Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 85/2024 z dne 4. 10. 2024

2552. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Miren - Kostanjevica, stran 8255.

Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024 (Uradni list RS, št. 150/22, 65/23, 76/23 – ZJF, 97/23 in 123/23 – ZIPRS2425), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 2/16 – uradno prečiščeno besedilo, 62/16 in 14/23) je Občinski svet Občine Miren - Kostanjevica na 14. redni seji dne 26. 9. 2024 sprejel

O D L O K

o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Miren - Kostanjevica

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina urejanja)

S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), ki določajo:

– vrste zemljišč, za katere se odmerja nadomestilo,

– zavezance za plačilo nadomestila,

– določitev višine nadomestila.

2. člen

(območje za odmero nadomestila)

Nadomestilo se plačuje za stavbna zemljišča na celotnem območju Občine Miren - Kostanjevica (v nadaljnjem besedilu: občina).

II. VRSTE ZEMLJIŠČ, ZA KATERE SE ODMERJA NADOMESTILO

3. člen

(zazidana stavbna zemljišča)

(1) Zazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena ali se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture.

(2) Če objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture nima določene gradbene parcele, se do njene določitve šteje, da je zazidano stavbno zemljišče fundus objekta (zemljišče pod stavbo) pomnožen s faktorjem 1,5. Preostali del zemljišča se šteje za nezazidano stavbno zemljišče, če izpolnjuje vse pogoje iz 5. člena tega odloka.

(3) Za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča se uporabljajo uradni podatki Katastra nepremičnin Geodetske uprave RS (v nadaljevanju: GURS), ki se nanašajo na dele stavb. Šteje se neto tlorisna površina delov stavbe, zmanjšana za odprte površine.

(4) Dejansko rabo (namembnost) dela stavbe se določi na osnovi uradnih podatkov GURS, ki se nanašajo na del stavbe.

(5) Če v uradnih evidencah ni ustreznega podatka glede na določila tega člena, je le-ta pomanjkljiv ali ni pravilen, občinska uprava ali zavezanec za plačilo nadomestila o tem obvesti pristojno enoto GURS, da le-ta pridobi prave podatke. Do pridobitve podatkov GURS-a občina lahko uporablja podatke iz drugih uradnih evidenc, ki so ji na voljo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, podatki za izdajo odločbe o plačilu komunalnega prispevka, ortofoto posnetek). Občina lahko tudi pozove lastnika objekta, da sporoči pravilne podatke. Postopek uskladitve podatkov se izvaja skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

(6) Za določitev gradbene parcele se lahko upoštevajo tudi določila v občinskih planskih aktih (OPN, OPPN). Če le-ta ni določena se za določitev gradbene parcele uporablja priročnik »Načrtovanje in organizacija gradbene parcele stavbe«, DPR, MOP, september 2021.

4. člen

(nelegalna gradnja)

(1) V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa.

(2) Obveznost plačevanja nadomestila preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini ter novo stanje evidentira pri GURS. Hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje nadomestilo in izpolnjuje vse pogoje navedene v 5. členu tega odloka.

(3) Če se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se ne šteje za novogradnjo in se zato s plačevanjem nadomestila za zazidano stavbno zemljišče nadaljuje.

5. člen

(nezazidana stavbna zemljišča)

(1) Nezazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške parcele ali deli parcel, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta ali objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, niso namenjeni za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, športa in javne uprave. Zanje mora biti zagotovljena možnost priključka oziroma oskrba z električno energijo, odvajanje odpadnih voda in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Za odvajanje odpadnih voda se štejejo tudi območja, na katerih je dopustna gradnja greznic in malih čistilnih naprav.

(2) Če zazidano stavbno zemljišče nima določene gradbene parcele, se nezazidani del stavbnega zemljišča določi tako, da se od površine parcele odšteje fundus objekta (zemljišče pod stavbo) pomnožen s faktorjem 1,5, in sicer za objekte, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture in izpolnjujejo vse zahteve prvega odstavka tega člena. Za določitev gradbene parcele se lahko upoštevajo tudi določila v občinskih planskih aktih (OPN, OPPN). Če le-ta ni določena se za določitev gradbene parcele uporablja priročnik »Načrtovanje in organizacija gradbene parcele stavbe«, DPR, MOP, september 2021.

(3) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na površino parcele ali dela parcele, ki ustreza pogojem iz tega člena.

(4) Podatki o površinah nezazidanih zemljiških parcel se pridobivajo iz uradnih evidenc GURS in prostorskih aktov občine.

III. ZAVEZANCI ZA PLAČILO NADOMESTILA

6. člen

(zavezanci)

(1) Nadomestilo mora plačevati lastnik ali neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe.

(2) Lastništvo se določi na podlagi vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo ali na osnovi pravnega akta, s katerim oseba ali pravna oseba dokazuje, da je pridobila lastninske pravice (pogodba, zakon, odločba).

(3) Fizični ali pravni osebi se pravico uporabe določi na podlagi najemne, zakupne, služnostne pogodbe ali drugega akta, ki dokazuje, da ima pravico uporabe stavbnega zemljišča.

IV. DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA

7. člen

(merila za določitev višine nadomestila)

Merila za določitev višine nadomestila so:

(1) lega stavbnega zemljišča,

(2) dejanska raba (namembnost) stavbnega zemljišča,

(3) opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo.

8. člen

(lega stavbnega zemljišča)

(1) Območje občine je razdeljeno na tri območja:

1. območje predstavljajo naselja: Miren, Vrtoče, Bilje, Orehovlje;

2. območje predstavljajo naselja: Opatje selo, Kostanjevica na Krasu;

3. območje predstavljajo naselja: Lokvica, Vojščica, Temnica, Lipa, Novelo, Nova vas, Sela na Krasu, Korita na Krasu, Hudi log.

(2) Podrobneje so območja prikazana na kartografskem prikazu v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.

9. člen

(dejanska raba (namembnost) stavbnega zemljišča)

(1) Nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča se plačuje za stavbe oziroma dele stavb z naslednjo dejansko rabo:

Zap. št.	Dejanska raba (namembnost)	Število točk 1. območje	Število točk 2. območje	Število točk 3. območje
1.	Stanovanjske stavbe in garažne stavbe, ki se ne uporabljajo za poslovno dejavnost	40	30	15
2.	Stavbe za poslovni namen (gostinske stavbe, poslovne in upravne stavbe, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, stavbe za promet in izvajanje komunikacij)	400	300	150
3.	Industrijske stavbe in skladišča	300	225	113
4.	Stavbe splošnega družbenega pomena	50	50	50
5.	Kmetijski objekti za tržno proizvodnjo (pridobitna kmetijska dejavnost)	50	38	19

(2) Nadomestilo se plačuje tudi za gradbeno inženirske objekte (zunanje poslovne površine), kamor štejejo terase gostinskih lokalov, parkirišča, utrjena dvorišča, zunanja skladišča, manipulativne površine ipd. Gradbeno inženirski objekti se točkujejo enako kot zazidana stavbna zemljišča (upoštevajo se točke za dejansko rabo oziroma namembnost in komunalno opremo), le da se upošteva faktor 0,3.

(3) Nadomestilo se plačuje tudi za nezazidana stavbna zemljišča, določena glede na podrobno namensko rabo objektov iz prvega odstavka tega člena, oziroma podrobnejše namenske rabe zemljišč iz občinskih planskih aktov. Nezazidana stavbna zemljišča se točkujejo enako kot zazidana stavbna zemljišča (upoštevajo se točke za dejansko rabo oziroma namembnost in komunalno opremo), le da se upošteva faktor 0,2.

10. člen

(opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo)

(1) Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost dostopa do javnega prometnega omrežja, če ima neposreden stik z javno cesto v širini najmanj 3 m, oziroma ima možnost dostopa preko povezanih zemljišč v lasti ali solasti, ali ima urejeno služnostno pravico preko parcel drugega lastnika in ima možnost priključitve.

(2) Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključitve na javni vodovod, če se vsaj del stavbnega zemljišča nahaja v 50 metrskem pasu od osi obstoječega javnega vodovodnega omrežja in ima možnost priključitve.

(3) Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje, če se vsaj del stavbnega zemljišča nahaja v 50 metrskem pasu od osi obstoječega javnega kanalizacijskega omrežja in ima možnost priključitve.

(4) Šteje se, da ima objekt možnost priključitve na javno energetsko omrežje, če se vsaj del stavbnega zemljišča nahaja v 100 metrskem pasu od osi javnega nizkonapetostnega elektroenergetskega omrežja.

(5) O možnosti dejanske priključitve odloča upravljavec posamezne infrastrukture.

(6) Odvoz odpadkov je zagotovljen na celotnem območju Občine Miren - Kostanjevica.

(7) Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe z dejansko možnostjo priključka na te objekte in naprave oziroma možnostjo uporabe se ovrednotijo z naslednjimi točkami:

Vrsta komunalne opreme	Število točk
Javna cesta	25
Vodovod	25
Kanalizacija	25
Električno omrežje	15
Odvoz odpadkov	10

11. člen

(višina nadomestila)

Višina nadomestila se določi po naslednji formuli:

Nadomestilo = površina v m² x število točk (seštevek za dejansko rabo oziroma namembnost in komunalno opremo) x vrednost točke x število mesecev.

12. člen

(vrednost točke)

(1) Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2025 znaša 0,00031 EUR/m².

(2) Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje pred letom, za katero se nadomestilo odmerja.

(3) V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prejšnjem odstavku, novo vrednost točke določi občinski svet, na predlog župana.

(4) Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila se objavi v Uradnem listu RS.

13. člen

(odmera nadomestila)

(1) Nadomestilo se odmeri za vsak objekt oziroma del stavbe in nezazidano stavbno zemljišče posebej.

(2) Odločbo za plačilo nadomestila izda pristojna finančna uprava, ki izvaja tudi izterjavo v primeru neplačila.

(3) Osnova za izdajo odločbe so podatki, ki jih pristojni finančni upravi vsako leto posreduje občinska uprava.

(4) Plačilo nadomestila zavezanci plačujejo v skladu s predpisi o davčnem postopku.

(5) Postopek pritožbe na odločbo za plačilo nadomestila se izvede v skladu s predpisi o davčnem postopku.

14. člen

(oprostitev plačila nadomestila)

(1) Zavezanec lahko z vlogo zaprosi za petletno oprostitev plačila NUSZ, v primeru da je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali da je zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. Oprostitev začne teči od dneva vselitve v stanovanje oziroma stanovanjsko hišo, kar zavezanec dokazuje s potrdilom upravne enote o prijavi stalnega bivališča na naslovu, ki je predmet oprostitve.

(2) O oprostitvi odloči občinski upravni organ z odločbo.

15. člen

(vzdrževanje podatkov za odmero nadomestila)

(1) Podatke za odmero nadomestila vodi in vzdržuje občinska uprava na osnovi uradnih podatkov in lastnih evidenc. V primerih, ko potrebnih podatkov ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc, občinska uprava pozove lastnika nepremičnine, da sporoči potrebne podatke občini v roku 30 dni od prejema poziva.

(2) Zavezanci so dolžni urediti podatke, da ti odražajo resnično stanje.

IV. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

16. člen

(prenehanje veljavnosti in dokončanje začetih postopkov)

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Miren - Kostanjevica (Uradni list RS, št. 75/17), ki pa se uporablja do 31. 12. 2024.

(2) Postopki odmere NUSZ, začeti po odloku iz prejšnjega odstavka, se nadaljujejo in končajo po njegovih določilih.

17. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. januarja 2025.

Št. 007-0017/2024-1

Miren, dne 26. septembra 2024

Župan

Občine Miren - Kostanjevica

Mauricij Humar

Priloga 1: Kartografski prikaz območij

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 85/2024 z dne 4. 10. 2024