Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 63/2023 z dne 9. 6. 2023

1935. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enostanovanjsko gradnjo Cerklje ob Krki, stran 5492.

Na podlagi 119., 115. in četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 199/21 – ZUreP-3, 20/22 – odl. US), 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 100/21) je Občinski svet Občine Brežice na 3. redni seji dne 29. 5. 2023 sprejel

O D L O K

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enostanovanjsko gradnjo Cerklje ob Krki

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga in predmet za OPPN)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enostanovanjsko gradnjo Cerklje ob Krki (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje M MUNDUS, Mateja Sušin Brence s.p., ID 2639,pod št. projekta 2105.

(2) OPPN se sprejme ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (Uradni list RS, št. 41/19 – uradno prečiščeno besedilo in 80/21).

(3) Na območju OPPN se načrtuje gradnja petih enostanovanjskih stavb s pripadajočimi objekti in infrastrukturo.

2. člen

(pomen izrazov in kratic)

(1) Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

Kratica	Pomen kratice
EUP	Enota urejanja prostora
Fz	Faktor zazidanosti
Fzp	Faktor zelenih površin
GP	Gradbena parcela
OPN	Občinski prostorski načrt Občine Brežice
OPPN	Občinski podrobni prostorski načrt za enostanovanjsko gradnjo Cerklje ob Krki, EUP CEK-11 (zahod)

(2) Faktor zazidanosti gradbene parcele je razmerje med zazidano površino vseh objektov (vključno s tistimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi) in celotno površino parcele objekta.

(3) Faktor zelenih površin je razmerje med odprtimi bivalnimi površinami in celotno površino gradbene parcele. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).

(4) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajene oziroma načrtovane stavbe s svojim najbolj izpostavljenim delom stavbe nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča.

(5) Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.

(6) Kolenčni zid je višina zidu v podstrešju, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do stika poševne strehe in vertikalne zunanje stene, merjeno z notranje strani stavbe. V višino kolenčnega zidu je všteta tudi višina kapne lege.

(7) Kubus pomeni volumen oblike kvadra oziroma kocke.

(8) Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Stavbišča predvidenih in obstoječih objektov prav tako predstavljajo površino za razvoj objekta(ov).

(9) Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, vendar je dopustno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je treba obrazložiti in utemeljiti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(10) Pritličje (v nadaljevanju P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.

(11) Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.

(12) Stavba je objekt z enim ali več prostori, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti.

(13) Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.

3. člen

(vsebina)

(1) OPPN vsebuje poleg tekstualnega dela (odlok) tudi grafični del ter priloge.

(2) Vsebina odloka določa:

1. opis prostorskih ureditev;

2. območje urejanja;

3. umestitev načrtovanih ureditev v prostor;

4. zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;

5. rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;

6. rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;

7. način, vrsta in namen prenove naselja ali njegovega dela;

8. rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;

9. etapnost izvedbe prostorske ureditve;

10. velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;

11. obveznosti udeležencev graditve objektov;

12. usmeritve za določanje meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.

(3) Grafični del vsebuje naslednje načrte:

1. Območje OPPN
1.1 Območje OPPN na TTN	M 1:10 000
1.2 Območje OPPN na OPN	M 1:5 000
1.3 Območje OPPN na DOF in DKN	M 1:2 000
1.4 Območje OPPN na geodetskem načrtu	M 1:1 000
2. Vplivi in povezave	M 1:2 000
3. Ureditvena situacija	M 1:500
4. Prometne ureditve	M 1:500
5. Infrastruktura	M 1:500
6. Parcelacija	M 1:500

(4) OPPN ima naslednje obvezne priloge: izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, izhodišča za pripravo prostorskega izvedbenega akta, prikaz stanja prostora, strokovne podlage za pripravo OPPN, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, obrazložitev in utemeljitev OPPN, povzetek za javnost in elaborat ekonomike.

(5) Glede na z OPPN-jem načrtovane ureditve in varovanja, okoljsko poročilo za postopek celovite presoje vplivov na okolje ni bilo potrebno izdelati, zato ni predmet obveznih prilog.

II. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV

4. člen

(območje urejanja)

(1) Območje OPPN se nahaja v JV delu naselja Cerklje ob Krki, ob cesti, vzporedni med regionalno cesto in reko Krko. Območje na J meji na lokalno cesto, na Z na kompleks osnovne šole z zunanjimi igrišči, na S na trgovino in na V na območje enostanovanjskih hiš. Območje zajema del nepozidanega stavbnega zemljišča znotraj naselja.

(2) Obravnavano območje zajema zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami: 5574, 5575, 5576, 5577, 5578, 5579 in 3122/5-del vse k.o. 1302-Cerklje.

(3) Skupna površina obravnavanega območja znaša 0,43 ha.

(4) Območje OPPN predstavlja del enote urejanja prostora, ki je v OPN evidentirana z oznako CEK-11 in sodi med območja stanovanjske prostostoječe gradnje enodružinskih hiš (oznaka podrobnejše namenske rabe SSe). Zaradi celovite obravnave ureditev OPPN zajema tudi manjši del EUP CEK-10 z isto namensko rabo. Spremembo meje OPPN sprejme občinski svet.

(5) Meja območja OPPN je razvidna iz načrta 1 grafičnega dela »Območje OPPN«.

5. člen

(vplivi in povezave)

(1) Teren je ravninski z minimalnim padcem proti jugu.

(2) Predvidena gradnja se nahaja na območju še nepozidanega dela naselja Cerklje ob Krki.

(3) Dostopnost do območja je zagotovljena po obstoječem prometnem omrežju, iz obstoječe lokalne ceste Krška vas–Cerklje. Preko nove dostopne ceste znotraj OPPN se predvidi tudi možnost povezave območja vzhodno od OPPN.

(4) V območju in neposredno ob območju OPPN poteka komunikacijsko omrežje in omrežje elektroenergetskih vodov. Vodovodno omrežje in omrežje zemeljskega plina potekata v obstoječi lokalni cesti. Na območju OPPN in naselja Cerklje ob Krki ni zgrajenega kanalizacijskega omrežja.

(5) OPPN posega na območje kulturne dediščine – arheološko območje Cerklje ob Krki. Ne posega pa na območje ohranjanja narave, niti na območje varstva voda ali območja ogroženosti.

(6) Predvideni poseg ne bo obremenilno vplival na obstoječo rabo prostora in ne bo predstavljal bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno prometno in komunalno energetsko infrastrukturo v širšem območju. Vzpostavljena bo nova interna dostopna pot, ki bo imela nov neposreden priključek na lokalno cesto. Vplivov novogradnje na varnost pred požarom, na higiensko in zdravstveno zaščito in na varnost pri uporabi ter pred hrupom, upoštevajoč ustrezne ukrepe ni, oziroma se stanje z izvedbo posegov ne poslabšuje.

(7) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz načrta 2 grafičnega dela »Vplivi in povezave«.

6. člen

(vrste gradenj)

Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj: gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta in odstranitev objekta.

7. člen

(vrste objektov glede na namen po klasifikaciji objektov)

(1) Dopustna je gradnja vrste objektov, namenjenih bivanju.

(2) Po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je dopustna gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom:

– 11100 Enostanovanjske stavbe, razen dvojčkov.

(3) V kolikor bi bile na območju odkrite pomembnejše najdbe, je dopustna tudi gradnja naslednjih objektov s pretežnim namenom:

– 12730 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene, pokrita prezentirana arheološka najdišča in ruševine.

(4) Dopustna je izgradnja infrastrukturnih objektov, in sicer:

– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste

– 222 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja – z vsemi razredi in podrazredi.

8. člen

(dopustne dejavnosti)

Območje OPPN je namenjeno izključno bivanju z dopustnim opravljanjem dejavnosti, ki niso moteče za osnovno rabo in ki ima značaj pisarniškega dela in ne predstavlja dela s strankami, in sicer v obsegu do 30 % neto površin stavbe, vendar ne več kot 100 m² na objekt.

9. člen

(vrste objektov glede na zahtevnost)

V območju OPPN je poleg manj zahtevnih objektov dopustna tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov kot pripadajočih objektov skladno s 13. členom tega odloka.

III. MERILA IN POGOJI NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN

10. člen

(zasnova in ureditvene enote)

(1) Območje OPPN se deli na pet parcel namenjenih gradnji enostanovanjskih stavb ter dve namenjeni prometnim in infrastrukturnim ureditvam (v nadaljevanju: GP).

(2) Koncept zagotavlja mirno in kvalitetno bivanje. Sledi sodobnim trendom arhitekture in bivalne kulture ob upoštevanju značilnosti tradicionalne gradnje na podeželju. Kvaliteta bivanja se dviguje tudi z doseganjem čim večjega deleža zelenih površin.

(3) Določi se fleksibilna zasnova še nepozidanega območja z robnimi pogoji in površinami za razvoj objektov.

(4) Poleg enostanovanjskih stavb je na parceli objekta dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov kot pripadajočih objektov.

(5) Zasnova je razvidna iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«. Stavbe, prikazane v grafičnem delu, so simbolne narave.

11. člen

(lokacijski pogoji in pogoji o velikosti objektov)

(1) Gradnja objektov je dopustna na površinah za razvoj objekta.

(2) Površina za razvoj objekta je odmaknjena od parcelne meje parcele objekta na severni strani 2 m, na južni in zahodni strani pa 6 m. Odmik na vzhodni strani parcelne meje je 4 m.

(3) Izven površine za razvoj objektov je dopustna gradnja pripadajočih objektov, ki niso stavbe pod pogoji 13. člena tega odloka.

(4) Vsi nadzemni objekti morajo biti odmaknjeni od parcele ceste najmanj 1,5 m ali tudi več, če to zahteva preglednost in varnost na prometnih površinah.

(5) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta.

(6) Osnovni, stanovanjski objekt se umesti na S del parcele objekta. Takšna umestitev objekta na parcelo omogoča oblikovanje zelenega vrta na J, bivalne prostore orientirane na Z stran. Servisni prostori se prioritetno umeščajo na S obcestno stran.

(7) Velikost objektov se zaradi vodila fleksibilnosti določi z robnimi pogoji, in sicer na površini za razvoj objekta, upoštevajoč gradbene meje, faktor zazidanosti in faktor zelenih površin.

– Največja dopustna kota slemena je 10 m nad koto pritličja, ki je do 0,5 m nad koto terena na mestu vhoda.

– Etažnost stavb je (K)+P+M.

– Kletne etaže so dovoljene, v kolikor to dopuščajo terenske razmere in komunalni priključki, in sicer maksimalne višine 2,50 m.

– Maksimalna etažna višina pritličja je 3,50 m.

– Maksimalna višina kolenčnega zidu je 1,40 m.

(8) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo: Maksimalni faktor zazidanosti (Fz) je 0,3. Minimalni faktor zelenih površin (Fzp) je 0,3. Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena in tvori zelene površine ali potrebne utrjene površine objekta, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja zazidanosti.

(9) Lokacijski pogoji in dopustni gabariti objektov so razvidni iz načrta 3 grafičnega dela OPPN »Ureditvena situacija«.

12. člen

(pogoji za oblikovanje objektov in površin)

(1) Tipologija zazidave enostanovanjskih stavb: samostojne hiše.

(2) Oblika osnovnega stanovanjskega objekta:

– V osnovi tloris podolgovate oblike v razmerju 1:1,5 do 1:2.

– Dopustno je dodajanje in odvzemanje manjših kubusov na osnovni podolgovat tloris z upoštevanjem 13. člena tega odloka. Dodajanje kubusov je lahko tudi konzolno.

– Orientacija daljše stranice (sleme strehe) v smeri V–Z.

(3) Streha:

– Simetrična dvokapna streha z naklonom 40°–45°, s smerjo slemena v vzdolžni smeri objekta.

– Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi in/ali transparentnimi strehami.

– Barve kritin so poenotene (sive do grafitno sive barve). Prepovedana je uporaba svetlobo odbijajočih materialov kritine (npr. glazirana kritina).

– Dopustne so zazelenjene strehe in terase.

– Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni.

– Čopi niso dopustni.

(4) Oblikovanje fasad

– Material: poleg stekla je dopustna kombinacija maksimalno dveh materialov.

– Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad, strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje drugih fasadnih elementov so enostavni.

– Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah (kot so večkotni in polkrožni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij (stebrišča, loki ...) in na strehah objektov (kritine).

– Fasade naj bodo v odtenkih svetlih, toplih, zemeljskih barv ali v beli barvi. Dovoljene so barvne kombinacije za poudarek posameznega dela fasade (dodani ali odvzeti kubusi, vhod).

– Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. signalne barve, citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, modra, turkizno modra).

(5) Postavitev zunanjih enot naprav

– Naprave za izkoriščanje sončne energije se na strehe postavijo praviloma vzporedno s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z najmanjšim naklonom se postavijo pod največjim mogočim kotom in najboljšo mogočo orientacijo, praviloma skrite za fasadni venec oziroma morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.

– Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov, razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave.

– Postavitev zunanje enote toplotne črpalke se izvede na severnem delu gradbene parcele na mesto, ki ni vidno iz ulice oziroma mora biti le-ta vizualno skrita.

(6) Uvozi in utrjene površine:

– Zaradi zagotavljanja čim večjega deleža zelenih površin se utrjene tlakovane površine načrtujejo v najmanjši možni velikosti, ki še izpolnjuje funkcijo – dovoz, parkirišča.

– Dovozi na parcele se asfaltirajo ali tlakujejo v širini najmanj 3,5 m, s poglobljenimi robniki in ustreznimi uvoznimi radiji.

– Parcele morajo načeloma zagotavljati obračanje vozil na parceli objekta, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto. Zaradi težnje po čim večjem deležu zelenih površin, obračanje vozil na parceli ni obvezujoče ob zagotovitvi zadostne preglednosti za vzvratno vključevanje vozil na cesto.

– Med javno cesto in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino in ograjo, je treba zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje, razen če upravljavec soglaša z drugačnimi pogoji. Na maloprometnih cestah (MP) ta pogoj ni zavezujoč, v kolikor ustavljeno vozilo ne moti sosednjih uvozov.

– Parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi rešetkami. Vsaka stanovanjska enota mora imeti najmanj 2 parkirni mesti. Praviloma se zagotovi še tretje parkirno mesto, ki je sestavni del hortikulturne ureditve – travne rešetke, leseni tramovi ali drugi površinski materiali kombinirani s površinami trave (razen betonsko satovje), kar velja tudi za vsako nadaljnje PM.

– V primeru dodatne dejavnosti v objektu, morajo biti vse manipulativne in parkirne površine za potrebe dejavnosti na pripadajoči parceli.

(7) Nepozidane in neutrjene površine

– Postavitev ograj je določena v 13. členu tega odloka.

– Območje se zazeleni v čim večji možni meri, tako zaradi ponikanja meteorne vode kot zaradi privlačnosti prostora.

– Rastlinske vrste na zelenih površinah s koreninami ne smejo segati v območje komunalnih vodov ali preglednostnega trikotnika. Sajenje dreves v varovalnih območjih infrastrukture je dopustno pod pogoji, navedenimi v 15. členu tega odloka.

– Izvedejo se izravnave terena na mestih, kjer je to potrebno zaradi navezave na cestno omrežje. Pri preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami, ki naj bodo po potrebi porasle z grmičevjem in drevjem.

13. člen

(pogoji za nezahtevne in enostavne objekte)

(1) Poleg glavnega volumna enostanovanjske stavbe se lahko na obcestni strani v nadaljevanju uvoza umesti servisni prostor, in sicer ali kot dodan kubus h glavnem objektu ali kot pripadajoč nezahteven ali enostaven objekt. Ta združuje funkcije garaže, kolesarnice, drvarnice, nadstrešnice, lope za spravilo orodja ipd.

(2) Ob severozahodni strani glavnega volumna enostanovanjske stavbe ali na skrajno jugovzhodni strani proste zelene površine se lahko umesti zunanji bivalni prostor, in sicer ali kot dodan kubus h glavnem objektu ali kot pripadajoč nezahteven ali enostaven objekt. Ta združuje funkcije zunanjega pokritega dnevnega prostora (letne kuhinje, zimskega vrta, senčnice, fitnesa, savne).

(3) Oba volumna naj izkazujeta sekundarno funkcijo in izpolnjujeta naslednje pogoje:

– umestitev znotraj površine za razvoj objektov,

– pritličen vertikalen gabarit (lahko tudi podkleten),

– ravna streha (lahko zazelenjena, lahko tudi kot terasa),

– manjših tlorisnih dimenzij, do 50 m² zazidane površine oziroma manj zaradi izpolnjevanja pogoja Fz,

– z zamikom glede na glavni volumen, da v relaciji z glavnim volumnom tvorita členjenost celotnega volumna objekta.

(4) Kot pripadajoč objekt se na zunanje površine lahko umesti vodnjak ali bazen (za kopanje ali okrasen) ali ribnik pod naslednjimi pogoji:

– odmik od parcelne meje je najmanj 1,5 m,

– velikosti največ 40 m².

(5) Zbiralnik za deževnico, individualno čistilno napravo in morebitni rezervoar za plin se kot pripadajoča objekta izvedeta v podzemni izvedbi.

(6) Kot pripadajoči infrastrukturni objekti se gradijo v odmiku 0,5 m od meje gradbene najmanj tudi:

– vsi priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture,

– pomožni komunalni objekt (objekt za razsvetljavo, drog, urbana oprema, pomožni cestni objekti ipd.).

(7) Dopustna je postavitev ograje pod naslednjimi pogoji:

– Medsosedske ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.

– Odmik ograj od cestišča ne sme biti manjši od 1,50 m.

– Ograje so maksimalne višine 1,50 m, zelene ograje (žive meje) lahko tudi do 2,00 m.

– V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika.

– Masivne zazidane ograje in zasaditev meja s cipresami niso dopustne.

– Oblikovnost ograj v nizu ob isti prometnici morajo biti oblikovno poenotene ali zazelenjene.

(8) Premoščanje višin terena:

– Izravnave terena se praviloma izvedejo z brežino.

– Postavitev betonskih škarpnikov je dopustna do višine 0,5 m.

– Višine do 0,5 m višinske razlike med spodnjim in zgornjim zemljiščem se lahko premoščajo s postavitvijo lesenih ali kamnitih elementov, betonskih škarpnikov ali opornim zidcem. Pri odjemnem mestu za smeti je lahko višina opornega zidu višine do 1,0 m.

(9) Odjemno mesto za komunalne odpadke se oblikuje kot del urbane opreme naselja. Postavi se na utrjeno podlago, ogradi se z netransparentno ograjo, ki mora biti višja od zabojnikov. Ograja je lahko zelena, lesena, iz vlaknocementih fasadnih plošč ali iz perforirane pločevine, ki se lahko zakrije z visokim in nizkim grmičevjem. Dovoljeno je nadkritje odjemnih in zbirnih mest z ravno streho na višini, ki omogoča normalno funkcijo.

14. člen

(pogoji za obstoječe objekte)

Znotraj območja OPPN ni obstoječih objektov.

IV. POGOJI ZA GOSPODARSKO JAVNO IN DRUGO INFRASTRUKTURO

15. člen

(infrastruktura splošno)

(1) Vsi infrastrukturni vodi za potrebe infrastrukturne opremljenosti zemljišč (elektro vodi, kanalizacija, vodovod, TK, odvodnjavanje ceste, cestna razsvetljava, plinovodno omrežje) se izvedejo v koridorju nove dostopne ceste.

(2) Obstoječa infrastruktura (elektroenergetski vod in TK vod), ki potekata čez GP4, se prestavita južneje tako, da potekata od roba gradbene parcele v oddaljenosti cca 3,0 m zaradi možnosti postavitve ograj.

(3) Praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. Pri tem je treba posebno pozornost nameniti zadostnim in ustreznim odmikom od obstoječih vodov in naprav.

(4) Gradbene parcele se priklapljajo na novo zgrajeno infrastrukturo v novi dostopni cesti.

(5) Kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, lastnik posameznega voda pa mora za to od lastnika zemljišča pridobiti služnostno pravico.

(6) Prečkanja lokalnih poti in cest so povsod, kjer to dopušča kategorija zemljine, predvidena s prebojem, sicer pa s prekopom. Nasipavanje ali odvzemanje materiala nad obstoječimi vodi ni dovoljen brez uskladitve upravljavca infrastrukture.

(7) Upoštevati je potrebno predpisane in priporočene odmike med posameznimi infrastrukturnimi vodi pri vzporednem poteku in na območjih križanj. Odmiki od cest in infrastrukturnih koridorjev morajo omogočati nemoteno funkcioniranje in vzdrževanje infrastrukturnih objektov. Kjer bo infrastruktura izvedena v vozišču, morajo biti jaški na sredini voznega pasu. Prečkanja cest, uvozov, dvorišč se izvedejo v zaščitnih ceveh, ki omogočajo kasnejše rekonstrukcije in obnove brez posegov v cestno telo. Vse instalacije se izvedejo na ustrezni globini glede na niveleto vozišča ceste. Prav tako se na mestih, kjer so mogoča prečkanja infrastrukture v prihodnje, izvedejo zaščitne cevi.

(8) Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora znašati odmik dreves od posameznih vodov najmanj 1,50 m od vodovoda, kanalizacije najmanj 2,00 m in 2,50 m od plinovoda.

(9) Elektro omarice, omarice telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je treba namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na ulični fasadi objektov.

(10) Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet mnenj k projektni dokumentaciji.

(11) Prometne ureditve so prikazane na načrtu 4 grafičnega dela OPPN »Prometne ureditve«.

(12) Potek infrastrukture je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.

16. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Dostop do območja se zagotavlja iz obstoječe lokalne ceste Krška vas–Cerklje ob Krki (LC 024691).

(2) Ob lokalni cesti se predvidi koridor v širini 2,0 m za širitev lokalne ceste.

(3) Na to prometnico se navezuje nova dostopna cesta, ki omogoča dostop do parcel na območju OPPN ter možnost zagotavljanja dostopa do parcel vzhodno od OPPN.

(4) Nova dostopna cesta se priključuje na LC v km 0+2,008. Cesta se dimenzionira za merodajno dvo osno tovorno vozilo z minimalnim karakterističnim prečnim profilom:

Vozni pas:	2 x 2,0 m =	4,00 m
Povozna bankina:	2 x 0,5 m =	1,00 m
Skupaj:		5,00 m

(5) Uvozi na posamezno parcelo se v projektu načrtujejo na način, da zagotavljajo zadosten zavijalni radij za merodajno vozilo.

(6) Iz nove dostopne ceste se predvidi možnost zagotavljanja dostopa do parcel vzhodno od OPPN.

(7) Obstoječe cestne razsvetljave ni. Ob novi dostopni cesti in rekonstrukciji obstoječe lokalne ceste se izven bankine izvede cestna razsvetljava.

(8) Parkirna mesta za posamezno parcelo objekta se zagotavljajo na parceli sami, upoštevajoč določbe 12. člena tega odloka.

(9) Nove ločene površine namenjene peš ali kolesarskem prometu se ne predvidijo.

(10) Glavne dostope do objektov, primarne površine za pešce je treba urediti tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane ljudi.

(11) Prometne ureditve so prikazane na načrtu 4 grafičnega dela OPPN »Prometne ureditve«.

17. člen

(vodovod in hidrantno omrežje)

(1) Obstoječi vodovod poteka v cesti južno ob območju OPPN.

(2) Sekundarni vod se izvede v koridorju nove dostopne ceste. Priključevanje objektov na vodovodno omrežje je obvezno. Način in mesto priklopa ter dimenzioniranje se izvedejo pod pogoji upravljavca.

(3) Območje se oskrbi s pitno in požarno vodo iz javnega vodovodnega sistema. Način in mesto priklopa ter dimenzioniranje se izvedejo pod pogoji upravljavca.

(4) Na območju se izvede hidrantna mreža z nadzemnimi ali podzemnimi hidranti, ki so priklopljeni na vodovodno omrežje. Postavitev hidrantov se izvede v skladu z veljavnimi predpisi. Hidrantno omrežje mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara skladno z veljavnimi predpisi.

(5) Potek vodovoda in hidratnega omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.

18. člen

(odvajanje voda)

(1) Na območju OPPN ni zgrajenega javnega kanalizacijskega sistema.

(2) Čiščenje odpadnih vod se zagotovi z individualnimi čistilnimi napravami. V infrastrukturnem koridorju se predvidi kanalizacijski vod v primeru izgradnje kanalizacijskega sistema v prihodnosti.

(3) Pri gradnji objektov je treba zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin.

(4) Padavinske vode s streh se odvajajo v lokalni zbiralnik deževnice, ki se lahko uporablja za zalivanje in sanitarno vodo. Odvečne vode se odvajajo v ponikalnice. Pri tem morajo biti ponikalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, da ne bo ogrožena stabilnost zemljišča in ne bo povzročena škoda tretji osebi. Tehnične rešitve ponikanja padavinskih voda s predvidenih površin se ob upoštevanju sestave tal opredelijo v fazi izdelave projektne dokumentacije. Če ponikanje ni možno, je treba odvajanje padavinske vode predvideti v skladu z veljavno zakonodajo na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda.

(5) Odvodnjavanje padavinskih voda s cest se detajlneje reši v fazi izdelave projektne dokumentacije za infrastrukturno opremljenost območja in se spelje preko cestnih požiralnikov v ponikovalnico.

(6) Odvodnjavanje odpadnih in padavinskih vod je razvidno iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.

19. člen

(energetska infrastruktura)

(1) Severno od območja OPPN, poleg trgovine, se nahaja trafo postaja TP Cerklje center: 993.

(2) Obstoječi podzemni NN vod delno poteka preko območja OPPN, v območju predvidene nove dostopne ceste pa prečka GP4. Vod, ki poteka čez GP4, se v sklopu izgradnje infrastrukturne opreme prestavi skupaj s TK vodom v odmiku cca 3 m od južne meje GP4 na način, da bo omogočena postavitev (zasaditev) ograj.

(3) V koridorju ceste se izvede sekundarni vod za potrebe priključevanja posamezne GP.

(4) Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko elektro omaric, ki so locirane pod pogoji 15. člena tega odloka.

(5) Za ogrevanje in drugo uporabo je možno tudi izkoriščanje obnovljivih virov energije. Fotovoltaični sistemi se lahko izvedejo le kot del strehe ali fasade obstoječih objektov pod pogoji, navedenimi v 12. členu.

(6) V cesti, južno ob območju OPPN, poteka plinovodno omrežje – zemeljski plin od DN 63 do vključno DN 90. V infrastrukturnem koridorju nove dostopne ceste se predvidi izgradnja voda za morebitno priključitev objektov na plinovodno omrežje.

(7) Potek elektroenergetskega omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.

20. člen

(TK omrežje)

(1) Obstoječi TK vod delno poteka preko območja OPPN, v območju predvidene nove dostopne ceste in prečka GP4. Vod, ki poteka čez GP4, se v sklopu izgradnje infrastrukturne opreme prestavi skupaj z elektro energetskim vodom v odmiku cca 3 m od južne meje GP4 na način, da bo omogočena postavitev (zasaditev) ograj.

(2) Dopustna je gradnja širokopasovnega omrežja in drugih telekomunikacijskih omrežij ob upoštevanju tega OPPN.

(3) Objekti na območju OPPN se priključijo na obstoječe TK omrežje.

(4) Potek TK omrežja je razviden iz načrta 5 grafičnega dela OPPN »Infrastruktura«.

21. člen

(zbiranje in odvoz odpadkov)

(1) Predviden je individualen odvoz komunalnih odpadkov z odjemnega mesta. Le-to se lahko umesti tudi kot skupno odjemno mesto ob lokalni cesti. Opremljeno mora biti s posodo za odpad po navodilih upravljavca.

(2) Odjemno mesto za zabojnike in smetnjake se uredi skladno z določili 13. člena tega odloka. Odjemno mesto, kjer so nameščene posode, mora omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov in drugih odpadkov, hkrati pa mora biti dostopno posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.

(3) Odpadki, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža, papir, kartoni, lesni odpadki in drugo, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), se zbirajo ločeno in se jih individualno odvaža na obstoječe ekološke otoke (v oddaljenosti 300 m zahodno od območja OPPN) in nato v nadaljnjo predelavo.

V. PARCELACIJA IN PROSTORSKI UKREPI

22. člen

(parcelacija in prostorski ukrepi)

(1) Pred gradnjo objektov, ki mejijo na obstoječe ali načrtovane občinske javne ceste ali drugo grajeno javno dobro lokalnega pomena, je treba izvesti postopek ureditve meje, parcelacije, nove izmere ali drug postopek, s katerim se uredi dejansko stanje in prenese lastništvo občinskih javnih cest ali drugega grajenega javnega dobra lokalnega pomena na občino.

(2) Nova dostopna cesta se lahko načrtuje kot grajeno javno dobro lokalnega pomena. Rezerviran koridor za rekonstrukcijo LC – GPjc2 v širini cca 2 m se prenese v javno dobro. Parcelacija se natančneje določi na podlagi projektne dokumentacije za rekonstrukcijo LC v primeru, če do le-te sploh pride. Do rekonstrukcije je GPjc2 pripadajoča parcela GP5.

(3) Parcelacija je razvidna iz načrta 6 grafičnega dela OPPN »Parcelacija«.

(4) Posebni prostorski ukrepi niso predvideni.

VI. VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, NARAVE IN OKOLJA

23. člen

(ohranjanje kulturne dediščine in narave)

(1) Območje OPPN se nahaja na območju evidentirane enote kulturne dediščine – Arheološko najdišče – Cerklje ob Krki (EŠD 10562).

(2) V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja je pred posegi v tla na večjem delu območja OPPN potrebno zagotoviti arheološka izkopavanja ter na preostalem delu raziskave ob gradbenih delih pod pogoji pristojnega mnenjedajalca.

(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja na celotnem območju urejanja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja oziroma lastnika zemljišča oziroma investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.

(4) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

(5) Območje obdelave ne posega v zavarovana območja, ekološko pomembna območja, območja Nature 2000, niti na območje naravnih vrednot.

24. člen

(varovanje voda)

(1) Območje OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov oziroma njihovih varstvenih pasov. Na območju se poplave ne pojavljajo in ni površinskih voda.

(2) Predvideni so predhodni ukrepi za varstvo površinskih voda in podtalnice skladno z veljavno zakonodajo – ustrezen način odvajanja in čiščenja padavinskih in odpadnih vod, ponikalnice, zbiralnik za vodo.

25. člen

(varovanje okolja)

(1) Na območju OPPN ni pomembnejših virov zračnih emisij. Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje. Pri vseh vrstah ogrevanja imajo prednost energetski viri, ki manj onesnažujejo zrak (alternativni viri, zemeljski plin, utekočinjeni naftni plin, kurilno olje).

(2) Območje stanovanj sodi po veljavnih predpisih med območja III. stopnje varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa in je dovoljena mejna raven hrupa 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi. Območje se lahko razvrsti v II. območje varstva pred hrupom na način in pod pogoji, ki jih določajo veljavni predpisi. Postavitev toplotnih črpalk in prezračevalnih naprav, ki povzročajo hrup, naj se v prostor umeščajo stran od spalnih prostorov.

(3) Povzročitelji odpadkov med gradnjo in v času obratovanja objektov morajo upoštevati veljavne predpise, ki določajo ravnanje z odpadki.

(4) Mejne vrednosti obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja ne smejo biti presežene, pri čemer je potrebno upoštevati veljavne predpise. Območje OPPN sodi v območje I. stopnje varstva pred sevanjem.

(5) Pri osvetljevanju objektov in pri objektih za svetlobno oglaševanje, ki svetijo, je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi in usmeritve s področja svetlobnega onesnaženja okolja in glede zmanjševanja porabe električne energije.

(6) Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v občini.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM IN VAROVANJEM ZDRAVJA

26. člen

(obramba in varstvo pred nesrečami)

(1) Predvidene ureditve morajo biti skladne z veljavnimi predpisi, smernicami in priporočili s področja obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (poplave, erozija, potres, požar) ter varovanja zdravja ljudi in kvalitetnega okolja bivanja.

(2) Obramba: Na območju niso potrebni ukrepi s področja obrambe. Glede na določbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96, 54/15), na območju ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji.

(3) Ukrepi ogroženih območij: Območje obravnave se ne nahaja na ogroženem območju – ne na poplavnem območju, ne na erozijsko ogroženem območju in ne na plazljivem ali plazovitem območju.

(4) Protipotresna varnost: Pri gradnji objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je potrebno upoštevati določila predpisov o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za projektni potresni pospešek tal (g) je 0,20. Objekti morajo biti projektirani, grajeni in vzdrževani skladno z veljavnimi predpisi o odpornosti in stabilnosti objektov.

(5) Nevarnost razlitja nevarnih snovi: glede na namenskost stavb se ne predvideva pojavnost tovrstne nevarnosti.

27. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarno varstvo, širjenje požara na sosednje objekte, odmiki med objekti, lega objektov, nosilnost konstrukcije, preprečevanje širjenja požara po stavbah, evakuacijske poti in sistemi za javljanje ter alarmiranje, ukrepi za varen umik ljudi, naprave za gašenje in dostop gasilcev, hidrantno omrežje in drugo, morajo biti urejeni v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo in se podrobneje določijo v projektni dokumentaciji.

(2) Požarna voda se zagotavlja iz hidrantnega omrežja.

(3) Intervencijske poti se zagotovijo na obstoječih in predvidenih prometnih površinah.

28. člen

(varovanje zdravja)

(1) Pri gradnji stanovanjskih objektov in delovnih prostorov je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje in druge zahteve v skladu s predpisi.

(2) Nove enostanovanjske objekte se lahko na namenskih rabah SSe in SK gradi tudi bliže od odmikov, navedenih v petem odstavku tega člena, če se s študijo osončenosti dokaže, da imajo vse svetlobne odprtine bivalnih stanovanjskih prostorov obstoječega objekta zagotovljen minimalni dnevni čas neposrednega osončenja, ki znaša na zimski solsticij najmanj eno uro, na ekvinokcija pa najmanj 3 ure na dan (77. člen OPN).

(3) Dostop do javnih površin mora omogočati dostop in uporabo gibalno oviranim osebam skladno s predpisi in dobro prakso.

VIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN

29. člen

(etapnost izvedbe prostorske ureditve)

Objekte je možno graditi tudi fazno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.

30. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju varnostnih, energetskih, prometnih, tehnoloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z energetskega, tehnološkega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenih vidikov.

(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom.

(3) V primeru, da je etažna višina pritličja nižja od določene v peti alineji sedmega odstavka 11. člena tega odloka, je lahko kolenčni zid višji za nastalo razliko, vendar ne višji kot 170 cm. V tem primeru pomeni etažnost objekta P+1.

(4) Priključek nove dostopne ceste na lokalno cesto se dimenzionira v fazi projektne dokumentacije in lahko odstopa od prikazanega v grafičnem delu. Priključek se lahko izvede fazno, v kolikor ne bi bilo mogoče pridobiti pravice graditi na zemljišču, kjer je predviden zavijalni radij na vzhodni strani dostopne ceste. Pri tem se vzpostavi začasna regulacija prometa na način, da se dovoli le uvoz z lokalne ceste s smeri Cerkelj z zavijanjem samo v levo smer in izvoz na glavno cesto z zavijanjem samo v desno smer. V tem primeru se lahko deli GP dostopne ceste na način, da se del parcele, kjer je predviden zavijalni radij, loči.

(5) Parcelacija ob lokalni cesti se določi, ko bodo izdelani projekti za rekonstrukcijo ceste. Do takrat se varuje koridor za širitev ceste, kot je označen (GPjc2) v načrtu 6 grafičnega dela OPPN »Parcelacija«.

31. člen

(zagotavljanje izgradnje infrastrukture)

(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je z drugimi predpisi drugače določeno.

(2) Za potrebe ureditve območja je potrebna izgradnja nove dostopne ceste, ki se lahko vzpostavi kot javno dobro. Investitor bo komunalno infrastrukturo zgradil sam na podlagi pogodbe o opremljanju, s katero se določijo obveznosti in roki za izgradnjo komunalne opreme ter določbe glede predaje zgrajene komunalne opreme v upravljanje pripravljavcu.

(3) Za opremljanje stavbnih zemljišč s komunalno opremo, načrtovano s tem OPPN, se poseben program opremljanja ne izdela. Komunalni prispevek se obračuna na podlagi splošnega odloka o programu opremljanja, ki velja za območje Občine Brežice.

(4) Občina Brežice lahko gradnjo komunalne opreme s pogodbo odda zavezancu za plačilo komunalnega prispevka po tem odloku.

32. člen

(obveznosti udeležencev graditve objektov)

Pogoji in obveznosti udeležencev pri gradnji v času gradnje so predmet mnenj k projektom.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

33. člen

(dopustni posegi pred izvedbo ureditev)

Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.

34. člen

(vpogled akta in nadzorstvo)

(1) OPPN je v času uradnih ur na vpogled na Oddelku za prostorsko načrtovanje in razvoj Občine Brežice.

(2) Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

35. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)

Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati usmeritve in načela kontinuitete arhitektonskega in urbanističnega urejanja, kot je opredeljeno v tem odloku. Prenesejo se v prostorsko izvedene pogoje (PIP) v občinskem prostorskem načrtu (OPN).

36. člen

(uveljavitev)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3505-3/2021

Brežice, dne 29. maja 2023

Župan

Občine Brežice

Ivan Molan

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 63/2023 z dne 9. 6. 2023