Glasilo Uradni list RS

V zavihku Glasilo Uradni list RS najdete vse uradne predpise slovenske zakonodaje.
Od 1. aprila 2010, je edina uradna izdaja Uradnega lista RS elektronska izdaja. Dodatne informacije najdete tukaj.

Številka 20

Uradni list RS, št. 20 z dne 18. 2. 2022

UL Infotok

Uradni list RS, št. 20/2022 z dne 18. 2. 2022

Št. 303-2-0/2021/7 Ob-1486/22, Stran 429
Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana, objavlja
javni razpis 
spodbude za raziskovalno razvojne projekte NOO (kratica javnega razpisa: JR RRI NOO) (investicija B: »Sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji, komponenta 1: »RRI – raziskave, razvoj in inovacije« (C3 K1), 3. razvojno področje: »Pametna trajnostna in vključujoča rast«)
Na podlagi določb:
– Uredbe Sveta (EU) št. 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L št. 433I z dne 22. 12. 2020, str. 23),
– Uredbe (EU) št. 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L št. 57 z dne 18. 2. 2021, str. 17–75) zadnjič popravljena s popravkom (UL L 410 z dne, 18. 11. 2021, str. 197),
– Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2106 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z določitvijo skupnih kazalnikov in podrobnih elementov preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti (UL L št. 429 z dne 1. 12. 2021, str. 83),
– Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198 z dne 22. 6. 2020, str. 13),
– Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegiranim sklepom Komisije (EU, Euratom) 2021/135 z dne 12. novembra 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta s podrobnimi pogoji za izračun dejanske stopnje rezervacij skupnega sklada za rezervacije (UL L št. 42, z dne 5. 2. 2021, str. 9),
– Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20 in 3/22 – ZDeb,v nadaljevanju: ZIntPK),
– Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016 str. 1), zadnjič popravljena s popravkom (UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018, str. 2),
– Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US),
– Proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (DP2022) (Uradni list RS, št. 174/20),
– Proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (DP 2023) (Uradni list RS, št. 187/21),
– Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21, 15/21 – ZDUOP, 74/21, 172/21, 187/21 – ZIPRS2223 in 206/21 – ZDUPŠOP),
– Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16,
– Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost (Uradni list RS, št. 167/21),
– Načrta za okrevanje in odpornost Republike Slovenije, potrjen na Vladi RS dne 28. 4. 2021 in potrjen z izvedbenim sklepom Sveta EU o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo z dne 20. 7. 2021 (v nadaljevanju: NOO),
– Smernic za določitev načina financiranja iz sredstev Mehanizma z okrevanje in odpornost, št. 546-2/2021/14 ki jih je Ministrstvo za finance izdalo dne 17. 1. 2022,
– Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20),
– Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2021/1237 z dne 23. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 270 z dne 29. 7. 2021, str. 39), (v nadaljevanju: Uredba GBER),
– Sheme državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MGRT – RRI« št. priglasitve: BE01-2399245-2015/II, datum potrditve sheme: 5. 5. 2016 (redakcijski popravek: 4. 11. 2016, podaljšanje sheme: 19. 1. 2021; trajanje sheme: do 31. 12. 2023),
– Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15, 27/17 in 13/18 – ZSInv, v nadaljevanju: ZPOP-1),
– Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11),
– Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Uradni list RS, št. 93/15 in 36/19),
– Sprememb in dopolnitev Programa dela in finančnega načrta SPIRIT Slovenija za leto 2021 in Programa dela in finančnega načrta SPIRIT Slovenija za leto 2022, ki jih je sprejel Svet agencije na 39. redni seji dne 14. 12. 2020 in h katerim je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podalo soglasje dne 23. 12. 2020, št. 302-33/2020/2,
– Sprememb in dopolnitev Programa dela in Finančnega načrta Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije za leto 2022 ter Programa dela in Finančnega načrta Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije za leto 2023, ki jih je sprejel Svet agencije na svoji 42. redni seji, dne 14. 12. 2021 in h katerim je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podalo soglasje dne 22. 12. 2021, št. 302-39/2021/2,
– Krovnega sporazuma o prenosu dela nalog in o izvajanju ukrepov iz Načrta za okrevanje in odpornost, št. 303-14-0/2022/1 z dne 16. 2. 2022,
– Pogodbe o izvajanju javnega razpisa »Spodbude za raziskovalno razvojne projekte NOO«, sklenjene med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in SPIRIT Slovenija, javna agencija, št. C2130-22-096500 z dne 16. 2. 2022.
1. Ime oziroma naziv in sedež organa, ki dodeljuje sredstva
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: ministrstvo) nastopa na področju izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost pri javnem razpisu Spodbude za raziskovalno razvojne projekte NOO (v nadaljevanju: javni razpis) v vlogi nosilnega organa in zagotavlja finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa.
Izvajalec javnega razpisa je Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: agencija).
Finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa zagotavlja Evropska unija iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost oziroma se pravice porabe zagotavljajo iz podračuna, s katerim upravlja organ v sestavi Ministrstva za finance, Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: URSOO), in na katerem se zbirajo sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje ukrepov iz NOO.1
1 Dosegljiv na spletni strani: https://www.eu-skladi.si/sl/po-2020/nacrt-za-okrevanje-in-krepitev-odpornosti.
2. Namen, cilj in predmet javnega razpisa, regija izvajanja
Javni razpis se izvaja v skladu z NOO, ki je podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost. Javni razpis se v NOO umešča na 3. razvojno področje: »Pametna trajnostna in vključujoča rast«, v komponento 1: »RRI – raziskave, razvoj in inovacije«, v okvir investicije B: »Sofinanciranje raziskovalno inovacijskih projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji«.
2.1 Namen in cilj javnega razpisa
Namen javnega razpisa je spodbujanje raziskovalno razvojnih dejavnosti v konzorcijih podjetij v okviru raziskovalno razvojnih projektov na področju zelenega prehoda za razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev, zaradi:
– prenosa raziskovalnih dosežkov za visoko konkurenčno gospodarstvo, višjo kakovost življenja in učinkovito reševanje družbenih izzivov, vključno z zelenim prehodom,
– spodbuditve zasebnih vlaganj v raziskave in razvoj ter sodelovanja gospodarstva in razvojnih institucij v podporo gospodarskemu okrevanju po pandemiji COVID-19, povečanja produktivnosti (tudi snovne in energetske produktivnosti) in konkurenčnosti gospodarstva, podpiranja rešitev, ki ne škodujejo bistveno okolju, komercializacije in hitrejšega vstopa z izdelki, procesi ali storitvami na trg,
– podpiranja rešitev s področja prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja in s področja blažitve podnebnih sprememb.
Cilj javnega razpisa je prispevati k zelenemu prehodu, k povečevanju vlaganj v raziskave in razvoj, povečanju produktivnosti (tudi snovne in energetske produktivnosti) in konkurenčnosti gospodarstva s sofinanciranjem najmanj 95 raziskovalno razvojnih projektov konzorcijev podjetij, usmerjenih na področje prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaženja in na področje blažitve podnebnih sprememb, ki se nanašajo na razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev z visoko dodano vrednostjo in s tržnim potencialom, kar posledično veča konkurenčnost sodelujočih podjetij.
2.2 Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je skladno z NOO sofinanciranje izvajanja RRI projektov konzorcijev podjetij, usmerjenih v zeleni prehod in krožno gospodarstvo. RRI projekti bodo tehnološko nevtralni v smislu vpliva na okolje, na ravni njihove uporabe. Projektni cilj vsakega RRI projekta mora biti nov ali izboljšan izdelek, proces ali storitev, razvit do stopnje, da je potrjen v končni obliki ter primeren za uporabo v realnem okolju. Slednje pomeni uporabo izdelka, procesa ali storitve v njihovi končni obliki in v predvidenih pogojih operativne uporabe.
2.3 Območje izvajanja
RRI projekti se morajo izvajati na območju Republike Slovenije.
Prijavitelj, kot tudi ostali konzorcijski partnerji morajo imeti v vlogi na javni razpis nedvoumno opredeljen kraj izvajanja aktivnosti RRI projekta, pri čemer mora imeti na dan oddaje vloge v tem kraju registriran sedež oziroma poslovni naslov, podružnico ali poslovno enoto. Sedež/poslovna enota/podružnica morajo biti vpisani v Poslovni register Slovenije/Sodni register.
V kolikor bi se ugotovilo, da RRI projekt ni bil izveden na območju Republike Slovenije, agencija odstopi od pogodbe o dodelitvi sredstev in zahteva vrnitev že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev s strani končnega prejemnika v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije. Za vračilo sredstev so vsi člani konzorcija odgovorni solidarno.
3. Ciljne skupine
Upravičeni končni prejemniki sredstev javnega razpisa so podjetja kot konzorcijski partnerji, kot so opredeljena v skladu z Zakonom o podpornem okolju za podjetništvo2 (ZPOP-1, Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15, 27/17 in 13/18 – ZSInv), s sedežem v Republiki Sloveniji, ne glede na velikost podjetja (ki se ugotavlja v skladu z merili iz priloge I Uredbe GBER). Izključeni so javni zavodi, ki so ustanovljeni v skladu z Zakonom o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP).
2 »Podjetje« je vsaka pravna ali fizična oseba, ki se ukvarja z gospodarsko dejavnostjo, ne glede na njeno pravno organizacijsko obliko.
Upravičeno je tudi podjetje s sedežem v katerikoli drugi državi članici Evropske unije, ki ima najkasneje ob podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev poslovni naslov podružnice v Republiki Sloveniji, kar bo dokazoval z vpisom v Sodni register skladno z Zakonom o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1). Tak prijavitelj oziroma konzorcijski partner se mora z izjavo ob oddaji vloge obvezati, da bo do podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev izvedel zahtevan vpis v Sodni register. V primeru, da prijavitelj oziroma konzorcijski partner do podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev vpisa ne izvede, bo agencija odstopila od podpisa pogodbe, sklep o izboru pa se odpravi.
V primeru izbora vloge bodo končni prejemniki sredstev državnih pomoči za izvajanje raziskovalno razvojnih aktivnosti vsi partnerji v konzorciju, ki so sklenili in vlogi priložili konzorcijsko pogodbo, s katero so partnerji v konzorciju pooblastili prijavitelja za podpis pogodbe o dodelitvi sredstev in tudi za prejem sredstev/izplačil upravičenih stroškov s strani agencije (ki jih je prijavitelj dolžan prenakazati dalje konzorcijskim partnerjem) in v kateri so med drugim opredeljene pravice in obveznosti posameznih konzorcijskih partnerjev. Konzorcijski partnerji so solidarno odgovorni za obveznosti, ki nastanejo iz naslova projekta.
4. Pogoji za kandidiranje
Vloga prijavitelja mora izpolnjevati vse pogoje javnega razpisa. Vlogo pripravi vodilni partner konzorcija (prijavitelj) v sodelovanju z ostalimi konzorcijskimi partnerji in na podlagi pooblastila konzorcijskih partnerjev. Izpolnjevanje pogojev mora izhajati iz vsebine celotne vloge. Če vloga ne bo izpolnjevala vseh pogojev, se zavrne.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji sklepa o izboru, se pogodba o dodelitvi sredstev ne bo podpisala, sklep o izboru pa se bo odpravil.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev, bo agencija odstopila od pogodbe o dodelitvi sredstev, pri čemer je končni prejemnik dolžan vrniti vsa že prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva prejema sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije, skladno s pozivom agencije.
Za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za kandidiranje posamezni konzorcijski partner podpiše izjavo, s katero pod kazensko in materialno pravno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje pogojev za kandidiranje na tem javnem razpisu.
Pogoji veljajo za oba roka za oddajo vlog (v nadaljevanju: odpiranje).
Navodila za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za kandidiranje so natančneje opredeljena v točki 4. pojasnil javnega razpisa.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev, lahko agencija od prijavitelja zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
Za izvedbo postopka obravnave vlog (preverjanje pogojev, ocenjevanje, priprava sklepov itd.) je imenovana komisija za izvedbo javnega razpisa (v nadaljevanju: komisija). Za vse pravočasne, pravilno označene in formalno popolne vloge komisija najprej preveri, ali vloga izpolnjuje vse pogoje razpisa. Če ugotovi, da vloga ne izpolnjuje enega ali več pogojev javnega razpisa, nadaljnjega ocenjevanja po merilih komisija ne izvede, vloga prijavitelja pa se zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrne.
4.1 Splošni pogoji za kandidiranje za vse konzorcijske partnerje
Konzorcijski partnerji so podjetja, opredeljena v točki 3 tega javnega razpisa, ki izpolnjujejo spodaj navedene pogoje (v nadaljevanju: konzorcijski partner):
1. Na dan oddaje vloge mora konzorcijski partner imeti v Poslovnem registru Slovenije/Sodnem registru vpisan sedež, poslovno enoto ali podružnico, kjer se bodo izvajale aktivnosti projekta.
2. V kolikor je konzorcijski partner podjetje s sedežem v katerikoli drugi državi članici Evropske unije in na dan prijave vloge na ta javni razpis še nima ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji, mora najkasneje do sklenitve pogodbe o dodelitvi sredstev ustanoviti podružnico v Republiki Sloveniji, kar bo dokazoval z izpiskom iz Sodnega registra, ob oddaji vloge pa s podpisom izjave.
3. Konzorcijski partner nima na dan oddaje vloge neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti v višini 50 eurov ali več do ministrstva oziroma njegovih izvajalskih institucij: Slovenskega podjetniškega sklada, Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije in Slovenskega regionalno razvojnega sklada, pri čemer neporavnane obveznosti izhajajo iz naslova pogodb o dodelitvi sredstev iz javnih sredstev in so bile kot neporavnane in zapadle pred tem spoznane s pravnomočnim izvršilnim naslovom.
4. Konzorcijski partner nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 eurov ali več na dan oddaje vloge); šteje se, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.
5. Konzorcijski partner ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, ni opustil poslovne dejavnosti in na dan oddaje vloge ni bil v stanju insolventnosti, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr. in 196/21 – odl. US) in ni v postopku likvidacije po ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21).
6. Konzorcijski partner ne prejema ali ni v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) in ni podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe GBER.
7. Glede konzorcijskega partnerja ni podana prepoved poslovanja v razmerju do ministrstva v obsegu, kot izhaja iz 35. in 36. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
8. Konzorcijski partner ni v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti. Šteje se, da prijavitelj naveden pogoj izpolnjuje, če odločba EK še ni dokončna, prijavitelj pa je domnevno nezakonito pridobljena sredstva v ustrezni višini položil na posebni skrbniški račun pri banki in z njimi ne razpolaga.
9. Konzorcijski partner za iste že povrnjene upravičene stroške in aktivnosti, ki so predmet sofinanciranja v tem javnem razpisu, ni in ne bo pridobil sredstev iz drugih javnih virov (sredstev evropskega, državnega ali lokalnega proračuna) (prepoved dvojnega sofinanciranja).
10. Konzorcijski partner ne sme imeti neporavnanega vračila preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance.
4.2 Posebni pogoji za kandidiranje za vse konzorcijske partnerje
1. Podjetje konzorcijskega partnerja mora biti ustanovljeno vsaj 2 leti pred datumom oddaje vloge (upošteva se datum vpisa v sodni oziroma drug ustrezen register). Pogoj velja tako za sedež domačega kot tudi tujega podjetja, ne velja pa v primeru podružnice tujega podjetja.
2. Konzorcijski partner mora imeti delež kapitala v virih sredstev podjetja v enem od zadnjih dveh koledarskih let, glede na datum oddaje vloge, nad 30 %.
3. Za največ enega konzorcijskega partnerja, ki ni prijavitelj, velja, da je lahko ustanovljen vsaj eno leto pred datumom oddaje vloge (upošteva se datum vpisa v sodni oziroma poslovni register). Zanj ne velja pogoj, da je delež kapitala v virih sredstev podjetja v enem od zadnjih dveh koledarskih let glede na datum oddaje vloge nad 30 %.
4. Konzorcijski partner mora na zadnji dan predhodnega koledarskega leta, glede na datum oddaje vloge, zaposlovati najmanj 3 osebe, pri čemer se upoštevajo podatki o številu zaposlenih v podjetju na navedeni dan, ki jih bo agencija pridobila iz evidenc Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ali za podjetje, ki za navedeno obdobje še ni bilo registrirano v Republiki Sloveniji, drugo ustrezno potrdilo.
5. Višina čistih prihodkov od prodaje vseh konzorcijskih partnerjev skupaj v predhodnem koledarskem letu, glede na datum oddaje vloge, mora biti vsaj enaka vrednosti upravičenih stroškov prijavljenega RRI projekta.
6. Podjetje lahko na javnem razpisu v okviru posameznega odpiranja nastopa samo enkrat, in sicer ali v vlogi prijavitelja konzorcija ali v vlogi konzorcijskega partnerja.
4.3 Posebni pogoj za konzorcije
Na javnem razpisu lahko sodeluje konzorcij največ treh podjetij, ki izpolnjujejo pogoje za kandidiranje in so za ureditev medsebojnih obveznosti in razmerij sklenila konzorcijsko pogodbo za izvedbo RRI projekta. Iz konzorcijske pogodbe, ki je obvezna priloga vloge, mora biti razvidno, da so kot partnerji dosegli dogovor o izvedbi skupnega RRI projekta ter določili prijavitelja in ga pooblastili, da v imenu konzorcija predloži skupno vlogo na javni razpis, in da v primeru uspešne kandidature na javnem razpisu zastopa konzorcij v odnosu do agencije in z agencijo sklene pogodbo o dodelitvi sredstev ter prejema izplačila upravičenih stroškov na osnovi te pogodbe (ter jih kasneje prenakaže konzorcijskim partnerjem).
Ne glede na to, da je v primeru konzorcijev le izbrani prijavitelj podpisnik pogodbe z agencijo, je odgovornost konzorcijskih partnerjev kot končnih prejemnikov državne pomoči v razmerju do agencije solidarna.
4.4 Pogoji za RRI projekt
Prijavljeni RRI projekt mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. RRI projekt mora biti skladen z namenom, ciljem in s predmetom javnega razpisa, skladno s točko 2 tega javnega razpisa.
2. RRI projekt mora izvajati konzorcij najmanj dveh in največ treh konzorcijskih partnerjev.
3. RRI projekt se ne sme pričeti izvajati pred izdajo sklepa o izboru s strani agencije.
4. Čas trajanja izvedbe RRI projekta ne sme biti daljši od 24 mesecev.
5. Načrtovana višina sofinanciranja upravičenih stroškov posameznega RRI projekta mora znašati najmanj 50.000,00 EUR ter največ 300.000,00 EUR.
6. Iz predložene finančne konstrukcije v okviru prijavljenega RRI projekta mora biti razvidno, da so v celoti zagotovljena sredstva za zaprtje finančne konstrukcije. Pri tem morajo biti v sklopu lastnih sredstev izkazana tudi morebitna premostitvena sredstva za del pričakovanih sredstev iz naslova tega javnega razpisa.
7. RRI projekt mora izkazovati spodbujevalni učinek in nujnost pomoči v skladu s 6. členom Uredbe GBER.
8. Pri RRI projektu mora biti upoštevano pravilo kumulacije državnih pomoči – skupna višina državne pomoči za RRI projekt v zvezi z istimi upravičenimi stroški, vključno z de minimis pomočjo, ne bo presegla največje intenzivnosti pomoči ali zneska državne pomoči, kot to določa shema državne pomoči, veljavna za ta razpis.
9. Konzorcijski partnerji morajo voditi posebno, ločeno knjigovodsko evidenco za stroške zunanjih storitev in neopredmetenih sredstev ter za prejeta sredstva, ki se nanašajo na RRI projekt.
10. Projektni cilj RRI projekta mora biti nov ali izboljšan izdelek, proces ali storitev, ki ga namerava prijavitelj dati na trg najkasneje v 24 mesecih po zaključku RRI projekta.
11. Vsebina RRI projekta se ne sme nanašati na t. i. rjave RRI elemente, in sicer na premog, nafto, zemeljski plin, modri in sivi vodik, sežigalnice odpadkov ali odlagališča.
12. Projekt mora biti skladen z načelom, da ne škoduje bistveno »DNSH«.
Življenjski cikel3 izdelkov, storitev ali procesov, razvitih v projektu, ne sme bistveno škodovati blažitvi podnebnih sprememb, prilagajanju podnebnim spremembam, trajnostni uporabi in varstvu vodnih in morskih virov, krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, v skladu s spodnjimi definicijami:
3 Kot celoten življenjski cikel izdelka je mišljen celoten cikel od pridobivanja materiala, proizvodnje izdelka, pakiranja, razpošiljanja, uporabe do recikliranja in izločitve izdelka.
»Načelo, da se ne škoduje bistveno« pomeni, da se ne podpirajo ali izvajajo gospodarske dejavnosti, ki bistveno škodujejo kateremu koli od okoljskih ciljev, kjer je ustrezno, v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/825.
(a) Ob upoštevanju življenjskega cikla izdelkov, storitev in procesov, ki bodo razviti v okviru projekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da ti izdelki, storitve in procesi bistveno škodujejo blažitvi podnebnih sprememb, kadar življenjski cikel teh izdelkov, storitev in procesov privede do znatnih emisij toplogrednih plinov.
(b) Ob upoštevanju življenjskega cikla izdelkov, storitev in procesov, ki bodo razviti v okviru projekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da ti izdelki, storitve in procesi bistveno škodujejo prilagajanju podnebnim spremembam, kadar življenjski cikel teh izdelkov, storitev in procesov privede do povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva.
(c) Ob upoštevanju življenjskega cikla izdelkov, storitev in procesov, ki bodo razviti v okviru projekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da ti izdelki, storitve in procesi bistveno škodujejo trajnostni uporabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar življenjski cikel teh izdelkov, storitev in procesov škoduje:
– dobremu stanju ali dobremu ekološkem potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali
– dobremu okoljskemu stanju morskih voda.
(d) Ob upoštevanju življenjskega cikla izdelkov, storitev in procesov, ki bodo razviti v okviru projekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da ti izdelki, storitve in procesi bistveno škodujejo krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem, kadar
– ena ali več faz življenjskega cikla teh izdelkov, storitev in procesov privede do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov, kot so neobnovljivi viri energije, surovine, voda in zemlja, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja proizvodov;
– življenjski cikel teh izdelkov, storitev in procesov privede do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov, razen sežiganja nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, ali
– lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju.
(e) Ob upoštevanju življenjskega cikla izdelkov, storitev in procesov, ki bodo razviti v okviru projekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da ti izdelki, storitve in procesi bistveno škodujejo preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar življenjski cikel teh izdelkov, storitev in procesov privede do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo v primerjavi s prej obstoječimi izdelki, storitvami in procesi.
(f) Ob upoštevanju življenjskega cikla izdelkov, storitev in procesov, ki bodo razviti v okviru projekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da ti izdelki, storitve in procesi bistveno škodujejo varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je življenjski cikel teh izdelkov, storitev in procesov
– znatno škodljiv za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali
– škodljiv za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Unije.
5. Merila za ocenjevanje vlog in postopek izbora
Postopek javnega razpisa bo vodila komisija za izvedbo postopka javnega razpisa, ki jo s sklepom imenuje direktor agencije ali od njega pooblaščena oseba.
5.1 Merila za ocenjevanje vlog
Vloge, za katere bo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje, bo ocenila komisija na podlagi ocen, ki jih bo komisija pridobila ob sodelovanju imenovanih zunanjih strokovnjakov, vpisanih v bazo recenzentov SPIRIT, na podlagi naslednjih meril:
MERILO
OPIS
Št. možnih točk
KONČNA OCENA 
(št. možnih točk 
z utežjo)
MERILO 1
USTREZNOST RRI PROJEKTA 
Prispevek RRI projekta k doseganju strateških ciljev na ravni Evropske unije in Slovenije; razvojna osnova, izvedljivost, celovitost projekta
30
3,6
MERILO 2
ODLIČNOST RRI PROJEKTA 
Utemeljenost v mednarodnem primerljivem znanju in kompetencah v celotnem procesu razvoja znanja, stopnja inovativnosti in tržni potencial
30
10,2
MERILO 3
VPLIVI IN UČINKI RRI PROJEKTA 
Prispevek k družbeni spremembi in k dvigu družbene ozaveščenosti ter vzdržnost in trajnost projekta
20
3,6
MERILO 4
VPLIVI IN UČINKI RRI PROJEKTA NA PODROČJU ZELENEGA PREHODA 
Prispevek na področju zelenega prehoda
23
7,4
MERILO 5
USPOSOBLJENOST KONZORCIJSKIH PARTNERJEV 
Povezovanje znanja, kompetenc in tehnologije 
20
2,6
MERILO 6
NAČRTOVANJE RRI PROJEKTA 
Kakovost predloga, ki bo zagotavljal stroškovno/ekonomsko učinkovitost in racionalnost
20
2,6
SKUPAJ
143
30
DODATNO MERILO 7
LOKACIJA RRI PROJEKTA 
Sedež oziroma poslovni naslov, poslovna enota ali podružnica vsaj enega izmed konzorcijskih partnerjev, kjer se bodo izvajale aktivnosti RRI projekta, je na enem izmed obmejno problemskih območij ali na območju Triglavskega narodnega parka
1
1
SKUPAJ
144
31
Najvišja možna skupna končna ocena (št. možnih točk z utežjo), vključno z dodatnim merilom 7, je 31 točk.
V 5. točki pojasnil javnega razpisa je določena specifična struktura podmeril in uteži za ocenjevanje projektov s področja prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja in specifična struktura podmeril in uteži za ocenjevanje projektov s področja blažitve podnebnih sprememb. V 5. točki pojasnil javnega razpisa so natančno opredeljeni tudi način ocenjevanja vlog, način uporabe in pomen posameznih meril za ocenjevanje vlog.
5.2 Postopek izbora vlog za sofinanciranje
Prag števila točk, nad katerim bo odobreno sofinanciranje, je 18 točk (točke z utežjo), v kar pa ni vključena ocena dodatnega merila 7. Vloga, ki je brez upoštevanja dodatnega merila 7 pridobila manj kot 18 točk, se zavrne.
Za projekte s področja prehoda na krožno gospodarstvo, vključno s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja v skladu z umestitvijo v vlogi na javni razpis velja, da se zavrne vloga, ki pri kateremkoli podmerilu, opredeljenem v točki 5.1 pojasnil javnega razpisa, prejme nič (0) točk, razen pri podmerilih 2.2., 4.2., 4.3. in pri dodatnem merilu 7. Vloga se zavrne tudi v primeru, če pri podmerilih 4.1 in 4.2, opredeljenih v točki 5.1 pojasnil javnega razpisa, prejme skupno manj kot 2 točki (točki z utežjo).
Za projekte s področja blažitve podnebnih sprememb v skladu z umestitvijo v vlogi na javni razpis velja, da se zavrne vloga, ki pri kateremkoli podmerilu, opredeljenem v točki 5.2 pojasnil javnega razpisa, prejme nič (0) točk, razen pri podmerilih 2.2., 4.3. in pri dodatnem merilu 7. Vloga se zavrne tudi v primeru, če pri podmerilih 4.1 in 4.2, opredeljenih v točki 5.2 pojasnil javnega razpisa, prejme skupno manj kot 2 točki (točki z utežjo).
Dodatno merilo št. 7, ki se navezuje na sedež oziroma poslovni naslov, poslovno enoto ali podružnico vsaj enega izmed konzorcijskih partnerjev, kjer se bodo izvajale aktivnosti RRI projekta (na enem izmed obmejno problemskih območjih skladno z Uredbo o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17 in 101/20) ali na območju Triglavskega narodnega parka skladno z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17 in 82/20)), se pri skupnem številu točk upošteva samo v primeru, da vloga prijavitelja že pred oceno tega merila dosega ali presega prag števila točk, nad katerim bo odobreno sofinanciranje, tj. 18 točk ali več, in se ocena tega merila prišteje prej pridobljenim točkam. Navedba občin po problemskih območjih se nahaja v točki 5.8. pojasnil javnega razpisa.
Komisija med vlogami, ki so prejele vsaj 18 točk brez upoštevanja dodatnega merila 7, in ki so pri vseh podmerilih, razen pri podmerilih, opredeljenih v drugem in tretjem odstavku te točke javnega razpisa, in pri dodatnem merilu 7, prejele več kot 0 (nič) točk in ki so pri podmerilih 4.1 in 4.2 prejele skupno vsaj 2 točki, predlaga za sofinanciranje vloge po vrstnem redu števila prejetih točk, od najboljše do najslabše ocenjene vloge, do višine preostanka razpoložljivih sredstev.
V primeru, da bo več vlog prejelo enako število točk, pa za sofinanciranje vseh ni zagotovljenih dovolj razpoložljivih sredstev, se za sofinanciranje izbere RRI projekt, ki ga izvaja konzorcij, ki ima višjo realizirano dodano vrednost na zaposlenega vseh članov konzorcija (na podlagi izračuna povprečja vseh članov) v zadnjem potrjenem bilančnem obdobju, glede na podatke AJPES.
Del razpisanih sredstev, ki je na voljo za prvo odpiranje, lahko ostane nerazdeljen v primeru premajhnega števila vlog, ki bi dosegle minimalno število točk, potrebnih za sofinanciranje, ali v primeru, ko v okviru prvega odpiranja ni na voljo dovolj razpoložljivih sredstev za podporo zadnje izmed vlog, ki je po izvedenem postopku ocenjevanja v vrsti za sofinanciranje. Nerazdeljena/neporabljena sredstva iz prvega roka za oddajo vlog se v vsakem primeru prenesejo v naslednje odpiranje. Višino nerazdeljenih/neporabljenih sredstev, ki se prenese v naslednje odpiranje, bo agencija objavila na spletni strani, kjer je objavljena tudi razpisna dokumentacija.
Vloge se za sofinanciranje potrjujejo v zgoraj navedenem vrstnem redu višine prejetih točk v postopku ocenjevanja vlog, skladno z merili. Vendar v primeru, ko v okviru posameznega odpiranja ni na voljo dovolj razpoložljivih sredstev za podporo zadnje izmed vlog, ki je po izvedenem postopku ocenjevanja v vrsti za sofinanciranje, do celotnega, to je v vlogi zaprošenega sofinanciranja, lahko agencija konzorcij pozove k izjavi oziroma opredelitvi do možnosti izvedbe projekta z zmanjšanim obsegom sofinanciranja. V kolikor konzorcij oziroma v njegovem imenu prijavitelj potrdi, da sprejema zmanjšan obseg sofinanciranja za izvedbo projekta in da konzorcij lahko zagotovi dodatna lastna sredstva ter agenciji posreduje izjavo o zaprtju finančne konstrukcije in o izvedbi projekta kljub zmanjšanemu obsegu sofinanciranja, agencija izda sklep o izboru vloge z zmanjšanim obsegom sofinanciranja.
V kolikor se konzorcij ne strinja z izvedbo projekta z manjšim obsegom financiranja, se sofinanciranje z nižjim obsegom sofinanciranja lahko ponudi naslednjemu konzorciju v vrsti glede na višino prejetih točk v postopku ocenjevanja. V primeru, ko po tem postopku zmanjšanega sofinanciranja ne sprejme noben konzorcij, ki je po višini prejetih točk dosegel minimalni prag za sofinanciranje, lahko sredstva v skrajnem primeru ostanejo nerazporejena (če gre za izvedbo drugega odpiranja) ali pa se sredstva prenesejo v naslednje odpiranje (če gre za izvedbo prvega odpiranja). Podatek o višini nerazdeljenih sredstev ali sredstev, ki se prenesejo v naslednje odpiranje, agencija objavi na svoji spletni strani.
V primeru, da posamezni konzorcij odstopi od podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev, se sproščena sredstva lahko dodelijo pozitivno ocenjenemu RRI projektu, ki je naslednji v vrsti za sofinanciranje glede na višino prejetih točk, skladno z zgoraj opredeljenim postopkom.
Dokončno odločitev o sofinanciranju posameznega RRI projekta iz proračuna Republike Slovenije sprejme direktor agencije.
6. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago
Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za izvedbo predmetnega javnega razpisa, je 45.000.000,00 EUR.
Pravice porabe so na razpolago na evidenčnem projektu 1611-21-0015 – Izvajanje načrta za okrevanje in odpornost in na proračunski postavki 221471 – C3K8IB Sofinanciranje raziskovalnih projektov v podporo zelenemu prehodu – NOO – MGRT.
Proračunska postavka
Leto 2023 
(EUR)
Leto 2024 
(EUR)
Leto 2025 
(EUR)
Leto 2026 
(EUR)
SKUPAJ 
(EUR)
PP221471 C3K8IB Sofinanciranje raziskovalnih projektov v podporo zelenemu prehodu – NOO – MGRT
8.000.000
14.000.000
15.000.000
8.000.000
45.000.000
Obdobje razpoložljivosti sredstev za javni razpis obsega proračunska leta 2023, 2024, 2025 in 2026, oziroma traja do porabe sredstev.
V okviru javnega razpisa sta predvideni dve odpiranji:
1. Okvirna vrednost razpisanih sredstev 1. odpiranja v letu 2022 za koriščenje sredstev v proračunskih letih 2023, 2024 in 2025 je 22.500.000,00 EUR.
2. Okvirna vrednost razpisanih sredstev 2. odpiranja v letu 2023 za koriščenje sredstev v proračunskih letih 2024, 2025 in 2026 je 22.500.000,00 EUR.
V primeru, da se spremeni skupna višina razpisanih sredstev tega javnega razpisa, se to objavi v Uradnem listu Republike Slovenije do izdaje sklepov o izboru za posamezno odpiranje.
V primeru, da se spremeni višina razpisanih sredstev za prvo odpiranje brez spremembe skupne višine razpisanih sredstev tega javnega razpisa, se to objavi na spletni strani agencije, kjer je objavljena celotna razpisna dokumentacija.
Dinamika sofinanciranja RRI projekta bo določena s pogodbo o dodelitvi sredstev med agencijo in izbranim prijaviteljem, v odvisnosti od finančnega načrta izvajanja RRI projekta in od razpoložljivosti sredstev, ki so na voljo za sofinanciranje projektov iz naslova javnega razpisa.
Izplačila agencije so odvisna od razpoložljivosti pravic porabe in proračunskih sredstev za ta namen. Če bi bile ukinjene ali zmanjšane pravice porabe, lahko agencija razveljavi javni razpis in izdane sklepe o izboru, ali spremeni pogodbeno vrednost ali dinamiko izplačil. Če se izbrani prijavitelj v imenu konzorcija ne strinja s predlogom spremembe, se šteje, da odstopa od vloge oziroma od pogodbe o dodelitvi sredstev.
Agencija si pridružuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru razveljavi, kar bo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije.
Agencija bo v primeru presežnega interesa s strani potencialnih prijaviteljev (konzorcijev), kakovosti prejetih vlog ali iz drugih razlogov, vendar zgolj v primeru, ko bodo zagotovljena dodatna razpoložljiva sredstva za predmetni javni razpis iz naslova Mehanizma za okrevanje in odpornost, integralna sredstva ali sredstva iz drugih virov financiranja, po potrebi lahko pred izdajo sklepov o izboru s spremembo javnega razpisa, ki bo objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani agencije, objavila zvišanje razpisanih sredstev. Zvišanje razpisanih sredstev bo pri tem prvenstveno najmanj tolikšno, kolikor znaša razlika med obstoječo razpisano vrednostjo in sredstvi, ki so potrebna za podporo ene oziroma zadnje izmed vlog, ki je po višini prejetih točk zadnja v vrsti za izdajo sklepa o izboru, in sicer do višine zaprošenega sofinanciranja, kot le-ta izhaja iz vloge. V primeru zagotovitve več dodatnih razpoložljivih sredstev (s katerimi je možno podpreti več kot zgolj eno oziroma zadnjo izmed vlog, ki so v vrsti za sofinanciranje), se projekti izbirajo na enak način kot navedeno v točki 5.2, torej glede na število prejetih točk v postopku ocenjevanja po merilih (od projektov, ki so v vrsti z več, do tistih projektov, ki so v vrsti z manjšim številom prejetih točk).
Navedena možnost zvišanja razpisane vrednosti je zgolj možnost in ne zaveza, saj v trenutku objave javnega razpisa agencija nima zagotovljenih dodatnih razpoložljivih sredstev, nad višino trenutno razpisane vrednosti. Ob objavi spremembe javnega razpisa iz navedenega razloga bo agencija navedla novo, višjo razpisano vrednost ter tudi vir za to povišanje sredstev. Postopek iz prejšnjega odstavka ima prednost pred postopkom zmanjševanja obsega sofinanciranja za vlogo, ki je glede na višino prejetih točk v postopku ocenjevanja zadnja v vrsti za sofinanciranje, kot je navedeno zgoraj. To pomeni, da v kolikor agencija ne bo imela na voljo dodatnih razpoložljivih sredstev za zvišanje razpisane vrednosti, se lahko agencija posluži možnosti podpore z zmanjšanim obsegom sofinanciranja.
Razdelitev razpisanih sredstev, ki so na voljo za posamezni rok za oddajo vlog, se lahko ob predhodni objavi na spletni strani agencije prenaša med posameznima rokoma za oddajo vlog (med posameznimi odpiranji).
7. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva
Obdobje upravičenosti stroškov na javnem razpisu se prične z izdajo sklepa o izboru in traja največ 24 mesecev od datuma izdaje sklepa o izboru.
Obdobje upravičenosti izdatkov je od datuma izdaje sklepa o izboru do izstavitve zadnjega zahtevka za izplačilo, ko je tudi skrajni datum za zaključek RRI projekta.
V primeru tujih podjetij velja, da se obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov prične z izdajo sklepa o izboru s strani agencije oziroma če je to kasneje, z vpisom podružnice v Sodni register.
Obdobje za upravičenost javnih izdatkov je od datuma, ko je izdan sklep o izboru, do 31. 8. 2026.
8. Shema in skladnost s pravili državnih pomoči
Izvajanje javnega razpisa bo potekalo skladno s shemo državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MGRT – RRI (št. priglasitve: BE01-2399245-2015, datum potrditve sheme: 20. 5. 2015; redakcijski popravek 4. 11. 2016; sprememba št. BE01-2399245-2015/II z dne 9. 1. 2021; trajanje sheme: do 31. 12. 2023) (v nadaljevanju: shema državne pomoči RRI).
Pomoč ni dovoljena v primerih, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da končni prejemnik uporabi doma proizvedeno blago ali storitve ali kadar je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov.
Prav tako pomoč ni dovoljena v primerih, ko bi se končnim prejemnikov omejevala možnost izkoriščanja rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.
Pomoč ni dovoljena za aktivnosti, povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo.
Pomoč za kritje stroškov študij ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se ne šteje za pomoč dejavnostim, povezanim z izvozom.
Pomoč ni dovoljena za sektor predelave in trženja kmetijskih proizvodov, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje, ali kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenesena primarne proizvajalce.
Pomoč ni dovoljena za sektor premogovništva za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo zajema Sklep Sveta 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 (UL L št. 336 z dne 21. 12. 2010, str. 24).
Pomoč se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo, če se ti ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške.
Pomoč se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se po Uredbi GBER uporablja za to pomoč.
Pomoč se ne sme združevati s pomočjo, dodeljeno po pravilu »de minimis«, glede na iste upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.
9. Upravičeni stroški, način financiranja in intenzivnost pomoči
9.1. Upravičeni stroški
Financiranje po tem javnem razpisu bo potekalo skladno s shemo državnih pomoči RRI.
Upravičeni stroški, ki bodo priznani v okviru posameznega projekta, so stroški za izvajanje industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja, ki se izvajajo v obliki posebnega projekta.
Končni prejemnik je seznanjen in se strinja, da potrditev projekta še ne pomeni tudi odobritve sofinanciranja posameznih upravičenih stroškov, ki jih je navedel v svoji vlogi. Upravičenost sofinanciranja bo agencija preverjala v okviru presoje zahtevkov za izplačilo, na način in z dinamiko, opredeljeno v razpisu in sklenjeni pogodbi o dodelitvi sredstev.
Upravičeni bodo le v nadaljevanju navedeni stroški, če bodo neposredno povezani z izvedbo projekta in bodo nastali od dneva izdaje sklepa o izboru projekta dalje. Ti stroški so:
Raziskovalno razvojne aktivnosti v okviru industrijskih raziskav in/ali eksperimentalnega razvoja 
Upravičeni stroški
– Stroški plač in povračil v zvezi z delom: stroški osebja (raziskovalci, strokovni in tehnični sodelavci) v obsegu zaposlitve na raziskovalno razvojnih aktivnostih, ki se izvajajo neposredno v okviru 
RRI projekta. 
– Stroški storitev zunanjih izvajalcev: stroški pogodbenih raziskav, ki so bile kupljene od zunanjih izvajalcev po običajnih tržnih pogojih ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za RRI projekt. 
– Investicije v neopredmetena sredstva: stroški znanja in patentov, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, uporabljenih izključno za RRI projekt. 
Skupna vrednost upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev in investicij v neopredmetena sredstva ne sme presegati 30 % vrednosti celotnih upravičenih stroškov RRI projekta. 
– Posredni stroški v okviru dodatnih režijskih stroškov in drugih stroškov poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, ki so nastali kot posledica izvajanja RRI projekta. Uveljavljajo se v obliki pavšalnega financiranja s pavšalno stopnjo v višini do 15 % upravičenih neposrednih stroškov plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na RRI projektu.
Za sofinanciranje je izključena proizvodnja predhodno že razvitih izdelkov ter uvajanje že razvitih procesov in storitev.
Davek na dodano vrednost (DDV) ni upravičen strošek.
Stroški in njihovo dokazovanje so podrobneje opredeljeni v točkah 6.5 in 6.6 pojasnil javnega razpisa.
9.2. Način financiranja upravičenih stroškov
Za uveljavljanje upravičenih stroškov se uporabljajo poenostavljene in klasične oblike obračunavanja upravičenih stroškov. Med poenostavljene oblike sodijo:
– standardna lestvica stroška na enoto in
– pavšalno financiranje.
Med klasične oblike obračunavanja sodi dejansko dokazovanje upravičenih stroškov.
9.2.1. Standardna lestvica stroška na enoto
Za stroške plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na RRI projektu, se za uveljavljanje upravičenih stroškov uporablja Standardna lestvica stroška na enoto.
Standardna lestvica stroška na enoto za stroške plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na RRI projektu, predstavlja strošek dela na ravni ure. Strošek dela je določen na podlagi Uredbe o normativih in standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti, financirane iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 103/11, 56/12, 15/14, 103/15, 27/17, 9/18, 62/19, 105/20 in 186/21 – ZZrID), in veljavnih cen ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2021, izračunanih s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).
Metodologija izračuna standardne lestvice stroška na enoto za stroške dela za osebje na RRI projektu je predstavljena v prilogi 1 k pojasnilom javnega razpisa.
Skladno z metodologijo izračuna standardne lestvice stroška na enoto za stroške dela za osebje, ki dela na RRI projektu, je vrednost enote:
Enota
Standardna lestvica stroška na enoto v EUR
Strošek dela raziskovalcev na uro opravljenega dela na RRI projektu
25,40 EUR
Strošek dela strokovnih in tehničnih sodelavcev na uro opravljenega dela 
na RRI projektu
16,90 EUR
Navedeni vrednosti veljata za celotno obdobje trajanja RRI projektov v okviru obeh odpiranj.
9.2.2. Pavšalno financiranje za posredne stroške, vezane na RRI projekt
Posredni stroški, ki so nastali kot posledica izvajanja RRI projekta pri končnem prejemniku, se uveljavljajo v obliki pavšalnega financiranja s pavšalno stopnjo v višini do 15% upravičenih neposrednih stroškov plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na RRI projektu.
9.2.3. Dejansko dokazovanje upravičenih stroškov
Za stroške storitev zunanjih izvajalcev in stroške investicij v neopredmetena sredstva, uporabljenih izključno za RRI projekt, se za uveljavljanje upravičenih stroškov uporablja dokazila dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov, ki so nastali in bili plačani v obdobju upravičenosti.
Zunanji izvajalec ne sme biti 25 % ali več lastniško povezan s končnim prejemnikom. Ravno tako partner v konzorciju ne more nastopati kot zunanji izvajalec drugim partnerjem istega konzorcija. Prav tako niso dopustna neposredna sorodstvena razmerja med lastniki in zakonitimi zastopniki članov konzorcija ter lastniki in zakonitimi zastopniki izvajalcev.
Neopredmetena sredstva ne smejo biti kupljena od oseb, ki so 25 % ali več lastniško povezane s končnim prejemnikom, ter od konzorcijskih partnerjev.
9.3. Intenzivnost pomoči
Intenzivnosti pomoči (ne glede na vrsto raziskav – industrijske raziskave ali eksperimentalni razvoj):
– velika podjetja: do 25 % vrednosti upravičenih stroškov,
– srednje velika podjetja: do 35 % vrednosti upravičenih stroškov,
– mikro in mala podjetja: do 45 % vrednosti upravičenih stroškov.
V primeru, da projekt izvaja konzorcij partnerjev, med katerimi je vsaj en partner srednje veliko podjetje ali malo podjetje ali mikro podjetje, pri tem pa noben posamezen partner ne nosi več kot 70 % upravičenih stroškov, se intenzivnost pomoči za vsakega posameznega partnerja poveča za 15 odstotnih točk. V tem primeru je intenzivnost pomoči naslednja:
– velika podjetja: do 40 % vrednosti upravičenih stroškov,
– srednje velika podjetja: do 50 % vrednosti upravičenih stroškov,
– mikro in mala podjetja: do 60 % vrednosti upravičenih stroškov.
Velikost podjetja (in posredno s tem intenzivnost pomoči) se določi v skladu s Prilogo I Uredbe GBER. Pojasnila glede določanja velikosti podjetja se nahajajo v točki 6.4 pojasnil javnega razpisa.
10. Roki in način prijave na javni razpis
Spletna aplikacija javnega razpisa za pripravo in oddajo vlog za 1. odpiranje bo predvidoma odprta 30 delovnih dni po objavi javnega razpisa. Točen datum odprtja spletne aplikacije bo predhodno javno objavljen na spletni strani agencije.
Vloga mora biti pripravljena v slovenskem jeziku in skladno z določili tega javnega razpisa, razpisne dokumentacije ter navodili na obrazcih in spletni aplikaciji. Stroški priprave vloge in oddaje vloge na predmetni javni razpis niso upravičen strošek in bremenijo prijavitelja oziroma konzorcij. Podrobnejša navodila za izdelavo popolne vloge so navedena v točki 10. pojasnil javnega razpis.
Oddaja vloge pomeni, da se je prijavitelj seznanil z vsebino javnega razpisa in da se z njo strinja. Vlogo na javni razpis mora oddati prijavitelj RRI projekta. Ta jo odda v imenu vseh konzorcijskih partnerjev.
Vlogo je potrebno izpolniti in oddati elektronsko prek uporabniškega računa »Moj SPIRIT«, ki je dostopen na spletnem portalu agencije (https://www.spiritslovenia.si/racun/prijava). V uporabniški račun »Moj SPIRIT« se je potrebno registrirati skladno z navodili, podanimi na spletnem portalu agencije.
Vlogo lahko podpiše le zakoniti zastopnik prijavitelja s kvalificiranim digitalnim potrdilom. V primeru kolektivnega zastopanja, ko nihče od zakonitih zastopnikov prijavitelja ne more prijavitelja zastopati samostojno, velja, da se k vlogi priloži pooblastilo zakonitih zastopnikov prijavitelja, ki pooblaščata/jo enega od zakonitih zastopnikov prijavitelja za podpis in oddajo vloge.
Podpisovanje vloge za oddajo preko drugih pooblaščencev ni dopustno. Vloga, ki ne bo podpisana s strani zakonitega zastopnika prijavitelja v skladu s prejšnjim odstavkom, bo kot formalno nepopolna zavržena.
Agencija si bo v okviru uradnih ur, vsak delovni dan od ponedeljka do petka, med 9. uro in 13. uro, prizadevala reševati morebitne zaplete prijaviteljev pri oddaji vlog, vendar s tem zgolj nudi pomoč in ne prevzema odgovornosti v zvezi z oddajo ali ne oddajo vloge, niti ne za vrstni red prispele vloge.
Uspešna oddaja elektronske vloge še ne pomeni, da bodo sredstva prijavitelju tudi dodeljena in da bo do sofinanciranja upravičen.
Ob oddaji elektronsko podpisane vloge se v sistemu zabeleži datum in čas oddaje vloge. S tem bo postopek oddaje vloge zaključen. Prijavitelj bo ob uspešno oddani elektronski vlogi v svoj poštni predal dobil obvestilo o statusu vloge.
Skrajna roka za oddajo vlog za posamezno odpiranje sta naslednja:
– oddaja vlog za 1. odpiranje: 17. 5. 2022,
– oddaja vlog za 2. odpiranje: 3. 4. 2023.
11. Odpiranje in dopolnjevanje vlog za dodelitev sredstev
Zaradi pričakovanega velikega števila vlog odpiranje vlog ne bo javno in bo izvedeno v prostorih agencije najkasneje v osmih delovnih dneh po datumu za oddajo vlog za posamezno odpiranje.
Na odpiranju bo komisija preverila pravočasnost, pravilno označenost in popolnost prispelih vlog.
Neustrezno označene ter nepravočasno prispele vloge se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom zavržene.
Komisija bo v roku osem dni od zaključenega odpiranja vlog pisno pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih vloge niso popolne. Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati sestave konzorcija, višine zaprošenih sredstev, tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge ali tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je agencija prejela v postopku dodelitve sredstev. Rok za dopolnitev vlog določi komisija v pozivu prijavitelju, rok pa ne sme biti daljši od petnajstih dni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavržene.
Dopolnjevanje vloge je podrobneje opredeljeno v točki 10.2 pojasnil javnega razpisa.
12. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa predvidoma obveščeni v roku devetdesetih dni od datuma začetka odpiranja vlog.
Prijavitelji bodo na podlagi sklepa o izboru pozvani k podpisu pogodbe.
Prijavitelj lahko umakne vlogo za pridobitev sredstev do pravnomočnosti sklepa o izboru.
Prijavitelji, ki menijo, da jim razpisana sredstva neupravičeno niso bila dodeljena, lahko v tridesetih dneh od prejema sklepa agencije o (ne)izboru sprožijo upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije. Predmet tožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Vložena tožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi končnimi prejemniki.
Rezultati predmetnega javnega razpisa so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletni strani agencije.
13. Zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti
Končni prejemniki morajo skladno s 34. členom Uredbe (EU) 2021/241/EU zagotavljati skladne, učinkovite in sorazmerne informacije različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, tako da navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost sredstev Unije, tudi tako, da po potrebi na vidnem mestu prikažejo emblem Unije in ustrezno izjavo o financiranju z napisom »Financira Evropska unija – NextGeneration EU«.
Končni prejemniki – konzorcijski partnerji morajo ob odobritvi in zaključku projekta zagotoviti najmanj objavo na spletni strani in družbenih omrežjih ter zagotoviti informacijo za medije.
Natančnejše pravice in obveznosti iz naslova komuniciranja v zvezi s posameznim projektom se bodo podrobneje določile v pogodbi o dodelitvi sredstev.
14. Zahteve glede hranjenja dokumentacije in spremljanja ter evidentiranja
Končni prejemnik bo dolžan zagotavljati dostopnost in hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na RRI projekt, in zagotavljati agenciji ter drugim nadzornim organom vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in zakonodaje Republike Slovenije še deset let po njenem zaključku.
Končni prejemnik mora voditi in spremljati porabo sredstev za RRI projekt računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z RRI projektom, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev, ne glede na slovenske računovodske standarde. Navedeno ne velja za poenostavljene oblike nepovratnih sredstev, za kar pa bo končni prejemnik dolžan na istem stroškovnem mestu voditi in spremljati prejeta sredstva za RRI projekt.
15. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije nadzornim organom
Končni prejemnik mora omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem projekta. Nadzor se izvaja s strani agencije, ministrstva, koordinacijskega organa (Urad MF za okrevanje in odpornost – URSOO), nacionalnega koordinatorja za revizijo (Urad za nadzor nad proračunom – UNP), nacionalnega koordinatorja za stroške (Ministrstvo za finance) in/ali drugih domačih ali evropskih nadzornih institucij (v nadaljevanju: nadzorni organi).
Končni prejemnik bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinanciranega projekta. V primeru preverjanja na kraju samem bo končni prejemnik moral omogočil vpogled v računalniške in računovodske programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem projekta ter v rezultate projekta (iz dokumentarnih in informacijskih sistemov). Končni prejemnik bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, agencija, ministrstvo ali drug nadzorni organ pa lahko opravi pregled na terenu brez predhodne najave. Končni prejemnik bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati agencijo o izvedenih ukrepih.
16. Načelo »ne škoduj bistveno« (DNSH) v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852
Prijavitelj mora pri pripravi projekta upoštevati »načelo, da se ne škoduje bistveno«, kar pomeni, da se ne podpirajo ali izvajajo gospodarske dejavnosti, ki bistveno škodujejo kateremu koli od okoljskih ciljev v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852. Pri tem se upoštevata tako okoljski vpliv same dejavnosti kot okoljski vpliv proizvodov in storitev, ki jih ta dejavnost zagotavlja, v njihovem celotnem življenjskem ciklu, pri čemer se zlasti upošteva proizvodnja, uporaba in konec življenjske dobe teh proizvodov in storitev.
Pri pripravi projekta naj bodo konzorcijski partnerji pozorni na vprašanje vplivov njihovega RRI projekta na okolje.
Šteje se, da dejavnost4 bistveno škoduje:
4 V okviru javnega razpisa se pri načelu »ne škoduje bistveno« (DNSH) kot dejavnost razume življenjski cikel izdelkov, storitev ali procesov, razvitih v RRI projektu.
(a) blažitvi podnebnih sprememb, kadar dejavnost privede do znatnih emisij toplogrednih plinov;
(b) prilagajanju podnebnim spremembam, kadar dejavnost privede do povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva;
(c) trajnostni uporabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar dejavnost škoduje:
(i) dobremu stanju ali dobremu ekološkem potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali 
(ii) dobremu okoljskemu stanju morskih voda; 
(d) krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem, kadar:
(i) dejavnost privede do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov, kot so neobnovljivi viri energije, surovine, voda in zemlja, v eni ali več fazah življenjskega cikla proizvodov, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja proizvodov; 
(ii) dejavnost privede do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov, razen sežiganja nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, ali 
(iii) lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju; 
(e) preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar dejavnost privede do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti;
(f) varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je dejavnost:
(i) znatno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali 
(ii) škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Unije. 
17. Zagotavljanje enakih možnosti: končni prejemnik bo moral zagotoviti spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter preprečiti vsakršno diskriminacijo med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru predmetnega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti.
18. Varovanje osebnih podatkov in poslovna skrivnost
Varovanje osebnih podatkov, ki jih agenciji posredujejo prijavitelji oziroma končni prejemniki, bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih podatkov, vključno s Splošno uredbo GDPR in ZVOP-1.
Več o varstvu osebnih podatkov in zavezah ministrstva je navedeno v prilogi št. 1: Varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti (MGRT) in v zavezah agencije, v prilogi št. 2: Varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti (SPIRIT) kot delu razpisne dokumentacije.
Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih podatkov, ki jih prijavitelj posebej označi, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZdavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 7/18, v nadaljevanju: ZDIJZ), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge ter mora biti določena v skladu z Zakonom o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19), ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo agencija lahko domnevala, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ.
Namen obdelave osebnih podatkov, ki jih agenciji posredujejo prijavitelji oziroma končni prejemniki, je izvedba javnega razpisa, vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za agencijo, ministrstvo in druge nadzorne organe, in sicer o izidu javnega razpisa in o izvajanju pogodbe o dodelitvi sredstev. Nadalje je namen obdelave osebnih podatkov tudi izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava vlog v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi, preiskovalnimi ali drugimi pristojnimi organi). Osebni podatki se bodo obdelovali tudi za namene učinkovitega delovanja informacijskih sistemov ali pripomočkov, ki jih uporablja ali jih je dolžno uporabljati ministrstvo in/ali agencija.
Podatki o sofinanciranih RRI projektih, za katere je tako določeno s predpisi, ali so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljen bo seznam končnih prejemnikov, ki bo obsegal navedbo končnega prejemnika, naziv RRI projekta in znesek javnih virov financiranja RRI projekta. Objave podatkov o RRI projektih in končnih prejemnikih do sredstev bodo izvedene v skladu z ZDIJZ.
Uredba 2021/241/EU določa, da je potrebno za namene revizije in nadzora in za zagotovitev primerljivih informacij o porabi sredstev v zvezi z ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost med drugim zbirati tudi podatke o imenih, priimkih in datumih rojstva dejanskih lastnikov prejemnika sredstev ali izvajalca, kot so opredeljeni v točki 6 člena 3 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta.
Prejemnik sredstev, ki je skladno z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zavezan k vpisu podatkov v Register dejanskih lastnikov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), bo s podpisom pogodbe o dodelitvi sredstev zavezan, da na poziv agencije ali ministrstva in v roku, postavljenem v pozivu, agenciji oziroma ministrstvu posreduje podatke o svojih dejanskih lastnikih, katere je agencija oziroma ministrstvo kot izvajalec ukrepa dolžno zagotavljati po predpisih, ki urejajo izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost.
19. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov RRI projekta
Končni prejemnik bo za namen spremljanja in vrednotenja RRI projekta dolžan spremljati in agenciji zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov RRI projekta.
Končni prejemnik mora v vlogi realno prikazati načrtovani projektni cilj RRI projekta. Preveč optimistična pričakovanja lahko privedejo do nedoseganja zastavljenega projektnega cilja in so lahko podlaga za zahtevo za vračilo prejetih sredstev. Podatki iz vloge za prijavo (prejete dokumentacije) bodo osnova za spremljanje pričakovanega projektnega cilja in bodo kot takšni tudi vključeni v pogodbo o dodelitvi sredstev.
V primeru, da končni prejemnik ob zaključku RRI projekta ter v roku 24 mesecev po zaključku RRI projekta ne bo dokazal uresničitve načrtovanega projektnega cilja v celoti, bo agencija zahtevala vračilo že izplačanih sredstev oziroma sorazmernega dela sredstev za nerealizirane aktivnosti in nedoseženi projektni cilj, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije.
20. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja RRI projektov ali izvrševanja RRI projektov prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti: v kolikor se ugotovi, da je v postopku potrjevanja RRI projektov ali izvrševanja RRI projektov prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali kršitve obveznosti, ali pa končni prejemnik agencije ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani, oziroma da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev agencije o odobritvi sredstev, ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo končni prejemnik dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot sum goljufije.
21. Posledice, če se ugotovi, da aktivnosti na RRI projektu niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije: v kolikor se ugotovi, da aktivnosti na RRI projektu niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije, bo agencija odstopila od pogodbe o dodelitvi sredstev, končni prejemnik pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije.
22. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posameznega RRI projekta, ali da je višina financiranja RRI projekta presegla maksimalno dovoljeno stopnjo oziroma znesek pomoči: dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ali da je višina sofinanciranja RRI projekta presegla maksimalne dovoljene stopnje oziroma najvišje dovoljene intenzivnosti ali znesek pomoči, lahko agencija odstopi od pogodbe o dodelitvi sredstev in zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot sum goljufije.
23. Razpoložljivost razpisne dokumentacije: vsi potrebni podatki in navodila, ki bodo omogočili izdelavo popolne in pravilne vloge za dodelitev sredstev, so navedeni v razpisni dokumentaciji, ki bo od dne objave javnega razpisa dalje objavljena na spletni strani agencije: https://www.spiritslovenia.si/razpisi.
24. Dodatne informacije
Dodatne informacije v zvezi s pripravo prijav in razpisna dokumentacija so prijavitelju dosegljivi na podlagi pisnega zaprosila, posredovanega na elektronski naslov: RRINOO@spiritslovenia.si.
Vprašanja na gornji naslov morajo prispeti najkasneje tri delovne dni pred iztekom posameznega roka za oddajo vloge. Agencija bo objavila odgovore na vprašanja najkasneje en delovni dan pred iztekom posameznega roka za oddajo vloge, pod pogojem, da je bilo vprašanje posredovano pravočasno. Vprašanja, ki ne bodo pravočasna, se bodo v primeru prvega odpiranja prenesla v drugo odpiranje, nepravočasna vprašanja drugega odpiranja pa ne bodo obravnavana. Objavljeni odgovori na vprašanja postanejo sestavni del razpisne dokumentacije. Vprašanja in odgovori bodo javno objavljeni na spletnem naslovu: https://www.spiritslovenia.si/razpisi.
Vprašanja in odgovori bodo objavljeni na spletni strani, zato bodite pri postavljanju vprašanj previdni, da v njih ne razkrivate morebitnih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki ne smejo biti javno objavljeni.
Agencija bo predvidoma organizirala informativne dneve. Datumi in druge informacije o informativnih dnevih bodo prav tako objavljene na spletnem naslovu: https://www.spiritslovenia.si/razpisi.
Potencialni prijavitelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne strani: https://www.spiritslovenia.si/razpisi.
SPIRIT Slovenija, 
javna agencija za spodbujanje podjetništva, 
inovativnosti, razvoja, investicij in tehnologije 

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti