Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 60/2022 z dne 6. 5. 2022

1409. Odlok o koncesiji za opravljanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Ljubno, stran 4755.

Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1, Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20), 32., 33., 35. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS, Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) v zvezi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP, Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), šestega odstavka 13. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19 in 121/21 – ZJN-3B), 17. člena Statuta Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 65/17) ter skladno s 5. členom Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ljubno (Uradni list RS, št. 74/09 in 70/19) in Odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 82/09) je Občinski svet Občine Ljubno na 20. redni seji dne 21. 4. 2022 sprejel

O D L O K

o koncesiji za opravljanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Ljubno

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Predmet odloka)

(1) Odlok o koncesiji za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Ljubno, predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje (v nadaljevanju: Center).

(2) Obvezni občinski gospodarski javni službi iz prvega odstavka se izvajata v zvezi z dejavnostjo zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov na celotnem območju Občine Ljubno.

(3) Izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javni službi) zajema:

– tehtanje, kontrolo, preverjanje in prevzem mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem,

– obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov, ki zajema predelavo ter odstranjevanje komunalnih odpadkov,

– redno vzdrževanje in zagotavljanje varnega obratovanja objektov in naprav Centra ter izločanje uporabnih frakcij za kasnejšo predelavo,

– prekrivanje odlagalne površine telesa odlagališča,

– zagotavljanje obratovalnega monitoringa v skladu z veljavno zakonodajo,

– pripravo ukrepov in nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje.

(4) Javni službi se izvajata skladno s predpisi in na krajevno običajen način.

2. člen

(Definicije)

Poleg pomenov, določenih zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:

– gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna občinska gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;

– koncedent: je Občina Ljubno;

– občinski svet: je Občinski svet Občine Ljubno;

– koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odloka;

– koncesionar: je oseba, ki izvaja gospodarski javni službi iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije;

– izvajalec javne službe: je koncesionar po tem odloku.

3. člen

(Enotnost koncesijskega razmerja)

V Občini Ljubno (v nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja enotno s podelitvijo koncesije enemu izvajalcu (koncesionarju).

4. člen

(Pogoji izvajanja gospodarske javne službe)

Pogoji javnih služb, ki sta predmet te koncesije, so določeni z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Ljubno (Uradni list RS, št. 74/09 in 70/19) in Odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 82/09) ter z določili v tem odloku, podrobneje pa s koncesijsko pogodbo.

II. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA

5. člen

(Način podelitve in izvajanje koncesije)

(1) Koncesija po tem odloku se podeli neposredno družbi Simbio, družba za ravnanje z odpadki d.o.o. (v nadaljevanju: koncesionar) v upravnem postopku, skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe. O izbiri koncesionarja odloči z odločbo v upravnem postopku pristojni upravni organ občine.

(2) Na podlagi odločitve iz prejšnjega odstavka občina s koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo.

6. člen

(izvajanje gospodarske javne službe)

Izvajanje javnih služb po tem odloku v Občini Ljubno poteka skladno z Načrtom ravnanja z odpadki v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje in drugimi akti koncesionarja, kot to določajo predpisi Republike Slovenije za izvajalca javne službe obdelave in izvajalca javne službe odlaganja ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

7. člen

(Uporabniki)

(1) Uporabniki storitev javnih služb, ki je predmet urejanja v tem odloku, so vsi povzročitelji odpadkov, kot jih opredeljuje občinski odlok, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov.

(2) Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku, so tudi druge pravne in fizične osebe, ki niso vključene v sistem ravnanja z odpadki v skladu z odlokom, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, pa uporabljajo storitve javne službe po tem odloku (npr. lastna dostava odpadkov na odlagališče).

(3) Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje odpadkov obvezna v okvirih, ki jih določa odlok, ki ureja način opravljanja javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju občine.

III. KONCESIJA

8. člen

(Začetek in trajanje koncesije)

(1) Koncesijsko razmerje za dejavnost iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.

(2) Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnost iz 1. člena tega odloka, ki je predmet lokalne gospodarske javne službe, je 17 let od sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).

(3) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.

(4) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.

(5) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.

(6) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

9. člen

(Način izvajanja)

Koncesionar je dolžan izvajati javni službi, ki sta predmet koncesije, na način, kot je določen v odlokih ali drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja javnih služb, ki sta predmet koncesije in po drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.

10. člen

(Koncesionarjev pravni monopol)

(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:

– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,

– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.

(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.

(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.

(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.

11. člen

(Razmerje do podizvajalcev)

Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, izbranim po postopku določenim z zakonom, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.

12. člen

(Uporaba javnih dobrin)

(1) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.

(2) Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javne službe, za uporabnike obvezna.

13. člen

(Neustreznost odpadkov)

Če so odpadki, ki so pripeljani v Center neustrezni, jih lahko koncesionar, skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, zavrne. O zavrnjeni pošiljki odpadkov koncesionar obvesti pristojno inšpekcijsko službo.

IV. JAVNA POOBLASTILA

14. člen

(Vodenje evidenc)

(1) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje evidenc, kot izhaja iz tega odloka.

(2) Uskladitev obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov in vzdrževanje katastrov posameznih javnih služb ureja koncesijska pogodba.

(3) Vse spremembe na objektih, napravah in glede opreme se v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh.

15. člen

(Vsebina evidenc in zbirk podatkov)

(1) Izvajalec je dolžan voditi naslednje evidence in zbirke podatkov, ki se nanašajo na območje izvajanja koncesije:

– zbirke evidenčnih listov za zavezance,

– evidenco ocen odpadkov ter skladno s predpisi podatke o vrsti in količini odloženih oziroma odstranjenih odpadkov,

– podatke o količini ter vrsti obdelanih odpadkov,

– podatke o količini ter vrsti odpadkov, ki nastanejo pri obdelavi, predanih pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem,

– obratovalne dnevnike in drugo predpisano dokumentacijo skladno s predpisi,

– zbirke poročil o obratovalnem monitoringu,

– druge katastre, evidence in zbirke podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje javne službe po tem odloku.

(2) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžen posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.

(3) Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način.

V. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA

16. člen

(Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)

Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.

17. člen

(Dolžnosti koncesionarja)

Dolžnosti koncesionarja so zlasti:

1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javni službi, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo;

2. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;

3. zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javnih služb);

4. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javne službe kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;

5. sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije (samo, če je tako določeno s posebnimi predpisi), odločati o upravnem postopku v vseh upravnih zadevah iz naslova izvajanja javnih služb ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;

6. oblikovati cene storitev javnih služb;

7. svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;

8. voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb;

9. obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture ter še posebej o vsakršni spremembi lastniške strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo;

10. upoštevati, da se cena storitev javnih služb oblikuje skladno s predpisom za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

18. člen

(Odgovornost koncesionarja)

(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.

(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občine Ljubno, uporabnikom ali tretjim osebam.

19. člen

(ločeni računovodski izkazi)

Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

20. člen

(Pravice in dolžnosti koncedenta)

(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:

– da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;

– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;

– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;

– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;

– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

(2) Pravice koncedenta so zlasti:

– nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in finančni nadzor;

– druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.

21. člen

(Pravice uporabnikov)

(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:

– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,

– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,

– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.

(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.

22. člen

(Dolžnosti uporabnikov)

(1) Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost:

– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javnih služb,

– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.

(2) Pristojni inšpektor lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javnih služb.

23. člen

(Dokazovanje izpolnjevanja pogojev)

(1) Koncesionar mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe izpolnjevati naslednje pogoje:

– registracijo oziroma izpolnjevanje pogojev za opravljanje javne službe;

– razpolagati z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju javne službe za njeno izvajanje na celotnem območju občine,

– razpolagati z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo;

– biti sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet javne službe;

– sposobnost zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;

– zagotavljati interventno izvajanje javne službe ob vsakem času;

– usposobljenost za vodenje katastra ter razpolaganje z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje.

(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.

VI. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

24. člen

(Izbira koncesionarja)

(1) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.

(2) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

25. člen

(Sklenitev koncesijske pogodbe)

(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.

(2) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.

(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.

(4) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

26. člen

(Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

27. člen

(Pristojni organ za izvajanje koncesije)

Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.

28. člen

(Nadzor nad izvajanjem javnih služb)

(1) Nadzor nad izvajanjem javnih služb izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javnih služb, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.

(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.

(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

29. člen

(Inšpekcijski nadzor)

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.

30. člen

(Finančni nadzor)

(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije.

(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.

(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.

(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.

(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

31. člen

(Nadzorni ukrepi)

Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

VII. PRENOS KONCESIJE

32. člen

(Oblika)

(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.

(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA

33. člen

(Načini prenehanja koncesijskega razmerja)

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

– s prenehanjem koncesijske pogodbe,

– s prenehanjem koncesionarja,

– z odvzemom koncesije,

– z odkupom koncesije.

34. člen

(Prenehanje koncesijske pogodbe)

Koncesijska pogodba preneha:

– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,

– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,

– z odstopom od koncesijske pogodbe,

– s sporazumno razvezo.

35. člen

(Potek roka koncesije)

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

36. člen

(Razdrtje koncesijske pogodbe)

(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:

– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,

– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,

– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,

– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,

– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,

– iz drugih razlogov določenih s predpisi.

(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.

(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.

(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

37. člen

(Odstop od koncesijske pogodbe)

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:

– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,

– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.

(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.

(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

38. člen

(Sporazumna razveza)

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.

(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

39. člen

(Prenehanje koncesionarja)

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.

(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

40. člen

(Odvzem koncesije)

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:

– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,

– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.

(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.

(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(4) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.

41. člen

(Odkup koncesije)

(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge sorodne pravice. O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1 (eno) leto vnaprej.

(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.

IX. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE

42. člen

(Višja sila)

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.

(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.

(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

43. člen

(Spremenjene okoliščine)

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.

(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

X. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV

44. člen

(Uporaba prava)

Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

45. člen

(Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)

(1) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.

(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

46. člen

(Pričetek veljavnosti odloka)

(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme Občinski svet Občine Ljubno.

(2) Ta odlok začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-03/2022

Ljubno, dne 21. aprila 2022

Župan

Občine Ljubno

Franjo Naraločnik

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 60/2022 z dne 6. 5. 2022