano dejstvo, da se zakonodaja spreminja. To ni nujno slabo, saj se z razvojem različnih pravnih področij razvija tudi zakonodaja, ki se mora prilagoditi praksi. Vendar to za vse lastnike komentarjev zakonov v fizični obliki pomeni, da morajo z izidom novega komentarja kupiti novo knjigo, če želijo dostopati do najnovejših opredelitev zakonskih norm. Ena največjih prednosti komentarjev zakona v digitalni obliki je vsekakor ta, da se e-komentar sproti posodablja, na voljo pa nam je tako vedno najnovejša in najbolj ažurna različica komentarja. S tiskano knjigo to seveda ni mogoče.

Odslej lahko naročniki storitve UL info tok dostopajo tudi do komentarjev zakonov. Komentarji niso vezani na posamezen računalnik, temveč so dostopni iz kateregakoli računalnika ali mobilne naprave. Vse, kar potrebujemo, je povezava do spleta. Komentarji zakonodaje na spletu so prilagojeni tako za namizja kot tudi za mobilne naprave.

UL info tok uporabniku ponuja elektronske oblike komentarjev različnih zakonov:

  • E-komentar Zakona o javnem naročanju (ZJN-3),
  • E-komentar Stvarnopravnega zakonika (SPZ),
  • E-komentar Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR).

Avtorji vseh komentarjev so pravni strokovnjaki, katerih analiza členov posameznih predpisov pomembno vpliva na pravno prakso, ki se ustvarja.

Da lahko dostopamo do komentarja zakonodaje na spletu, se moramo najprej prijaviti

E-komentarji so dostopni naročnikom storitve UL info tok, kjer se naročnik najprej prijavi z uporabniškim imenom in geslom, nato pa naroči storitve tako, da izbere želeni paket. Ker si v Uradnem listu Republike Slovenije d.o.o. želimo, da bi se naši naročniki počutili kar se le da varne, smo poskrbeli za možnost 14-dnevnega brezplačnega zakupa storitve. V tem času lahko posameznik ugotovi, ali mu storitev ponuja vse, kar potrebuje. Seveda v sklopu brezplačnega zakupa storitve UL info tok zagotavljamo tudi možnost uporabe komentarjev zakonov na spletu.

Komentarji zakonov na spletu ponujajo tudi priročno možnost brskanja po vsebini

Da je uporaba komentarjev zakonodaje na spletu kar se da prijazna, pa smo poskrbeli tudi za preprosto iskanje po vsebini zakonov. Če v komentarju zakona iščete določen člen, to preprosto storite prek seznama členov oziroma hitrega izbora na levi strani e-komentarja. Če iščete po vsebini komentarja zakona, lahko to naredite prek polja »iskanje«, v katerega vpišete iskalni pojem, in dobite vse zadetke, kjer je pojem uporabljen v besedilu zakona in e-komentarju. Če vsebino komentarja posameznega člena pogosteje uporabljate, ga lahko vstavite v seznam »Priljubljene«.

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem
spremenjena in dopolnjena izdaja

– zadnja posodobitev teksta  (31. 8. 2023)

– zadnja posodobitev teksta v skladu z novelo ZJN-3D (22. 3. 2023)

Avtorji: Milena Basta Trtnik, mag. Maja Koršič Potočnik, Vida Kostanjevec, Maja Prebil in mag. Urška Skok Klima

Urednika: mag. Urška Skok Klima in Sašo Matas

Leto zadnje knjižne izdaje: 2022

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3), ki je bil sprejet in v Uradnem listu RS objavljen novembra 2015, je že četrti zakon na področju javnega naročanja v Sloveniji. 

Zakon nekaj let ni bil deležen bistvenih sprememb, z izjemo novele ZJN-3A iz leta 2018 (Uradni list RS, št. 14/18), ki je dopolnila določbe, vezane na zagotavljanje socialno odgovornega javnega naročanja. Nato so relativno hitro sledile kar štiri spremembe: 

1) novela ZJN-3B, sprejeta poleti 2021 (Uradni list RS, št. 121/21), je poenostavila postopke javnega naročila pod mejnimi vrednostmi EU (naročila male vrednosti), odpravljene so bile nekatere administrativne obveznosti naročnikov, posamezne določbe pa usklajene z dejanskim stanjem, predvsem z vidika prehoda na popolnoma elektronski način javnega naročanja; 

2) le nekaj tednov po začetku veljavnosti novele B je bila sprejeta novela ZJN-3C (Uradni list RS, št. 10/22), ki je začela veljati februarja in s katero se je vzpostavil poseben sistem za javno naročanje medicinskih pripomočkov in medicinske opreme z določitvijo referenčnih cen in načinom izvedbe v primeru odstopanja od njih; 

3) določbe te novele so bile manj kot pol leta pozneje v celoti črtane z Zakonom o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (ZNUNBZ; Uradni list RS, št. 100/22); 

4) medtem pa je bil ZJN-3 deležen tudi ustavne presoje, v kateri je Ustavno sodišče RS v postopku za oceno ustavnosti posameznih določb odločilo, da so v neskladju z ustavo, in naložilo odpravo ugotovljenih nepravilnosti, kar je pripeljalo do novele ZJN-3D, sprejete februarja 2023 (Uradni list RS, št. 28/23), ki je poleg tega opredelila še nekaj novih obveznosti ter poenostavila posamezne določbe.

Osnova tukajšnjega e-komentarja je knjižna izdaja, ki smo jo na založbi Uradni list pripravili po sprejetju novele C ter poleg zakonodajnih sprememb vključuje prakso DKOM in sodišča EU. Tej osnovi smo dodali slovensko sodno prakso ter jo redno in neodvisno od knjižne izdaje nadgrajujemo skladno z zakonodajnimi spremembami ter tako ohranjamo aktualnost e-komentarja. 

Naši avtorji so dobri poznavalci področja javnega naročanja z večletnimi izkušnjami v praksi in v snovanju sistema javnega naročanja, nekateri med njimi so aktivno sodelovali tudi pri nastajanju zakona oziroma pri njegovih spremembah.

Zakon o javnem naročanju (ZJN-3) s komentarjem<br />spremenjena in dopolnjena izdaja

Stvarnopravni zakonik (SPZ)

Avtor/ji: dr. Miha Juhart, dr. Matjaž Tratnik, dr. Renato Vrenčur

Stvarno kazalo: as. dr. Neža Pogorelčnik Vogrinc

Urednik: Boštjan Koritnik

Že več kot trinajst let je minilo od uveljavitve Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki je v slovenski sistem civilnega prava prinesel moderno in celovito ureditev stvarnopravnih razmerij. Naša praksa se je v tem času že prilagodila številnim novostim, ki so utemeljene v nekaterih metodoloških premikih pri ureditvi lastninske pravice kot temeljne človekove premoženjske pravice in nosilne pravice civilnega prava. S pravnosistemskega vidika pa je najpomembnejši poudarek zakonika na drugačni ureditvi nepremičninskih razmerij, ki tako kot v primerljivih pravnih sistemih temeljijo na primarnosti načela superficies solo cedit in konstitutivnosti zemljiškoknjižnega vpisa.

Avtorji, ki so v slovenski strokovni javnosti znani kot strokovnjaki na področju stvarnega prava, so se tokrat odločili za nekoliko drugačen koncept komentarja k SPZ. V nasprotju z »običajnimi« zakoni s komentarjem, ki jih najdemo pri nas, so se odločili za koncept, ki je bliže praktikom, ker bolj kot teorijo – njena dosedanja stališča oziroma stališča prejšnjih razprav delo seveda prav tako vsebuje – predstavlja stališča sodne prakse.

V letih po uveljavitvi SPZ se je nabrala že zelo bogata sodna praksa, ki je sistematično in – kjer je to potrebno – tudi kritično obdelana. V komentarju nikakor ne gre zgolj za preprost prikaz sodne prakse, kot jo lahko najdemo na različnih spletnih portalih ponudnikov podobnih pravnih vsebin, ampak je ta povezana s strokovno poglobljenim komentarjem k posameznim določbam SPZ.

Predmet posebne obravnave so odločitve, ki prinašajo bodisi povsem nova stališča bodisi se razlikujejo od uveljavljenih stališč sodne prakse slovenskih sodišč. Pri tem avtorji opozarjajo tudi na težave v tistih primerih oziroma postopkih, ko zaradi nedovoljenosti revizije stališča oblikujejo bodisi samo eno sodišče ali pa vsa štiri višja sodišča v državi. In nenazadnje smo priča ne-usklajenosti stališč celo med različnimi oddelki Vrhovnega sodišča Republike Slovenije.

Seveda v knjigi ne manjka teoretični del, a je ta po vsebini in obsegu bolj prilagojen uporabnikom v praksi (zlasti odvetnikom, notarjem in sodnikom). Komentar je strukturiran tako, da je najprej podana analiza posameznega instituta oziroma določbe SPZ, vključno s sodno prakso, temu pa sledi sistematičen in pregleden prikaz jeder (oziroma relevantnih delov iz obrazložitev) sodnih odločb.

Stvarnopravni zakonik (SPZ)

Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR)

Avtor/ji: dr. Nataša Pirc Musar, mag. Rosana Lemut Strle, mag. Matjaž Remic, mag. Matjaž Drev, Klemen Kraigher Mišič, Alja Poljšak, Tina Kraigher Mišič, Ines Rostohar, Katarina Medved, Monika Voga, Maja Lubarda, Ula Tomaduz, Katarina Emeršič Polić

Urednica: dr. Nataša Pirc Musar

Uvodni znanstveni razpravi: prof. dr. Polonca Kovač in izr. prof. dr. Janez Čebulj

Pomemben dodatek e-komentarja pa je povezava s portalom GDPR GURU, ki je zakladnica informacij s področja varstva osebnih podatkov. Glavna in odgovorna urednica Portala je dr. Nataša Pirc Musar. Njegova bistvena prednost je zbir zakonodaje, sodne prakse, prakse nadzornih organov in aktualnih novic na enem mestu. Povezava e-komentarja s Portalom je narejena na način, da se v e-komentarju pri posameznem členu nahaja povezava na aktualne članke na Portalu GDPR GURU, ki govorijo o tem členu. In obratno se lahko iz članka na Portalu GDPR GURU povežete neposredno na člen v e-komentarju, o katerem je govora v članku.

GDPR je potrebno brati z vidika dvotirnosti ustroja te uredbe. V njem so namreč natančno določene obveznosti upravljavcev in obdelovalcev osebnih podatkov ter na drugi strani pravice posameznikov, katerih osebne podatke obdelujejo dandanes praktično vse organizacije. Tudi posamezniki se bodo tako lahko s prebiranjem členov, ki določajo njihove pravice, lažje odločili, kdaj je potrebno ukrepati, predvsem pa bodo znali prepoznati obseg svojih pravic.

V praksi bodo ti napotki predvsem prišli prav pooblaščenim osebam za varstvo podatkov (DPO-jem), ki jih mora skladno z GDPR imeti precej organizacij, kar je novost v mnogih  državah članicah EU, tudi v Sloveniji. Komentar pa je namenjen tudi drugim, ki se ukvarjajo s področjem varstva osebnih podatkov – vodjem pravnih služb, pravnikom v realnem in javnem sektorju, odvetnikom, tožilcem (ki bodo s prebiranjem razlag posameznih členov dobili vpogled v kompleksnost pravice in znanje za kakovosten pregon kaznivih dejanj s tega področja), ne nazadnje tudi sodnikom, ki sodijo v zadevah s tega področja. Pomemben pripomoček pa bo to obsežno delo tudi za tiste, ki se ukvarjajo z informacijsko varnostjo, saj so procesi obdelav zaradi hitrega razvoja modernih informacijskih tehnologij vse bolj kompleksni, ter tudi za pravnike v službi Državnega zbora za zakonodajo, ki budno spremlja in komentira zakone, ki posegajo na področje te pravice.

Delo je prvovrstno v širši regiji in je pomemben pripomoček za vsako organizacijo, ki želi in mora biti skladna z GDPR. S pomočjo tega komentarja bodo tudi mnogi strokovnjaki z različnih področij rešili marsikatero pravno in informacijsko zagato.

Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR)

Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1)

Uredniki: Damjan Korošec, Katja Filipčič, Helena Devetak (za kazniva dejanja zoper gospodarstvo, pri prvi izdaji Stojan Zdolšek)

Avtorji: Damjan Korošec, Katja Filipčič, Helena Devetak, Tomaž Bajec, Jože Balažic, Vid Bele, Tatjana Bobnar, Rok Čeferin, Jan Čejvanovič, Uroš Čop, Matija Damjan, Uroš Divjak, Zlatan Dežman, Gregor Dugar, Franc Glušič, Peter Grilc, Andrej Ferlinc, Damijan Florjančič, Hinko Jenull, Rajko Knez, Neža Kogovšek Šalamon, Janja Aleksandra Koren, Boštjan Koritnik, Jože Kozina, Uroš Lesjak, Karin Merc, Katarina Mervič, Blaž Možina, Barbara Novak, Nataša Pirc Musar, Andrej Pitako, Petra Plesec, Jernej Podlipnik, Sanja Sega, Jan Stajnko, Grega Strban, Pika Šarf, Miha Šepec, Peter Skerbiš, Marko Šorli, Miha Šošić, Luka Tičar, Luka Martin Tomažič, Boštjan Valenčič, Aleš Vodičar, Urban Vrtačnik, Saša Zagorc, Aleš Završnik, Sabina Zgaga Markelj, Barbara Zobec, Boštjan Zrnec Orlič, Matija Žgur

Svetovalci/področni recenzenti: Meta Ahtik, Tomaž Bajec, Jože Balažic, Aleksander Čičerov, Uroš Divjak, Gregor Dugar, Primož Gorkič, Lucija Helbl, Darinka Kordelc, Jerca Kramberger Škerl, Maša Kovič Dine, Aleš Mrhar, Barbara Novak, Aleš Obreza, Nataša Pirc Musar, Grega Strban, Aleš Vodičar, Aleš Završnik, Barbara Zobec

Priprava seznamov in strokovna pomoč: Peter Šujica

Strokovni pomočniki urednikov: Asta Gerjevič Debevc, Lara Gobec, Ana Intihar Marulc, Rok Kocjančič, Kristjan Krapež, Nejc Mali, Peter Šujica, Jana Ušen, Friderik Vilar, Gal Gabrijel Vilfan, Eva Zarli

Recenzenti: Matjaž Ambrož, Zvonko Fišer, Hajrija Sijerčić-Čolić, Alenka Šelih (pri prvi izdaji)

Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1) je prvi poglobljeni znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika, ki prinaša sistemsko analizo številnih kazenskopravnih vidikov kataloga inkriminacij. Tiskana izdaja obsežnega in aktualnega komentarja, ki je prvič izšla leta 2019, je doživela velik uspeh pri sodnikih, tožilcih, odvetnikih, teoretikih kazenskega prava, gospodarstvenikih, inšpektorjih, študentih in drugi zainteresirani javnosti.

Pri posodobljeni inačici iz leta 2023 smo ekipo strokovnjakov še razširili – skupaj se je pod izdajo tako ali drugače podpisalo prek 70 teoretikov in praktikov z vseh pravnih področij, ki člene posebnega dela komentirajo na prek 4.000 tiskanih straneh. Posebna dodana vrednost posodobljenega komentarja je celovita in poglobljena obravnava neprave opustitve, s katero v Sloveniji prvič dobivamo izčrpen katalog temeljnih možnosti opustitvenega storilstva za posamezne inkriminacije.

Veliki znanstveni komentar vam tokrat prvič predstavljamo tudi v obliki e-komentarja. Gre za testno različico, pri kateri ne izključujemo možnosti digitalnih škratov; v primeru, da opazite kakšno napako, nam jo prosim sporočite na e-komentarji@uradni-list.si.

Veliki znanstveni komentar posebnega dela Kazenskega zakonika (KZ-1)

Komentar Gradbenega zakona (GZ-1)

Uredniki: prof. dr. Polonca Kovač, mag. Vesna Sodja

Avtorji: mag. Petra Čas, mag. Tomaž Černe, mag. Slovenko Henigman, mag. Maja Koršič Potočnik, mag. Nina Koselj, prof. dr. Polonca Kovač, mag. Urška Lapuh Podbevšek, Jure Likar, Bojana Mazi, Tanja Mencin, mag. Nuša Orel, Maja Prebil, mag. Tanja Pucelj Vidović, doc. dr. Tina Sever, mag. Vesna Sodja, mag. Edo Škufca, doc. dr. Bruna Žuber

Recenzenta: prof. dr. Janez Čebulj in višji sodnik svetnik Andrej Kmecl

Komentar Gradbenega zakona (GZ-1) urednic prof. dr. Polonce Kovač in odvetnice mag. Vesne Sodja ter 17 uglednih avtorjev celovito, tj. s pravnih in tehničnih vidikov obravnava posamezne določbe zakona, ki se je začel uporabljati junija 2022, toda v teoriji in praksi vzbuja še precej odprtih vprašanj.

Komentar je zasnovan sodobno: usmerjen je k uporabniku, ki dobi poenoten pogled na obravnavana (pod)vprašanja prek opredelitve namena posameznih členov, opozoril na ključne razlike v primerjavi s predhodno ureditvijo po GZ in ZGO-1, povezav med različnimi določbami GZ-1 in povezanih zakonov (npr. ZUP), razlage vsebine določb z vidika njihovega izvrševanja, vključeni pa so tudi dostopni empirični podatki ter relevantna ustavnosodna, upravnosodna, upravna in prekrškovna praksa.

Avtorji so posebno pozornost namenili dilemam v praksi in iskanju odgovorov na optimalne rešitve z vidika različnih deležnikov (državni in občinski organi, investitorji, projektanti, nadzorniki, izvajalci, vodje del, stranski udeleženci itd.) v postopkih, kot so izdaja gradbenega in uporabnega dovoljenja, gradnje brez dovoljenj, inšpekcijski nadzor in ukrepi.

Glede na razvijajoč se zagon investicij, razmeroma hitre spremembe zakonodaje na gradbenem in okoljskem področju ter primerjalno le delno optimalno slovensko ureditev je komentar pokril pomemben razkorak v literaturi, predvsem pa je pomagal opredeliti zakonito ravnanje deležnikov po veljavnem zakonu in prihodnje potrebne izboljšave področnih predpisov. Komentar dopolnjuje aktualna sodna praksa, do katere vas vodijo povezave pri vsakem členu.

E-komentar je v testni različici, pri kateri ne izključujemo možnosti digitalnih škratov; v primeru, da opazite kakšno napako, nam jo prosim sporočite na e-komentarji@uradni-list.si.

Komentar Gradbenega zakona (GZ-1)