Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 55/2025 z dne 18. 7. 2025

2249. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enot urejanja prostora RS04 in RS35, stran 6314.

Na podlagi 124. člena v povezavi s prvim odstavkom 129. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/2021, ZUreP-3) ter na podlagi 15. člena Statuta Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 36/16, 28/25) je Občinski svet Občine Rečica ob Savinji na 17. redni seji dne 8. 7. 2025 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enot urejanja prostora RS04 in RS35

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(pravna podlaga in predmet OPPN)

V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 23/16, 72/19) Občinski svet Občine Rečica ob Savinji sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enot urejanja prostora RS04 in RS35 po projektu št. 233-2021, ki ga je izdelal Gorazd Furman Oman s.p., Grudnova Ulica 6, 3000 Celje (v nadaljevanju: OPPN).

II. VSEBINA

2. člen

(vsebina OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.

(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:

I. splošne določbe

II. vsebina

III. namen in območje OPPN

IV. opis prostorske ureditve

V. umestitev načrtovane ureditve v prostor

VI. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

VII. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

VIII. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

IX. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

X. načrt parcelacije

XI. etapnost izvedbe prostorske ureditve

XII. dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev

XIII. usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN

XIV. končne določbe.

(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:

1: »Izsek iz OPN, M 1:5000«

2: »Prikaz obstoječega stanja, M 1:1000«

3: »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, M 1:5000«

4: »Ureditvena situacija, M 1:1000«

5: »Načrt prometnega omrežja, M 1:1000«

6: »Načrt gospodarske javne infrastrukture, M 1:500«

7: »Ureditve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, M 1:1000«

8: »Načrt parcelacije, M 1:1000«.

(4) Sestavni del OPPN je tudi naslednje spremljajoče gradivo:

– poročilo o sodelovanju z javnostjo

– podatki iz prikaza stanja prostora

– strokovne podlage

– usmeritve

– mnenja

– elaborat ekonomike

– okoljske presoje

– obrazložitev in utemeljitev OPPN

– povzetek za javnost.

III. NAMEN IN OBMOČJE OPPN

3. člen

(namen in območje OPPN)

(1) S tem OPPN se skladno z usmeritvami OPN podrobneje načrtuje umestitev enostanovanjskih stavb z vso pripadajočo komunalno, prometno in energetsko infrastrukturo. Hkrati se podajajo pogoji gradnje za že obstoječe stavbe.

(2) Območje se nahaja na vzhodnem robu naselja Rečica ob Savinji v Občini Rečica ob Savinji in predstavlja pretežno nepozidano stavbno zemljišče.

(3) Območje OPPN zajema zemljišča s parcelnimi številkami *58, *241, 989/3, 989/9, 990/1, 990/3, 990/4, 990/5, 997/2, 997/6, 997/7, 997/8, 998, 999, 1000, 1094-del vse k.o. 921-Rečica ob Savinji.

(4) V primeru odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnih načrtov.

(5) Okvirna površina območja OPPN je 2,76 ha.

IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

4. člen

(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)

(1) Z OPPN se načrtuje širitev naselja Rečica ob Savinji, in sicer na njenem vzhodnem robu, severovzhodno od potoka Rečica. Znotraj območja se že nahajajo obstoječe stavbe. Na novo je predvidena umestitev enostanovanjskih stavb.

(2) Znotraj območja OPPN se na novo zasnuje prometno omrežje, ki se na jugu preko novega mostu čez potok Rečica priključi na obstoječo lokalno cesto. Na severnem delu se omogoči dostop do še preostalih nepozidanih stavbnih zemljišč znotraj enote urejanja prostora RS35, ki niso del OPPN. Območje se bo ustrezno opremilo s komunalno in energetsko infrastrukturo.

(3) Območje OPPN je razdeljeno na dve enoti urejanja (EU). Območje EU/01 je namenjeno enostanovanjskim stavbam, znotraj območja se že nahaja ena enostanovanjska stavba. Območje EU/02 pa zajema obstoječe stanovanjske stavbe s pomožnimi kmetijskimi objekti.

V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Območje OPPN se nahaja na vzhodnem robu naselja Rečica ob Savinji. Na zahodu in jugu je omejeno s potokom Rečica, na vzhodu in severu pa s pretežno kmetijskimi površinami in posamičnimi stavbami.

(2) Znotraj območja se na jugozahodnem delu nahajajo že obstoječe stavbe, ki imajo urejene dovoze, vendar se zaradi izboljšanja poplavne varnosti ob potoku Rečica z OPPN omogočijo novi dostopi, pri čemer se lahko obstoječi mostovi odstranijo. Na severu se omogoči nadaljevanje prometnega omrežja do že obstoječih stavb in do še nepozidanih stavbnih zemljišč.

(3) Dostop do območja se zagotovi na južnem delu OPPN, kjer se načrtovano prometno omrežje preko predvidenega novega mostu čez potok Rečica priključuje na obstoječo javno cesto JP 768061. Na zahodnem delu se rekonstruira obstoječa povezava preko potoka Rečica in se nameni zgolj za pešce in kolesarje.

(4) V neposredni bližini, v razdalji do 500 metrov se v naselju Rečica ob Savinji nahajajo trgovina, vrtec, osnovna šola, župnija, odprta igrišča in avtobusno postajališče.

6. člen

(vrste dopustnih dejavnosti in objektov)

(1) Na območju OPPN je v skladu s predpisom o razvrščanju objektov in v skladu z določeno namensko rabo prostora SS – stanovanjske površine, dopustna gradnja naslednjih stavb:

– 1110 Enostanovanjske stavbe,

– 12420 Garažne stavbe,

– 12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev.

(2) Ravno tako je na celotnem območju OPPN v skladu s predpisom o razvrščanju objektov dopustna gradnja gradbeno inženirskih objektov, od tega:

– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,

– 21410 Mostovi, viadukti, nadvozi, nadhodi,

– 222 Lokalni cevovodi, lokalni elektroenergetski vodi in lokalna komunikacijska omrežja,

– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas – samo bazeni za kopanje (za lastno rabo),

– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev – oporni in podporni zidovi.

7. člen

(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

(1) Na celotnem območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj in drugi posegi:

– novogradnje,

– rekonstrukcije,

– prizidave,

– spremembe namembnosti,

– odstranitve objektov in

– vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist.

(2) Stavbe

EU/01

Znotraj EU/01 se že nahaja ena stanovanjska stavba. Predvidena je gradnja 18 enostanovanjskih stavb z oznakami od S1 do S18 s pomožnimi objekti.

EU/02

Znotraj EU/02 se nahajajo stanovanjske stavbe s pomožnimi kmetijskimi objekti in en opuščen industrijski objekt. Obstoječe stanovanjske stavbe se lahko rekonstruirajo v obstoječih gabaritih. Dopustna je tudi gradnja novih stavb izven poplavnega območja v skladu s pogoji OPPN. Za vse posege znotraj območij kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje/mnenje.

Skupni pogoji za EU/01, EU/02

Tlorisi stavb morajo biti podolgovati z razmerjem stranic med 1:1,5 in 1:2, usmerjeni vzporedno s plastnicami z daljšo stranico. Tlorisna velikost stavb ni posebej določena, so pa znotraj gradbenih parcel dopustne naslednje stopnje izkoriščenosti zemljišč, in sicer:

– Faktor zazidanosti Fz: max 0,4.

Pri izračunu Fz se le-ta določi kot razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele. Pri tem se zazidana površina določi kot navpična projekcija zunanjih dimenzij stavbe na zemljišče, pri čemer se upoštevajo tudi deli stavb, ki posegajo pod površino zemljišča.

Poleg tega je potrebno zagotoviti najmanj 20 % delež zelenih površin v raščenem terenu, med katerega se štejejo le dejanske neutrjene zelene površine.

Višina stavb je lahko največ do K+P+M, pri čemer mora biti kletna etaža na severni strani v celoti vkopana. Kolenčni zid v mansardi ne sme presegati višine 1,00 m.

Strehe stavb, vključno s pomožnimi objekti (lope, ute, garaže, nadstreški ipd.), so obvezno dvokapne v razponu med 38°–40°. Morebitni nadstreški nad parkiriščem ali teraso pa se lahko izvedejo na način, da bodo vizualno nevpadljivo oblikovani in zasnovani kot del ureditve neposredne okolice stavbe (npr. kot pergola). Dvokapna streha je obvezno simetrična, pri čemer mora sleme potekati v smeri daljše stranice objekta, to je vzhod–zahod. Kritina mora biti opečna opečno rdeče barve (bobrovec, zarezni bobrovec ali ravnorezani bobrovec). Osvetljevanje mansardnih prostorov naj se predvidi na zatrepnih straneh in v manjši meri na severnih strešinah (npr. s horizontalnim steklenim pasom v spodnjem nivoju strešine s horizontalnimi lamelami v opečno rdeči barvi oziroma zastrtimi z opečno rdečo samolepilno folijo, okenski okvir in vse obrobe okoli njega pa se izvedejo v isti barvi). V primeru umeščanja klasičnih strešnih oken, naj se umestijo v osi fasadnih stavbnih odprtin, okna se poglobijo v nivo kritine in okenski okvirji ter obrobe izvedejo v opečno rdeči barvi strešne kritine. Za zastrtje se prav tako uporabijo opečno rdeče lamele ali folije oziroma samolepilne tapete.

Morebitna namestitev fotovoltaičnih elementov naj se umesti na vedutno manj izpostavljene dele strešin ali fasad in v opečno rdeči barvi strešne kritine. Moduli naj bodo brez okvirjev oziroma z opečno rdečimi okvirji, na strešino naj bodo umeščeni simetrično, v ravnih linijah, z enakimi odmiki od strešnih robov, brez stopničastih zaključkov, kot enovita površina, ki bo v celoti prekrivala strešino.

Arhitekturno oblikovanje zunanjščine naj bo zadržano in naj sloni na tradiciji stavbarstva tega prostora, lahko pa se dopolni z modernimi arhitekturnimi detajli. Finalna obdelava fasadnih površin naj bo v enobarvnem, svetlem in vizualno nevpadljivem barvnem tonu, z deležem barvne pigmentacije manj kot 20 % v beli osnovi. Možne so sodobne kombinacije fasad, npr. z vidnimi naravnimi materiali (beton, les, steklo in podobno), vendar naj bodo členitve vertikalne.

Fasadne odprtine na posameznem objektu naj bodo pokončne in med seboj dimenzijsko ter kompozicijsko skladno oblikovane in razporejene po fasadah. Stavbno pohištvo naj bo enotne (naravne) barve ter obdelave. Balkoni se lahko predvidijo kot lože ali ganki.

(3) Lega stavb

Pri umeščanju stavb je potrebno upoštevati regulacijske elemente, območja varovalnih pasov in zahtevane odmike. Določene so gradbene meje, ki jih objekti ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo. Od sosednjih parcel morajo biti vse stavbe, razen pomožni objekti, z najbolj izpostavljenim delom strehe (napuščem) oddaljene najmanj 4,0 m, v primeru soglasja soseda pa lahko tudi manj, vendar ne manj kot 1,5 metra. Pomožni objekti morajo biti od roba sosednjih parcel oddaljeni najmanj 1,5 m. Vse stavbe, vključno s pomožnimi, morajo biti od roba cestišča javne ceste v delu, kjer ni določena gradbena meja, oddaljene najmanj 1,5 m.

(4) Pomožni objekti

V sklopu stavb je dopustna gradnja samostojnih pomožnih objektov, in sicer ut, garaž, nadstrešnic, letnih kuhinj in bazenov. Tlorisna velikost posameznega pomožnega objekta ne sme presegati 50 m², pri čemer je potrebno upoštevati dopustne stopnje izkoriščenosti zemljišč.

Ti objekti so lahko zgolj enoetažni, pri oblikovanju in umeščanju v prostor pa je potrebno upoštevati skupne pogoje.

(5) Okolica objektov

Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in zasajena z posameznim rastlinami (listopadna drevesa, grmovnice, žive meje) in visokodebelnimi sadnimi drevesi. Dopustna je umestitev vrtov. Teren na poplavnem območju se ne sme nadvišati.

Dovoljena je postavitev ograje višine do 1,50 m okoli objekta in sicer v primeru soglasja soseda do roba gradbene parcele, brez soglasja pa v odmiku najmanj 0,5 metra. Od roba cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1,00 m. Ograje ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti. Na križiščih, kjer je zahtevana preglednost, ograje ne smejo presegati višine 0,80 m, oziroma se umestitev in višina načrtujeta na podlagi soglasja upravljavca prometne infrastrukture. Ograje naj bodo lesene, lahko so tudi klasične žičnate, v kombinaciji z živo mejo in ne smejo biti polne.

Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti z ozelenjenimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m. Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 m, mora biti oporni zid izveden kaskadno ali intenzivno ozelenjen.

(6) Skupni prostor

Na severni del območja, zahodno od gradbene parcele GP15, se umesti skupni javni prostor, kamor se umestijo klopce in urbana oprema. Prostor se ustrezno ozeleni in zasenči z visokodebelnimi drevesi.

(7) Pred kakršnokoli gradnjo je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.

VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

8. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Območje OPPN se bo prometno napajalo z južne strani iz občinske ceste JP 768061 Kote–Rečica/prosvetni dom. Priključevanje na občinsko cesto se načrtuje tako, da se obstoječe tri-krako križišče ceste JP 768061 in JP 767491 preuredi v štiri-krako križišče teh cest in nove ceste A.

(2) Za prečkanje vodotoka Rečica se zgradi nov most. Nov most ima vozno širino 2 x 3 m in pločnik širine 1,6 m. Svetla širina razpona mostu je 9,5 m. Za ustrezno premostitev se izbere takšna svetla odprtina, da računsko prevaja pretok Q100. Predviden novi most se izvede kot armirano betonska konstrukcija. Širina struge se nekoliko širi in ima enotno širino 4,0 m. Globina struge ostaja enaka kot je v obstoječem stanju, kar znaša 2,0 m. Na levi strani se izvede berma pod 2 % padcem s 30 cm dvigom od dna struge. Nakloni AB konstrukcije se izvedejo pod navpičnim naklonom. Deloma se v območju struge izvede tudi zavarovanje s kamnom v betonu strmega naklona (5:1). Padec nivelete struge ostane nespremenjen in sledi obstoječemu naklonu (1,0 %). Svetla odprtina novega mostu bo znašala 16,6 m², kar je bistveno več kot v obstoječem stanju (7,2 m²). Na območju mostu je potrebno izvesti tudi gorvodno in dolvodno zavarovanje leve in desne brežine s kamnom v betonu glede na obstoječi naklon brežin. Za stabilizacijo zavarovanja in nivelete struge je potrebna izvedba dveh talnih pragov in sicer na začetku in koncu zavarovanja.

(3) Glavna napajalna cesta A poteka od občinske ceste preko novega mostu proti severu OPPN-ja, kjer jo je možno v prihodnosti nadaljevati za prometno napajanje stavbnih zemljišč severno od OPPN. Širina ceste A je 2 x 3 m + pločnik širine 1,6 m. Pločnik je dvignjen nad cesto za 12–15 cm. Vzdolžni naklon ceste je do 9,3 %. Prečni naklon cestišča je minimalno 2,5 %.

(4) Cesta B poteka do stacionaže 0,135 km ceste A do predvidenih stanovanjskih objektov. Cesta B je širine 2 x 3 m – pločnik širine 1,6 m. Pločnik je dvignjen nad cesto za 12–15 cm. Vzdolžni naklon ceste je do 4 %. Prečni naklon cestišča je minimalno 2,5 %.

(5) Cesta C poteka do stacionaže 0,045 km ceste A do dveh predvidenih stanovanjskih objektov in do obstoječih objektov Rečica ob Savinji 17 in 18. Cesta C je širine 4,5 m, vzdolžni naklon je do 3 %, prečni naklon cestišča je minimalno 2,5 %.

(6) Cesta D poteka do stacionaže 0,060 km ceste A do štirih predvidenih stanovanjskih objektov. Cesta D je širine 4,5 m, vzdolžni naklon je do 3 %, prečni naklon cestišča je minimalno 2,5 %.

(7) Cesta E poteka do stacionaže 0,150 km ceste A do šestih predvidenih stanovanjskih objektov. Cesta E je širine 4,5 m, vzdolžni naklon je do 3 %, prečni naklon cestišča je minimalno 2,5 %.

(8) V kolikor se pri načrtovanju cest na izvedbeni ravni izkaže, da je potrebno zgraditi oporne zidove na določenih odsekih, se jih gradi na čim manj vpadljivo za okolico. Na celotnem območju se uredi vsa potrebna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija.

(9) Za stavbe je znotraj vsake gradbene parcele potrebno zagotoviti najmanj dve parkirni mesti za osebna vozila in prostor za obračanje vozil, tako da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.

(10) Na zahodu območja je predvidena ohranitev obstoječega dostopa, ki se nameni samo za pešce in kolesarje, obstoječi most pa se po potrebi rekonstruira.

(11) Meteorna in druga voda s parcele, objektov in cestnih priključkov ne sme pritekati na cesto ali na njej celo zastajati. Odtekanje vode z občinske ceste ne sme biti ovirano. Urejeno mora biti meteorno odvodnjavanje cestnega priključka.

(12) Potek prometnega omrežja je prikazan v grafičnem prikazu št. 5: »Načrt prometnega omrežja, M 1:1000«.

(13) Hkrati z izgradnjo novega prometnega omrežja se izvede javna razsvetljava.

9. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Ker na območju ni zadostnih kapacitet električne energije za priključitev načrtovanih objektov, je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo. Energija za napajanje predvidene TP Rečica Banko (nadomestna) je na razpolago na obstoječem SN 20 kV nadzemnem el. en. vodu DV Radegunda: D38. Predvideno nadomestno TP je potrebno vzankati med predviden SN podzemni el. en. vod, kateri bo potekal od oporišča št. 1 – tč. A do oporišča 13 – tč. B. V predvideno TP 20/0,4 kV Rečica Banko (nadomestna) se iz obstoječe TP 20/0,4 kV Rečica Banko prevežejo obstoječi NN 1 kV izvodi. V predvideno TP Rečica Banko (nadomestna) se priključijo tudi predvideni končni odjemalci v območju OPPN.

(2) Ker zaradi izgradnje predvidenih objektov ni mogoče zagotoviti predpisanega odmika od obstoječih DV 20 kV D38 Radegunda in DV D38/3 Rečica–Banko, se predvidi demontaža in kabliranje omenjenih DV 20 kV. DV 20 kV D38 Radegunda se demontira in kablira med opor. št. 1 (tč. A) in opor. št. 13 (tč. B). DV 20 kV D38 Radegunda se v celoti demontira in opusti na tem območju med opor. št. 1 (tč. A) in opor. št. 13 (tč. B).

(3) Zasaditev dreves in ostalega grmičevja ob predvideni trasi kablovodov ni dovoljena. Minimalni odmik debla od osi trase kablovoda mora znašati 2,5 m. Pri tem morajo biti kabli uvlečeni v zaščitne cevi, ki se obbetonirajo.

(4) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj je potrebno upoštevati Idejni projekt ureditve električnih vodov na območju OPPN za del EUP RS04 in RS35 – Peca (Elektro Celje d.d., št. pr. 128/24-E, maj 2024). Za predvidene objekte si mora investitor pridobiti od Elektro Celje, d.d. projektne pogoje in soglasje k projektu. Pred priključitvijo objektov na distribucijsko omrežje pa si mora investitor pridobiti soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje.

10. člen

(telekomunikacijska infrastruktura)

(1) Na južnem delu obravnavanega območja se nahaja primarno omrežje KKS v lasti in upravljanju Telekom Slovenije d.o.o.. Priključitev novih objektov na kabelsko komunikacijski sistem je možna v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.o.o.. Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase TK omrežja v lasti Telekom Slovenije d.d.. Trase so na razpolago pri upravljavcu Telekom Slovenija. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK vodov. Predvidijo se naj optični kabli, uvlečeni v kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi in ustreznimi TK jaški s tipskimi pokrovi Telekom. Prav tako se znotraj objektov predvidijo optični kabli s tipiziranimi materiali in elementi.

(2) Na južnem delu obravnavanega območja se nahaja primarno omrežje KKS v lasti in upravljanju United Fiber d.o.o.. Priključitev novih objektov na kabelsko komunikacijski sistem je možna v sodelovanju s predstavnikom United Fiber d.o.o.. Kabelska kanalizacija omrežja KKS je na območju urejanja od vstopne točke dalje izvedljiva z umestitvijo SFX ali PE cevi ustrezne dimenzije (premera 0 110 mm), z vmesnimi revizijskimi jaški in z izvedbo cevne KK od revizijskih jaškov do priključne točke (objekta). Dovodna cevna KK KKS do posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvezdišča z zaščitnimi SFX ali PE cevmi ustreznega premera. Zvezdišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov. Notranje inštalacije v objektih morajo biti izvedene v sistemu zvezdišča. Predvidena je postavitev prostostoječih razdelilnih omaric, katere se poveže z zaščitnimi cevmi s predvidenimi kabelskimi jaški nove kabelske kanalizacije. Investitor je v območju gradbenih posegov, kjer je umeščeno omrežje KKS, dolžan izvajati zaščitne ukrepe za varovanje in zaščito KKS naprav v lasti United Fiber d.o.o.. Projekt priključka na javno omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.

11. člen

(odvajanje padavinskih voda)

(1) Na obravnavanem območju ni obstoječe meteorne kanalizacije. Obstoječi objekti znotraj OPPN imajo individualno urejen odvod meteornih vod. Za potrebe OPPN je bilo izdelano Geološko geomehansko poročilo (Blan d.o.o., št. pr. GM-43/2024, februar 2024). Iz geološkega poročila izhaja, da obravnavano območje leži na plasteh glinenega melja, meljastega grušča ter laporja in je lokalno dreniranje zagotovljeno v plati meljastega grušča. Glede na zbrane analize je potrebno odvodnjavanje meteornih vod preko meteornega zadrževalnika speljati v nižje ležeči vodotok lociran proti jugu.

(2) V skladu z Geološko geotehničnim poročilom (Provog d.o.o., št. pr. 24/27, julij 2024) je na zgornjem robu obdelave OPPN vzporedno s potekom plastnic obvezna izvedba globokega drenažnega rebra do globine med 2,5–3,0 m. Normalno cestno drenažo standardnih globin cca 80 cm se izvede ob zgornjem robu vseh cestnih navezav.

(3) Vse novo grajene površine iz obravnavanega območja OPPN se odvajajo v kanalizacijsko omrežje meteorne kanalizacije. Kanalizacija večinoma poteka v cesti. Zaradi zadrževanja hipnega odtoka v vodotok, je na koncu meteornega kanala predviden zadrževalnik meteornih vod. Konfiguracija terena narekuje izbiro odprtega zadrževalnika in lokacijo na najnižji točki obravnavanega OPPN. Kot izhaja iz hidravličnega izračuna, mora biti zadrževalnik meteornih vod velik 180 m³. Pri hidravličnem izračunu je bil upoštevan naliv s povratno dobo 10 let, intenziteto 265 l/s/ha in trajanjem naliva 15 minut. Zadrževalnik je odprt, ozelenjen in ograjen z žičnato ograjo. Izpust iz zadrževalnika se spelje v potok Rečica. Izpust se izvede pod kotom v smeri vodotoka, izpustna glava se uredi v naklonu brežine in tako, da ne gleda v svetli profil vodotoka.

12. člen

(odvajanje odpadnih voda)

Na območju OPPN ni obstoječe fekalne kanalizacije. Obstoječa fekalna kanalizacija poteka v občinski cesti, na desnem bregu vodotoka Rečica. Trenutno imajo obstoječi objekti znotraj OPPN individualno urejeno čiščenje odpadnih vod iz objektov z greznico ali malo komunalno čistilno napravo. Na celotnem območju OPPN se za vse objekte, tako obstoječe kot predvidene zgradi fekalna kanalizacija. Obstoječi objekti se priključijo na novo fekalno kanalizacijo, če je to tehnično možno, v nasprotnem je dopustna uporaba male čistilne naprave. Fekalna kanalizacija prečka vodotok Rečica z obešanjem gravitacijskega voda na dolvodni strani novega mostu. Prečkanje vodotoka z obešanjem na mostno konstrukcijo je edino možno za gravitacijski odvod fekalnih odpadnih vod. Obešanje na mostno konstrukcijo ne sme segati v svetli profil mostu.

13. člen

(vodovod)

Na območju OPPN in v neposredni bližini poteka javno vodovodno omrežje. Vsi obstoječi objekti znotraj OPPN so priključeni na javno vodovodno omrežje. Na območju OPPN se za potrebe objektov zgradi javno vodovodno omrežje. Sekundarni vodovod se izvede od novega mostu, kjer se priključi na obstoječ vodovod, po cesti A in cesti B kjer se ponovno priključi na obstoječ vodovod na zahodni strani izven OPPN. Cevi sekundarnega vodovoda so notranjega premera DN100. Na sekundarnem vodu se izvede tudi hidrantno omrežje. Do vseh enodružinskih objektov se izvedejo hišni priključki iz cevi PE DN32 in se zaključijo z vodomernim jaškom.

14. člen

(obveznost priključevanja)

Predvideni objekti na območju OPPN se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljalcev. Situacija gospodarske javne infrastrukture je prikazana v grafičnem prikazu št. 6: »Načrt gospodarske javne infrastrukture, M 1:500«.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

15. člen

(kulturna dediščina)

(1) Območje OPPN v zahodnem delu posega v območje naselbinskega spomenika Rečica ob Savinji – Staro trško jedro (EID 1-04454) in v območje registrirane nepremične stavbne dediščine Rečica ob Savinji – Domačija Rečica ob Savinji 21 (EID 1-26405). Za vse posege znotraj teh območij je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje/mnenje.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja mora zaradi izvedbe strokovnega konservatorskega nadzora, o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS OE Celje vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE

16. člen

(varstvo voda)

(1) Vsi načrtovani objekti se bodo priključili na javno fekalno kanalizacijo. Meteorne vode se bodo v skladu z Geološko geomehanskim poročilom (Blan d.o.o., št. pr. GM-43/2024, februar 2024) preko meteornega zadrževalnika odvajale v potok Rečica. Zadrževalnik padavinskih voda mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju naliva s povratno dobo za naselja, maksimalni odtok iz območja gradnje po izgradnji ne bo večji kot pred gradnjo. Sestavni del projektne dokumentacije za gradnjo objektov mora biti dimenzioniranje in detajl meteornega zadrževalnika (ovrednotenje količin). Iztok padavinskih odpadnih vod v vodotok mora biti načrtovan tako, da ne sega v svetli profil vodotoka. Izpustna glava mora biti oblikovana pod naklonom brežine vodotoka. Na območju iztoka mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.

(2) Pri načrtovanih aktivnostih – posegih v prostor je potrebno upoštevati mejo priobalnega zemljišča, 5 m od meje vodnega zemljišča potoka Rečica, razen v posebnih primerih, ki jih določa 37. člen ZV-1. Območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju.

(3) V območju priobalnega pasu ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru ali izvajalcu javne vodnogospodarske službe onemogočale neškodljiv dostop do vodnega zemljišča. Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča mora zaradi izvajanja javne službe po ZV-1 ali javne službe varstva okolja, izvajalcu javne službe dovoliti izvajanja z javno službo povezanih del in omogočiti neškodljiv dostop na to zemljišče.

(4) Sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja mora biti prečni prikaz z vrisano mejo vodnega in priobalnega zemljišča potoka Rečice, skladno z določili druge alineje prvega odstavka 5. člena Pravilnika o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09).

(5) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda pristojni upravni organ.

17. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Na podlagi uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju je obravnavano območje razvrščeno v II. stopnjo varstva pred hrupom.

(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Prezračevalne, ogrevalne in hladilne naprave, ki so lahko pomemben vir hrupa, je treba umestiti na ali v objekte tako, da pri najbližjih sosednjih stavbah z varovanimi prostori ne bodo povzročali prekomernih ravni hrupa. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa, ki velja za to območje.

18. člen

(varstvo zraka)

Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji naj se prvenstveno uporabljajo alternativni viri oziroma tisti viri, ki imajo minimalne vplive na kakovost zraka. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.

19. člen

(ravnanje z odpadki)

Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

20. člen

(varstvo tal)

Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.

21. člen

(ohranjanje narave)

Na območju OPPN se ne nahajajo območja zavarovana po predpisih s področja ohranjanja narave.

IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

22. člen

(obramba)

Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območij ali objektov za obrambo.

23. člen

(potresna varnost)

Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Projektni pospešek tal na območju OPPN znaša 0,200 g.

24. člen

(požarna varnost)

Pri pripravi OPPN so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti. Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.

25. člen

(poplavna varnost)

(1) Za obravnavano območje je bila izdelana Hidrološko hidravlična presoja Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del enot urejanja prostora RS04 in RS35 (Provog, d.o.o., št. načrta EL 24/27, maj 2024, dopolnitev december 2024) ter Strokovno mnenje – nadomestitvena lokacija Peca, Rečica ob Savinji (LUZ d.o.o., z dne 3. 7. 2024). Z izdelano hidrološko hidravlično analizo je bilo izkazano, da je načrtovano območje OPPN deloma poplavno ogroženo. Poplavljena so le območja tik ob levi brežini potoka Rečice, kjer se že v obstoječem stanju nahajajo stanovanjski objekti. Lokacija, kjer je predvidena gradnja novih stavb je poplavno varna tudi pri pretokih Q500 potoka Rečice že v obstoječem stanju, kot tudi v načrtovanem. Načrtovana gradnja nima vpliva na poplavno sliko ali na vode in vodni režim. Teren na poplavnem območju se ne sme nadvišati.

(2) Rekonstrukcija obstoječe povezave preko potoka Rečica na skrajnem zahodu OPPN, ki se nameni zgolj za pešce in kolesarje, mora biti načrtovana tako, da se zavarovanje brežin predvidi na ustrezni dolžini brez lokalnih zožitev ali razširitev oziroma tako, da bo zagotovljena postopna navezava na obstoječe brežine, da ne bo posegov v profil vodotoka in da se vzpostavi konstantna pretočna sposobnost struge. Polega tega je za izboljšanje poplavne varnosti območja načrtovana gradnja novega mostu na jugu OPPN, pri čemer se obstoječi most odstrani. Hkrati je na odseku novega mostu predvidena razširitev struge z vzpostavitvijo inudacijske berme v dolžini cca 60,0 m in širini cca 3,0 m. Poleg tega je potrebno urediti strugo potoka Rečice z vzpostavitvijo enakomerne pretočnosti vzdolž urbaniziranega območja.

(3) Z načrtovanimi ukrepi se ne poslabšujejo poplavne razmere obstoječim stanovanjskim objektom, kateri so zajeti znotraj OPPN. Le-ti se nahajajo tik ob strugi leve brežine potoka Rečice. Za poplavno varovanje teh objektov je potrebno izvesti dva omilitvena ukrepa. Prvi omilitveni ukrep je postavitev individualnih ukrepov – protipoplavnih elementov (montaža WHS protipoplavnih panelov), kateri se namestijo na območje vrat stanovanjskih objektov. Elementi segajo do kote Q100 + 0,50 m s čimer bo zagotovljeno, da poplavna voda ne bo vdirala v sam objekt. Protipoplavni elementi so izvedeni neprepustno. Paneli se namestijo na vrata naslednjih objektov:

Rečica ob Savinji 21 – kota Q100 + 50 cm = 363,60 m.n.v.

Rečica ob Savinji 18 – kota Q100 + 50 cm = 363,30 m.n.v.

Rečica ob Savinji 17 – kota Q100 + 50 cm= 363,00 m.n.v.

Individualni ukrepi morajo biti izvedeni pred ali hkrati z rekonstrukcijo oziroma pred kakršnokoli gradnjo na oziroma ob navedenih objektih. Drugi omilitveni ukrep je, da je ob obstoječih objektih na območju poplav prepovedana dozidava in gradnja novih objektov. S temi ukrepi se ne bodo poslabšale poplavne razmere dolvodno.

(4) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen ZV-1).

26. člen

(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi)

(1) Območje ni erozijsko ogroženo in zanj veljajo običajni zaščitni ukrepi. Vse posege na območju OPPN je treba izvesti skladno s pogoji, ki izhajajo iz Geološko geomehanskega poročila (Blan d.o.o., št. pr. GM-43/2024, februar 2024).

(2) Pri izvajanju izkopov je potrebno proste izkope izvesti z naklonom 1:2 in jih zaščititi pred erozijskimi procesi, v nasprotnem primeru je potrebno globlje in bolj strme izkope ustrezno zavarovati s podpornimi ukrepi, oziroma preračunati stabilnost le teh. Pri izvajanju izkopov v kamninah so lahko nakloni večji, vendar je potrebno kamnino ustrezno očistiti in zavarovati pred erozijskimi procesi. V primeru izvajanja nasipov z izkopanim materialom je potrebna izvedba podpornih konstrukcij do globine nepodajne podlage.

(3) Za nasipanje pod temelji lahko uporabimo nekoherentne zemljine, kot so dobro granulirani materiali proda, kamnitega drobljenca … (največ 5–8 % finih delcev do 0,063 mm). To so materiali, ki so odporni na zmrzovanje. Dno temeljev ali tamponskega nasutja je potrebno na območju, kjer je možnost zmrzovanja zemljine pod njimi, izvesti na globini minimalno 100 cm, merjeno z nivoja terena, kolikor na tem področju znaša globina zmrzovanja. Dno temeljev oziroma temeljno podlago je potrebno izvesti na takšni globini, da se doseže zadostna nosilnost temeljnih tal in posledično stabilnost objekta. Glede na sestavo tal priporočamo, da se temelji objektov izvedejo na kamniti nasip pod temeljno ploščo oziroma pasovnimi temelji. Objekti bodo temeljeni na sloj glinenega melja. V primeru temeljenja s temeljno ploščo/pasovnimi temelji je potrebno izvesti pod temelji kamniti nasip v debelini vsaj 60 cm, ki se sproti statično utrjuje. Kamnito nasutje se izvaja v plasteh in vsako plast sproti utrjuje do predpisane nosilnosti, ki na končni višini platoja znaša Evd ≥ 40 MPa (Ev2 ≥ 80 MPa). Po izvedbi izkopa med temeljnimi tlemi ter kamnitim nasipom se vgradi ločilna plast geotekstila, ki preprečuje mešanje nasipa ter temeljnih tal – v kolikor bo izkop izveden na nivoju glinenega melja. V primeru, da bo izkop izveden do nivoja meljastega grušča ali laporja, se vgradnja geotekstila lahko opusti.

(4) Za potrebe dimenzioniranja voziščne konstrukcije je bil na podlagi dinamičnega deformacijskega modula Evd določen količnik CBR. Pri dimenzioniranju voziščne konstrukcije in zunanje ureditve naj se upoštevajo naslednje vrednosti CBR-ja: Glinen melj: CBR ≈ 6.0 %. Pri dimenzioniranju voziščne konstrukcije se po karti informativnih globin prodiranja mraza na obravnavanem območju upošteva hm = 100 cm. Pri izvedbi nove voziščne konstrukcije je potrebno na dnu izkopa med temeljnimi tlemi ter kamnitim nasipom izvesti ločilno plast iz geotekstila, ki preprečuje mešanje zemljine s kamnitim nasipom. V primeru da bo izkop izveden do nivoja meljastega grušča ali laporja, se vgradnja geotekstila opusti.

(5) V primeru, da se v fazi izvajanja del pojavijo materiali, ki v navedenem geološko geomehanskem poročilu niso bili predvideni, potem je potrebno ponovno pregledati območje, kjer je material drugačen od predvidenega ter odrediti nove pogoje. Vsa zemeljska dela naj se izvajajo pod geomehanskim nadzorom.

27. člen

(dopolnilna in druga zaščita)

Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja. V času poplav se na skrajnem vzhodu OPPN zagotovi možnost interventnega dostopa do načrtovane gradnje, ki se nadalje preko obstoječe poti naveže na lokalno cesto. Interventni dostop se lahko nameni zgolj za intervencijska vozila v primeru intervencije.

X. NAČRT PARCELACIJE

28. člen

(parcelacija)

(1) Znotraj EUP/01 je za predvidene stavbe določenih 18 gradbenih parcel z oznakami od GP1 do GP18. Parcelacija se izvede skladno z načrtom parcelacije, kot izhaja iz grafičnega prikaza št. 8: »Načrt parcelacije, M 1:1000«.

(2) Za obstoječe stavbe, kjer niso določene gradbene parcele, se le-te določijo na podlagi veljavnih dovoljenj oziroma na način, da omogočajo funkcioniranje vsake stavbe ter izvedbo načrtovanega prometnega omrežja.

XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

29. člen

(etapnost)

(1) Pred pričetkom gradnje stavb znotraj EU/01 je potrebno izgraditi nov most in cesto A vsaj do območja gradnje prvih stavb.

(2) V naslednji fazi je znotraj EU/01 dopustna gradnja posameznih stavb hkrati z gradnjo posameznih dovoznih cest in gospodarske javne infrastrukture, pri čemer mora gradnja gospodarske javne infrastrukture slediti gradnji stavb.

(3) V primeru etapne gradnje znotraj EU/01, morajo biti posamezne etape funkcionalno zaključene celote, etapnost pa načrtovana na način, da ne bo povzročen škodljiv vpliv na vodni režim ali stanje voda.

XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV

30. člen

(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)

(1) Dopustna so minimalna odstopanja od velikosti gradbenih parcel, določenih v grafičnem načrtu št. 7: »Načrt parcelacije, M 1:1000«, in sicer na način, da ne ovirajo izvedbe podrobnega načrta.

(2) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske javne infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.

(3) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske javne infrastrukture, če to zahteva prilagoditev terenskim razmeram, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.

(4) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta zadevajo.

XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN

31. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)

Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, ki jo ureja ta OPPN, se po izvedbi ureditev na njegovi podlagi ustrezno prenesejo v hierarhično višji prostorski akt tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka. Takrat OPPN tudi preneha veljati. Določbo o prenehanju veljavnosti se prav tako zapiše v hierarhično višji prostorski akt. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt.

XIV. KONČNE DOLOČBE

32. člen

(dostopnost do prostorskega akta)

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Rečica ob Savinji in na Upravni enoti Mozirje.

33. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

34. člen

(zaključevanje že začetih postopkov)

Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.

35. člen

(prenehanje veljavnosti)

Po uveljavitvi tega odloka na območju OPPN iz 3. člena tega odloka preneha veljati Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 36/16, 3/18).

36. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.

Št. 3500-0006/2021-204

Rečica ob Savinji, dne 9. julija 2025

Županja

Občine Rečica ob Savinji

Majda Potočnik

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 55/2025 z dne 18. 7. 2025