Številka:	Up-825/21-10
Datum:	13. 4. 2023

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki sta jo vložila družba AFN d. o. o., Dravograd, in Aleš Urnaut, Bistrica ob Dravi, na seji 13. aprila 2023

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. PRp 176/2021 z dne 8. 9. 2021 se zavrže.

1. Pritožnika (pravna oseba in odgovorna oseba pravne osebe) vlagata ustavno pritožbo zoper zgoraj navedeni sklep, s katerim je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Mariboru št. ZSV 969/2017 z dne 12. 7. 2021, ki je kot nedovoljeno zavrglo pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. PRp 119/2021 z dne 26. 5. 2021. Pritožnika izjemne obravnave ustavne pritožbe po tretjem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) ne predlagata.

2. Po prvem odstavku 55.a člena ZUstS ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika. Po četrti alineji drugega odstavka istega člena ZUstS se šteje, da gre za tak primer, če gre za posamične akte, izdane v zadevah prekrškov.¹ Ne glede na navedeno določbo pa lahko skladno s tretjim odstavkom 55.a člena ZUstS Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi zoper posamične akte iz drugega odstavka 55.a člena ZUstS. Za posebej utemeljen primer gre, če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve.

3. Ker ustavna pritožba v zadevah prekrškov praviloma ni dovoljena, je pritožnik tisti, ki mora izkazati, da so izpolnjeni pogoji za njeno izjemno obravnavo pred Ustavnim sodiščem.² To pomeni, da mora pritožnik v ustavni pritožbi podati izrecen predlog za izjemno odločanje o nedovoljeni ustavni pritožbi,³ ta predlog pa mora utemeljiti z navedbo upoštevnih okoliščin.⁴ Pri tem mora v zvezi s pogojem posebej utemeljenega primera zatrjevati in utemeljiti, da gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve. Slednje izhaja že iz Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik), ki določa: »če se ustavna pritožba vlaga zoper posamične akte, zoper katere praviloma ni dovoljena, mora vsebovati tudi navedbo dejstev, ki utemeljujejo pomembnost ustavnopravnega vprašanja, ki presega pomen konkretne zadeve,«⁵ na uporabo Poslovnika pa izrecno napotuje drugi odstavek 49. člena ZUstS.⁶ Zgolj na ta način lahko ustavni pritožnik doseže odločitev Ustavnega sodišča o njegovi sicer nedovoljeni ustavni pritožbi.⁷

4. V obravnavani zadevi pritožnika predloga za izjemno odločanje o nedovoljeni ustavni pritožbi nista podala, zato Ustavno sodišče že iz tega razloga ne more šteti, da so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 55.a člena ZUstS. Tudi sicer pritožnika ne odpirata pomembnega ustavnopravnega vprašanja, ki bi terjalo vsebinsko odločitev. Ustavno sodišče je zato ustavno pritožbo zavrglo.

5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka 55.a člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

¹ Enako velja tudi v primeru, če je ustavna pritožba vložena zoper posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, oziroma v drugih sporih, če vrednost spornega predmeta za pritožnika ne presega zneska, ki je določen za opredelitev spora majhne vrednosti v zakonu, ki ureja pravdni postopek, če se z ustavno pritožbo izpodbija le odločitev o stroških postopka ter kadar je ustavna pritožba vložena zoper posamične akte izdane v sporih zaradi motenja posesti (drugi odstavek 55.a člena ZUstS).

² Medtem ko je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v zadevi Rutar in Rutar Marketing d. o. o. proti Sloveniji z dne 15. 12. 2022 ugotovilo, da ta pogoj sicer izrecno ne izhaja iz ZUstS, pa slednje tudi ne preprečuje, da bi ga Ustavno sodišče razvilo v okviru ustavnosodne prakse ali na podlagi izrecne določbe kakega drugega predpisa (glej od 47. do 50. točke sodbe). Drugačen je položaj pri dovoljenih ustavnih pritožbah (drugi odstavek 55.b člena ZUstS), pri katerih je odločitev o tem, ali je ustrezno opredeljeno ustavnopravno vprašanje takega pomena, da presega pomen konkretne zadeve, v izključni domeni Ustavnega sodišča (glej 5. točko sklepa Ustavnega sodišča št. Up-1036/17 z dne 3. 12. 2020).

³ Primerjaj sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-452/20, Up-1225/20 z dne 18. 6. 2021 in Up-1455/18, U-I-492/18 z dne 5. 11. 2021.

⁴ Primerjaj sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-302/18, Up-641/18 z dne 2. 4. 2021 in U-I-300/20, Up-576/20 z dne 1. 12. 2022.

⁵ Glej prilogo Poslovnika v poglavju Vsebine vlog pod točko III. Vsebina Ustavne pritožbe (11. alineja točke 1. Navedbe).

⁶ Ta določa, da se s Poslovnikom Ustavnega sodišča določi, katere podatke morajo vsebovati vloge v drugih zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča, če niso določeni že z zakonom.

⁷ Glej sklep senata Ustavnega sodišča št. Up-1082/19 z dne 28. 11. 2019.