Številka:	U-I-167/23-21
Datum:	14. 5. 2025

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Janeza Velkavrha, Ljubljana, ki ga zastopa mag. Marija Remic, odvetnica v Ljubljani, na seji 14. maja 2025

1. Člen 7 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 99/22), kolikor pod zap. št. 927 kategorizira javno pot »od Obvozne c. do 9992121« (odsek 716191) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 2179, k. o. Ježica, se razveljavi.

2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana, kolikor pod zap. št. 930 kategorizira javno pot »od Obvozne c. do 9990684« (odsek 716194) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 2099, k. o. Ježica, se zavrže.

1. Pobudnik navaja, da izpodbija 7. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju Odlok). Zatrjuje njegovo neskladje s 33. in 69. členom Ustave ter 39. členom Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – v nadaljevanju ZCes-1) oziroma 49. členom zdaj veljavnega Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 29/23 – v nadaljevanju ZCes-2). Navaja, da je lastnik v izreku navedenih zemljišč. Po zemljišču s parc. št. 2179, k. o. Ježica, naj bi potekal odsek javne ceste 716191 (»od Obvozne c. do 9992121«), določen pod zap. št. 927 v 7. členu Odloka. Po zemljišču s parc. št. 2099, k. o. Ježica, naj bi potekal odsek javne ceste 716194 (»od Obvozne c. do 9990684«), določen pod zap. št. 930 v 7. členu Odloka. Pred kategorizacijo naj Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) s pobudnikom ne bi sklenila nobenega pravnega posla za pridobitev zemljišč ali začela postopka razlastitve. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi Odlok, kolikor se nanaša na njegovi zemljišči.

2. MOL v odgovoru na pobudo navaja, da je pobudnik s podatki iz zemljiške knjige sicer izkazal, da je lastnik zadevnih zemljišč, ni pa izkazano, da bi po njiju potekala kategorizirana javna pot. Nasprotno, zemljišče s parc. št. 2099, k. o. Ježica, naj ne bi ležalo znotraj cestnega sveta, temveč naj bi se meja tega zemljišča končala ob odseku javne poti 716194. Poleg tega naj bi bila pobuda prepozna. Odsek javne poti 716191 naj bi bil kategoriziran že z Odlokom o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 70/05 in 33/08 – v nadaljevanju Odlok/05). Pri tem MOL opozarja na rok za vložitev pobude iz tretjega odstavka 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20, 92/21 in 22/25 – v nadaljevanju ZUstS). MOL predlaga, naj Ustavno sodišče pobudo zavrže, oziroma če meni, da je utemeljena, izda ugotovitveno odločbo na podlagi 48. člena ZUstS.

3. MOL je po pozivu Ustavnega sodišča, naj predloži podatke o poteku javne ceste oziroma javne poti iz evidence o javnih cestah v smislu 50. člena ZCes-2 po zemljišču s parc. št. 2099, k. o. Ježica, dodatno pojasnila, da javna pot po podatkih iz Odloka ne poteka po tem zemljišču.

4. Pobudnik se je opredelil do odgovora MOL na pobudo in do njenih dodatnih pojasnil o poteku javne poti iz evidence o javnih cestah. Pobudnik navedbe MOL zavrača in vztraja pri svojih stališčih, ki jih še dodatno pojasnjuje. Dodatno pojasnjuje, da je pobuda pravočasna. Trdi, da javna pot poteka po njegovih zemljiščih in da bi bilo treba tudi najprej urediti meje v naravi. Podatki MOL v zvezi z zemljiščem s parc. št. 2099, k. o. Ježica, naj ne bi bili ustrezni. Pobudnik se sklicuje na podatke s spletne strani Urbinfo.

5. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo predpisi o kategorizaciji občinskih javnih cest učinkujejo neposredno na pravne položaje lastnikov zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane javne ceste. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (tretji odstavek 24. člena ZUstS).

6. Odlok je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 22. 7. 2022 in je začel veljati petnajsti dan po objavi, tj. 6. 8. 2022 (11. člen Odloka). Pobuda je pravočasna, saj je bila vložena 1. 8. 2023, tj. v roku iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS. Ustavno sodišče ne sledi stališču MOL, da je pobuda (delno) prepozna, ker naj bi do kategorizacije odseka javne poti 716191 prišlo že z Odlokom/05, zaradi česar naj bi pobudnik zamudil objektivni in subjektivni rok za vložitev pobude. Če občina z novejšim odlokom ponovno kategorizira javno cesto, ki je v preteklosti že bila kategorizirana, se rok za vložitev pobude presoja glede na novi odlok, če prejšnji v upoštevnem delu ne velja več,¹ kot v obravnavani zadevi.² Pobuda je torej pravočasna.

7. Da je pobudnik lastnik zemljišč s parc. št. 2179 in 2099, obe k. o. Ježica, ni sporno in Ustavno sodišče je štelo, da pobudnik izpodbija Odlok v delu, kolikor se nanaša na ti dve zemljišči. Pobudnik je med drugim priložil izpise s spletne strani Urbinfo (grafične prikaze) za navedeni zemljišči. Glede poteka javne poti po zemljišču s parc. št. 2179, k. o. Ježica, MOL le pavšalno ugovarja, da to dejstvo ni izkazano, čemur glede na podatke, ki jih je predložil pobudnik, ni mogoče slediti. Glede poteka javne poti po zemljišču s parc. št. 2099, k. o. Ježica, pa je MOL po pozivu Ustavnega sodišča, naj sporoči dodatne podatke iz evidence o javnih cestah, pojasnila, da po podatkih Odloka javna pot ne poteka po tem zemljišču. Pobudnik temu sicer ugovarja in se sklicuje na podatke s spletne strani Urbinfo ter še opozarja, da je treba upoštevati dejansko stanje. Vendar iz ustavnosodne presoje že izhaja, da je za ugotovitev, ali izpodbijani odlok sporno javno pot določa (kategorizira) na določenem zemljišču, upoštevna ureditev v evidenci o javnih cestah (t. i. banka cestnih podatkov).³ To pomeni, da je odločilnega pomena, kakšen je potek sporne javne poti na podlagi podatkov Odloka oziroma evidence o javnih cestah. Ustavno sodišče namreč presoja (pravno) ureditev, kot jo določa Odlok. Glede na vse navedeno je treba ugotoviti, da po Odloku na zemljišču s parc. št. 2099, k. o. Ježica, ni zatrjevane javne poti. V tem delu podatki iz evidence o javnih cestah ne pritrjujejo trditvam pobudnika o poteku sporne javne poti. Ustavno sodišče po povedanem ne vidi razlogov, da v konkretnem primeru ne bi sledilo trditvi MOL glede stanja zemljišča s parc. št. 2099, k. o. Ježica, po podatkih Odloka. Pobudnik zato ne izkazuje pravnega interesa za pobudo, kolikor se ta nanaša na navedeno zemljišče. Ustavno sodišče je pobudo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

8. V delu, kolikor se pobuda nanaša na zemljišče s parc. št. 2179, k. o. Ježica, je Ustavno sodišče pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.

9. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.

10. ZCes-2 pojem in status javnih cest ureja v 3. členu. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa. V prvem odstavku 49. člena ZCes-2 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 49. člena ZCes-2 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi ZCes-1, ki je veljal v času sprejetja Odloka, in pred tem tudi že Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – ZJC). Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

11. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila.⁴ Tudi v obravnavani zadevi MOL pred kategorizacijo sporne javne poti po zemljišču s parc. št. 2179, k. o. Ježica, tega zemljišča ni pridobila v last. Že zato je 7. člen Odloka, kolikor kategorizira javno pot v delu, ki poteka po tem zemljišču pobudnika, v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 7. člen Odloka v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave.

12. Iz navedenih razlogov je Ustavno sodišče razveljavilo 7. člen Odloka, kolikor se nanaša na zemljišče s parc. št. 2179, k. o. Ježica (1. točka izreka).

13. V zvezi s stališčem MOL, da bi moralo v okoliščinah obravnavane zadeve izdati ugotovitveno odločbo, Ustavno sodišče pojasnjuje, da je v tovrstnih zadevah v preteklosti sicer izdajalo ugotovitvene odločbe (in določalo način njihove izvršitve), vendar pa je že leta 2011 spremenilo način takšnega odločanja. Zaradi jasnih ustavnih in zakonskih obveznosti občin v zvezi s kategorizacijo javnih cest ter zaradi učinkovitejšega varstva lastninske pravice izpodbijane občinske predpise o kategorizaciji javnih cest od tedaj razveljavlja.⁵

14. Pooblaščenka pobudnika je v vlogah navedla le stroškovnik, ta pa sam po sebi še ne pomeni tudi določene zahteve za povrnitev stroškov. Zato Ustavno sodišče o stroških postopka ni odločalo.⁶

15. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednica dr. Neža Kogovšek Šalamon ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno.

¹ Prim. npr. sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-312/06 z dne 10. 4. 2008, 3. točka obrazložitve, in št. U-I-119/21 z dne 1. 3. 2022, 3. točka obrazložitve, ter odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-495/20 z dne 2. 3. 2023 (Uradni list RS, št. 32/23), 5. točka obrazložitve. V citiranih primerih sta dva odloka kategorizirala isto javno cesto, Ustavno sodišče pa je zavrglo pobudo zoper prvi, ne več veljavni odlok.

² Člen 10 Odloka določa, da z dnem njegove uveljavitve preneha veljati Odlok/05.

³ Glej npr. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-16/23 z dne 20. 3. 2025 (Uradni list RS, št. 22/25), 10. in 14. točka obrazložitve.

⁴ Npr. odločba Ustavnega sodišča št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013 (Uradni list RS, št. 16/13).

⁵ Glej prav tam, 6. točka obrazložitve.

⁶ Prim. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-69/24, U-I-80/24 z dne 5. 12. 2024 (Uradni list RS, št. 110/24), 73. točka obrazložitve.