Številka:	U-I-10/22-14
Datum:	16. 10. 2024

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Marjetke Pregelj Koren, Col, ki jo zastopa Petra Velkavrh, odvetnica na Vrhniki, na seji 16. oktobra 2024

1. Člen 7 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 3/21), kolikor pod zap. št. 358 kategorizira javno pot »Žagolič–Strmec« (odsek 502641) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 568/5, k. o. Col, se razveljavi.

2. Občina Ajdovščina mora pobudnici povrniti njene stroške postopka v višini 763,50 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudnica je vložila pobudo, v kateri navaja, da izpodbija 7. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ajdovščina (v nadaljevanju Odlok), kolikor pod zap. št. 358 kategorizira javno pot »Žagolič–Strmec« (odsek 502641) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 568/1, k. o. Col. Po delu tega zemljišča, ki naj bi bilo v izključni lasti pobudnice, naj bi potekala cesta med naseljema Žagolič in Strmec. Občina Ajdovščina (v nadaljevanju Občina) naj pred kategorizacijo s pobudnico ne bi sklenila pravnega posla za pridobitev (dela) zemljišča, po katerem naj bi potekala javna pot, niti naj ji zemljišča ne bi odvzela v razlastitvenem postopku. Občina naj bi tako nezakonito posegla v pobudničino lastninsko pravico. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi Odlok v izpodbijanem delu in odloči, da ji je Občina dolžna povrniti stroške postopka.

2. Občina v odgovoru na pobudo navaja, da zaradi obsega problematike, višine proračunskih sredstev, omejenih kadrov ter različnih prioritet še niso urejene meje in lastništvo javne poti »Žagolič–Strmec«. Trdi, da pobudničina trditev, da po njenem zemljišču poteka kategorizirana cesta, ni gotova, ker temelji na stanju parcel, ki nimajo statusa urejenih mej. Pobudnica naj bi imela tudi možnost, da bi sama začela postopek razlastitve v skladu s četrtim odstavkom 209. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 in 23/24 – v nadaljevanju ZUreP-3). Občina navaja, da bo kmalu začela urejati meje navedene javne poti in lastništvo, če bi se izkazalo, da javna pot poteka po pobudničinem zemljišču. Ustavnemu sodišču predlaga, naj pobudo zavrne in odloči, da pobudnica sama nosi svoje stroške postopka.

3. Pobudnica se je opredelila do odgovora Občine. Trditvam Občine nasprotuje. Pojasnjuje, da Občina do zdaj ni uredila stanja, in vztraja, da javna pot poteka po delu njenega zemljišča. Pri tem navaja, da je sicer seznanjena z informacijo o predvideni izvedbi mejne obravnave.

4. Občina je po pozivu Ustavnega sodišča dodatno pojasnila, da je bil že uveden postopek ureditve mej parcel, po katerih po navedbah pobudnice poteka sporna javna cesta, in da je bila 5. 8. 2024 izdana odločba Geodetske uprave Republike Slovenije. Novo stanje naj bi bilo že evidentirano v katastru. Parcela, po kateri poteka cesta, naj bi imela oznako parc. št. 568/5, k. o. Col. Občina naj bi si prizadevala za sporazumno ureditev lastništva.

5. Na dodatna pojasnila Občine je pobudnica navedla, da je prišlo do parcelacije njenega zemljišča. Parc. št. 568/1, k. o. Col, naj bi bila ukinjena in iz nje naj bi nastale tri nove parcele. Sporna javna pot naj bi zdaj potekala po zemljišču s parc. št. 568/5, k. o. Col.

6. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (tretji odstavek 24. člena ZUstS). Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

7. Iz navedb pobudnice in Občine ter predložene dokumentacije izhaja, da je pobudnica lastnica zemljišča s parc. št. 568/5, k. o. Col (prej parc. št. 568/1, k. o. Col), po katerem poteka z Odlokom kategorizirana javna pot.Pobudnica zato izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, kolikor se nanaša na javno pot, ki poteka po njenem zemljišču. Odlok je začel veljati 9. 1. 2021, pobudnica pa je pobudo vložila 7. 1. 2022, kar je v roku enega leta od uveljavitve Odloka. Glede na navedeno je pobuda glede na objektivni rok iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS tudi pravočasna. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.

8. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.

9. Med postopkom pred Ustavnim sodiščem je začel veljati Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 29/23 – v nadaljevanju ZCes-2), ki pojem in status javnih cest ureja v 3. členu. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa. V prvem odstavku 49. člena ZCes-2 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 49. člena ZCes-2 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe sta imela tudi Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – ZCes-1), na podlagi katerega je bil sprejet Odlok, in pred tem Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – ZJC). Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

10. Sklicevanje Občine, da bi pobudnica lahko sama začela postopek razlastitve na podlagi četrtega odstavka 209. člena ZUreP-3,¹ ni upoštevno. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (npr. odločba št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013, Uradni list RS, št. 16/13). Tudi v obravnavani zadevi Občina pred kategorizacijo sporne javne poti ni pridobila zemljišča v lasti pobudnice, po katerem ta poteka. Iz navedenega izhaja, da je 7. člen Odloka, kolikor pod zap. št. 358 kategorizira javno pot »Žagolič–Strmec« (odsek 502641) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 568/5, k. o. Col, v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 7. člen Odloka v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 7. člen Odloka v izpodbijanem obsegu razveljavilo (1. točka izreka).

11. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče njene stroške postopka naloži v plačilo Občini. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu.² V konkretnem primeru so takšni razlogi podani. Občina priznava potek poti po zemljišču pobudnice in je glede na obsežno ustavnosodno presojo občinskih predpisov o kategorizaciji občinskih cest lahko utemeljeno pričakovala, da bo pobudnica vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, sprejeta odločitev Ustavnega sodišča pa bo vsebinsko enaka kot v drugih podobnih zadevah. Pobudnica trdi, da je Občino pozvala k ureditvi zadeve. Občina je sicer navajala, da ob vložitvi pobude ni bilo jasno, ali javna pot poteka po pobudničinem zemljišču, in je pojasnjevala dolgotrajnost postopkov. Trdila je, da je začela reševati zadevo in da bi pobudnica lahko sama začela postopek razlastitve. Vendar pa to samo po sebi ne more vplivati na dejstvo, da je Občina v vsakem primeru dolžna pridobiti zemljišča pred kategorizacijo javne ceste, kot je bilo že navedeno. Zato je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 2. točke izreka.

12. Pobudnica je pobudo vložila po pooblaščeni odvetnici. Ustavno sodišče je priznalo odvetniške stroške za opravljene storitve po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/15, 28/18 in 70/22 – v nadaljevanju Odvetniška tarifa), upoštevaje vrednost točke v višini 0,60 EUR (Sklep o spremembi vrednosti točke, Uradni list RS, št. 22/19), in sicer za pobudo z dne 7. 1. 2022 ter za obrazloženi vlogi z dne 8. 4. 2024 in 7. 10. 2024. Tako je po 1. točki Tarifne številke 7 za pobudo glede na zahtevnost obravnavane zadeve, upoštevaje 500 točk, priznalo stroške v znesku 300 EUR, po 2. točki Tarifne številke 7 za vsako obrazloženo vlogo v znesku 225 EUR oziroma skupaj 450 EUR in materialne stroške v znesku 13,50 EUR (tretji odstavek 11. člena Odvetniške tarife). Stroški zastopanja skupaj znašajo 763,50 EUR.

13. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnica in sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo soglasno.

¹ Četrti odstavek 209. člena ZUreP-3 se glasi:
»Zahtevo za razlastitev lahko predloži tudi razlastitveni zavezanec, če ima lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremičnini omejeno, ker je na tej nepremičnini:
– uveljavljen državni prostorski načrt ali OPPN za prostorske ureditve, ki so lahko predmet razlastitve v skladu z 203. členom tega zakona, ali
– že zgrajen objekt, ki je lahko predmet razlastitve v skladu z 203. členom tega zakona.«

² Tako npr. v odločbah Ustavnega sodišča št. U-I-243/19 z dne 6. 7. 2022 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/22), 9. točka obrazložitve, št. U-I-509/18 z dne 19. 5. 2022 (Uradni list RS, št. 79/22), 9. točka obrazložitve, št. U-I-190/20 z dne 10. 3. 2022 (Uradni list RS, št. 41/22), 11. točka obrazložitve, št. U-I-116/17 z dne 30. 9. 2020 (Uradni list RS, št. 145/20), 11. točka obrazložitve, št. U-I-213/16 z dne 9. 1. 2020 (Uradni list RS, št. 4/20), 9. točka obrazložitve, št. U-I-166/14 z dne 21. 4. 2016 (Uradni list RS, št. 32/16), 7. točka obrazložitve, in št. U-I-198/14 z dne 23. 3. 2016 (Uradni list RS, št. 25/16), 9. točka obrazložitve.