Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 20/2022 z dne 18. 2. 2022

421. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica 3, stran 1084.

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) ter 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 28. redni seji dne 2. 2. 2022 sprejel

O D L O K

o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica 3

1. člen

Spremeni se prvi odstavek prvega člena tako, da se glasi:

»(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popr., 57/13, 1/16, 17/16, 33/18 in 70/19, v nadaljevanju: OPN).«

2. člen

V četrtem členu se:

– v prvem stavku prvega odstavka besedilo »2. členu Zakona o prostorskem načrtovanju, v 2. členu Zakona o graditvi objektov« črta ter nadomesti z besedilom »zakonih s področja urejanja prostora in graditve objektov«,

– črta 43. alineja prvega odstavka,

– spremeni predzadnja alineja prvega odstavka tako da se glasi: »Uredba – uredba, ki določa razvrščanje objektov glede na zahtevnost«.

3. člen

V petem členu se:

– spremeni alineja 3.4.1.09. tako, da se glasi: »3.4.1.09 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (12520 po klasifikaciji vrst objektov)«,

– črta besedilo pod alinejo 3.4.2.2.13 ter med besedilom »(Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-Z)«

– med alinejo 3.4.2.2.27 ter 3.4.2.2.28 se doda besedilo »(Tipi gradbenih enot s prevladujočo PNRP-B)«

– alinejo 3.4.2.2.13a se preštevilči v alinejo 3.4.2.2.29 in se po novem glasi: »3.4.2.2.29.btk – GE za kmečki turizem«.

4. člen

Prva alineja četrtega odstavka osmega člena se spremeni tako, da se glasi: »navezava občine na sistem omrežja AC, posodobitev glavne in regionalnih cestnih povezav, trajnostno načrtovanje prometa in krepitev trajnostne mobilnosti z zagotavljanjem varnih peš in kolesarskih povezav ter nadgradnjo sistema javnega potniškega prometa, izpopolnjevanje informacijske infrastrukture ter izgradnja širokopasovnega informacijskega prenosnega omrežja«.

5. člen

V desetem členu se:

– spremeni četrti odstavek tako, da se glasi: »Območje za razvoj turizma tvori s svojim izjemnim naravnim okoljem pogorje Lisce s širšim zaledjem. Na vrhu Lisce se načrtuje ureditev turistične infrastrukture »Športno rekreacijske dejavnosti in turizem« tako, da bo zagotovljeno ohranjanje lastnosti, zaradi katerih je območje Lisce opredeljeno kot naravna vrednota državnega pomena in EPO. Z aktivnostmi, povezanimi s turizmom, ne smejo biti ogroženi habitatni tipi in habitatne vrste, ki se ohranjajo v ugodnem stanju. Območje za turizem se deloma zagotavlja tudi v Krmelju ob ojezerjenih površinah, opuščenih površinskih rudniških kopih ter v povezavi s turističnimi kmetijami. Spodbuja se razvoj kmetij v turistične kmetije. Na območju Stržišča se zagotovi razvoj termalnega turizma (Terme Počivice). Razvoj turizma na podeželju se na območjih razpršene poselitve in s specifično ponudbo spodbuja tudi na posameznih lokacijah na vinogradniških območjih (urejanje vinskih cest, vinske kleti in zidanice). Z možnostmi razvoja turizma so povezane posamezne lokalitete kulturne dediščine, še posebej območje starega jedra mesta Sevnica s srednjeveškim gradom in Ajdovski gradec. Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo, konjeništvo, razvoj tematskih poti, vodne in obvodne dejavnosti) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi. Preveri se možnost za umestitev Ribiškega centra ob Savi. Zavarovana območja, naravne vrednote in območja biotske raznovrstnosti se lahko vključi v turistično ponudbo z upoštevanjem omejitev ter skladno s predpisi varstva narave. Območja se lahko uredi za oglede s postavitvijo opazovališč, tabel z informacijami in opozorili. Površine za šport in rekreacijo se načrtujejo v naseljih Blanca, Boštanj, Dolenji Boštanj, Krmelj, Loka pri Zidanem Mostu, Orehovo, Podgorica (območje na Lisci), Sevnica, Šmarčna, Tržišče in Zavratec.«

– spremeni peti odstavek tako, da se glasi: »Območje energetske infrastrukture obsega površine zgrajenih hidroelektrarn na spodnji Savi, HE Boštanj in HE Arto-Blanca. Dopolnjuje ga omrežje prenosnih daljnovodov in prenosnih plinovodov, ki v pretežni meri potekajo po dolini rek Save in Mirne, kjer potekajo tudi glavni koridorji cestnih in železniških povezav državne in regionalne ravni.«

6. člen

V štirinajstem členu se:

– spremeni drugi odstavek tako, da se glasi: »Nadaljnji razvoj občinskih cest se usmerja v njihovo rekonstrukcijo in modernizacijo, zlasti najbolj prometno kritičnih odsekov ter odsekov skozi naselja. Za širitev profilov cestnega telesa na tehnično in varnostno sprejemljivo širino ter za gradnjo površin za pešce in kolesarje na odsekih skozi naselja se zagotavlja nove površine v obcestnem svetu. Rešitve naj bodo v čim večji meri usklajene in prilagojene načelom trajnostne mobilnosti (npr. omejevanje infrastrukture za osebna motorna vozila znotraj naselij ter širitev infrastrukture za trajnostne oblike mobilnosti). V središčnih delih naselij z javnimi funkcijami, zlasti pa v občinskem središču, se zagotavljajo površine za parkiranje. Razvoj kolesarskega omrežja temelji na zasnovi državne kolesarske mreže, s katero je predvidena kolesarska povezava Radeče–Sevnica–Brestanica in povezava od Sevnice do Mokronoga. Na območju mesta Sevnica ter primestnih naseljih se ob vseh rekonstrukcijah pomembnejših cest in ulic načrtuje ustrezne kolesarske in peščeve površine. Prav tako se predvidi tudi ureditev varnih peš in kolesarskih dostopov do postaj in postajališč javnega potniškega prometa.«

– v sedmem odstavku spremeni tretji stavek tako, da se glasi: »Zgrajene so tudi RČN Bazga za naselja Gabrijele, Spodnje Mladetiče, Zgornje Mladetiče in Polje pri Tržišču, RČN Kamenica, RČN Lisca, ČN Orehovo, RČN Studenec, ČN Kompolje in SČN Dolnje Brezovo.«

– spremeni enajsti odstavek tako, da se glasi: »Izboljšano oskrbo občine bo zagotovila realizacija državne prostorske ureditve – izgradnje daljnovoda DV 2 x 110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica. V prostoru občine je načrtovana tudi gradnja daljnovoda DV 2 x 400 kV vzankanje RP Hudo. Preko območja Občine Sevnica potekajo obstoječi daljnovodi: DV 2 x 400 kV Beričevo–Krško, DV 2 x 110 kV Trbovlje–Brestanica z vzankanjem HE Vrhovo, HE Boštanj, RTP Sevnica in HE Blanca, DV 110 kV Radeče–Vrhovo, DV 110 kV Vrhovo–Boštanj s priključnim kablovodom 110 kV Za HE Boštanj, DV 110 kV Boštanj- Sevnica s priključnim kablovodom 110 kV Za HE Boštanj, DV 110 kV Blanca–Sevnica od SM 1 do SM 6 s priključnim kablovodom 110 kV Za HE Blanca, DV 110 kV Brestanica–Blanca od SM 1 do SM 6 s priključnim kablovodom 110 kV Za HE Blanca. Na območju občine so zgrajeni objekti za proizvodnjo električne energije HE Boštanj in HE Blanca ter razdelilna transformatorska postaja RTP Sevnica. Z delom na območje občine segata objekta HE Vrhovo in HE Krško (v gradnji).«

– se v dvanajstem odstavku spremeni sedmi stavek tako, da se glasi: »Obstoječe prenosno in distribucijsko plinovodno omrežje se v prihodnje nadgrajuje z manjšimi širitvami še nepokritih območij potencialnih uporabnikov, predvsem v predelih mesta z individualnimi stanovanjskimi hišami. V občini ni daljinskega ogrevanja stanovanj.«

7. člen

Spremeni se prvi odstavek šestnajstega člena tako, da se glasi: »Območje razpršene gradnje, ki se sanira z določitvijo ON, se nahaja na Metnem Vrhu. Območje se sanira na podlagi OPPN. Ostala območja razpršene gradnje, ki se na podlagi OPPN sanirajo z vključitvijo v obstoječe ON, so: Log, Breg, Spodnje Vodale, in Birna vas.«

8. člen

V 23. členu se:

– spremeni enajsti odstavek tako, da se glasi: »Pri načrtovanju izgradnje in obnove omrežja javne razsvetljave naj se upoštevajo določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Zaradi preprečevanja trkov z žicami daljnovodov se pri gradnji nadzemnih vodov zagotavljajo za ptice varni vodi. Na zavarovanih območjih, območjih naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti se umeščanje komunikacijskih in energetskih vodov in objektov načrtuje tako, da se ohranjajo njihove lastnosti. Vodi naj se izvajajo praviloma v podzemni izvedbi, razen elektroenergetskih vodov, kjer se lahko izvajajo v podzemni in nadzemni izvedbi. Objekti in daljinski vodi naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem (vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam).«

– v zadnjem stavku dvanajstega odstavka črta besedna zveza »gozdni otoki«.

– spremeni petindvajseti odstavek tako, da se glasi: »Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. Izkoriščanje mineralnih surovin se mora izvajati s sprotno sanacijo površin, po končanem izkoriščanju pa se izvede dokončna sanacija z vzpostavitvijo prvotne rabe prostora. Raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja v skladu z določbami Zakona o rudarstvu. Izkoriščanje mineralnih surovin se v občini načrtuje in izvaja na podlagi koncesijskega razmerja – rudarske pravice na naslednjih nahajališčih: Log II pri Sevnici (s širitvijo), Červivec, Tržišče in Tržišče – širitev (Kaplja vas), Zavratec 1b. V primeru, da bo sprejet OPPN in podeljena rudarska pravica, bo možno tudi izkoriščanje tehničnega kamna – dolomita na območju kamnoloma Sv. Jurij (Zabukovje/Podvrh II).«

9. člen

Spremeni se prvi odstavek 27. člena tako, da se glasi: »Izvedbeni del OPN se nanaša na vse vrste posegov v prostor po zakonu, ki ureja graditev objektov, in drugem predpisu v zvezi s posegi v prostor: novogradnje, dozidave in nadzidave (prizidave), nadomestne gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje (vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist), spremembe namembnosti, odstranitve in vse vrste drugih posegov v obstoječe objekte in zemljišča. Navedeni posegi so dopustni za vse legalno zgrajene objekte na celotnem območju občine, če ni s tem odlokom določeno drugače.«

10. člen

V 30. členu se v tabeli med vrstico »P« in »E« vrine vrstica »T območja komunikacijske infrastrukture«.

11. člen

V 38. členu se:

– spremeni dvaindvajseti odstavek tako, da se glasi: »Za vse posege znotraj progovnega pasu in varovalnega progovnega pasu glavne železniške proge Ljubljana–Dobova (proga št. 10 d.m., ki je elektrificirana z enosmerno napetostjo 3 kV) in regionalne železniške proge Trebnje–Sevnica je treba pridobiti pogoje in soglasje upravljavca javne železniške infrastrukture ter upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu in Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru ter ostalih podzakonskih aktov, ki so navedeni v 120. členu prej navedenega zakona.

Varovalni pas železniške proge je 108 m levo in desno izven naselja ter 106 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira.

Če s predpisom ministra ni določeno drugače, je ob industrijskih tirih in progah drugih železnic progovni pas širok 4,5 m od osi skrajnih tirov, varovalni progovni pas pa 50 m od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.

Zaradi ureditve cest ob železniški progi in za urejanje nivojskih prehodov je dopustna rekonstrukcija lokalnih cest, javnih poti, nekategoriziranih cest in gozdnih cest, dopustna je tudi gradnja dovozov (kot hišnih priključkov) do obstoječih legalno zgrajenih objektov. Dopustna je tudi nadomestna gradnja cest in poti za potrebe ureditve nivojskih križanj z železniško progo v 300 m pasu (od zunanjega roba tirnic) ali po obstoječih poljskih poteh kot rekonstrukcija le-teh.«

– spremeni devetindvajseti odstavek tako, da se glasi: »Elektroenergetsko distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj, mora biti znotraj naselij zgrajeno praviloma v kabelski izvedbi, razen v zavarovanih območjih arheološke dediščine. Gradnja nadzemnih srednjenapetostnih in nizkonapetostnih vodov je zunaj strnjenih območij poselitve dopustna. Nadzemni elektroenergetski vodi ne smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante.«

– spremeni tretja alineja šestintridesetega odstavka tako, da se glasi: »Gradnja baznih postaj s samostoječimi antenskimi stolpi je dovoljena v EUP s podrobnejšo namensko rabo IP, IG, BD, P, E, O, K1, K2 in G, oziroma na območjih in v objektih namenjenih trgovini, industriji, komunalni, prometni in poslovni dejavnosti ter na območja kmetijskih in gozdnih zemljišč. V čim večji meri naj se jih umešča v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave. Na območjih K1, K2 in G jih je dopustno graditi tako, da čim manj ovirajo dejavnosti, povezane z rabo teh zemljišč.«

12. člen

V 40. členu se:

– spremeni druga alineja drugega odstavka tako, da se glasi: »gradnjo in obnovo vodnih zadrževalnikov za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč ter za potrebe ureditve hudourniških vodotokov«

– spremeni drugi odstavek šestega odstavka tako, da se glasi: »V primeru, da je kmetijsko gospodarstvo vpisano v Register kmetijskih gospodarstev in izkazuje stalež živali v tem registru, je na kmetijskih zemljiščih zunaj domačije v odprtem prostoru dovoljena gradnja kozolca in zavetja za živino kot nezahtevnega oziroma enostavnega objekta. Dovoljena je tudi gradnja čebelnjaka do 20,0 m² ob pogoju, da je čebelar vpisan v Register kmetijskih gospodarstev. Kozolec, zavetje za živino in čebelnjak ne smejo imeti talne betonske plošče, razen točkovnih temeljev. Pohodni del se utrdi in izvede iz naravnih materialov. Dovoljena je izvedba lesenega zavetja pravokotnega tlorisa in površine do 100,0 m², ki je največ s treh strani zaprto, streha je enokapnica naklona do 20°, krita z opečno kritino oziroma kovinsko kritino opečne barve. Kozolec je lesene konstrukcije. Kozolec je lahko opažen le v zatrepih, med podpornimi stebri morajo biti podolžne late. Naklon dvokapne strehe kozolca mora biti od 40 do 45°, streha pa krita z opečno kritino. Tloris kozolca toplarja mora biti podolgovate oblike v razmerju stranic vsaj 1:2 (npr. kozolec na 3 okna). Širina toplarja mora biti do 8,0 m, višina slemena pa najmanj 10 m. Tloris nizkega kozolca mora biti pravokotne oblike v razmerju stranic vsaj 1:2.«

– spremeni druga alineja osmega odstavka tako, da se glasi: »mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodohran, vodomet«

– spremeni peta alineja osmega odstavka tako, da se glasi: »vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: grajeno zajetje na tekoči vodi, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodno črpališče, vodni zbiralnik, bazen za gašenje požara, grajen ribnik«

– spremeni osma alineja osmega odstavka tako, da se glasi: »ureditve za potrebe rekreativnih območij (npr. smučišča, športna letališča, vstopno-izstopna mesta ob vodotokih), če zanje skladno s predpisi in smernicami ni potrebna sprememba namenske rabe prostora in so označene kot posebna enota urejanja prostora s posebnimi merili PIP v EUP (100. člen)«

– spremeni deveta alineja osmega odstavka tako, da se glasi: »začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisi, ki urejajo vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ter pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov«

– doda nova deseta alineja osmega odstavka, ki se glasi: »drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: oporni zidovi: za stabilizacijo stavbnega zemljišča je dopustna gradnja opornega zidu v oddaljenosti 20 m od meje stavbnega zemljišča, če umestitev znotraj stavbnega zemljišča zaradi prostorske utesnjenosti ni mogoča. Turistično in drugo obvestilno signalizacijo je dovoljeno postavljati s soglasjem upravljavca, pristojnega nosilca urejanja prostora lastnika in v skladu s predpisi občine, s katerimi se ureja obvestilno in drugo signalizacijo, mesta za oglaševanje ter varnost v cestnem prometu. Oglaševanje na kmetijski namenski rabi ni dopustno.«

– spremeni deveti odstavek tako, da se glasi: »Vsi nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki se jih v skladu s tem odlokom lahko gradi na kmetijskem zemljišču, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, so na kmetijskem zemljišču dopustni pod pogojem, da so površine vpisane v Register kmetijskih gospodarstev in ima investitor v lasti oziroma zakupu:

– a) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali

– b) najmanj 5.000 m² zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.«

13. člen

V 41. členu se:

– spremeni osmi odstavek tako, da se glasi: »V območju gozda v pasu 10,0 m od gozdnega roba je dopustna le gradnja čebelnjaka kot nezahtevnega objekta, površine do 20,0 m². Oblikovanje objekta naj sledi tradicionalnemu vzorcu.

Nezahtevni in enostavni objekti se ne priključujejo na omrežja, objekte in naprave gospodarske javne infrastrukture.«

– se v drugi alineji desetega odstavka črta beseda »podporni« ter se namesto nje doda beseda »oporni«.

– se spremeni šesta alineja desetega odstavka tako, da se glasi: »vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje: grajeno zajetje na tekoči vodi, vodni zadrževalnik za potrebe ureditve hudourniških vodotokov, zajem pitne in tehnološke vode, grajen namakalni sistem s črpališčem, vodni zbiralnik, bazen za gašenje požara, grajen ribnik«

14. člen

V 42. členu se:

– spremeni drugi odstavek tako, da se glasi: »Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča, zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter na drugih zemljiščih se načrtuje tako, da se ne poslabša stanje voda in pogojev za plovbo, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se ohrani naravne procese, naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov ter da se zagotovi varstvo naravnih vrednot, po predpisih o ohranjanju narave. Raba vode se izvaja le ob zagotavljanju ekološko sprejemljivega pretoka v strugi in pretoka, ki omogoča naravno hidrodinamiko vodotokov ter ohranja lastnosti, zaradi katerih so vodotoki opredeljeni za naravne vrednote.«

– spremeni četrti odstavek tako, da se glasi: »Vodno dobro se dovoljuje za splošno rabo, in sicer za pitje, plovbo, kopanje, potapljanje, drsanje ali druge osebne potrebe, če takšna raba ne zahteva uporabe posebnih naprav (vodne črpalke ipd.) ali zgraditve objekta in naprave, za katerega je potrebno pridobiti dovoljenje, skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov. V okviru splošne rabe je dovoljeno uporabljati vodo za gašenje požarov ter druge naloge zaščite in reševanja tudi z uporabo posebnih naprav, če zanje ni potrebno pridobiti dovoljenja, skladno s predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov.«

– spremeni deveti odstavek tako, da se glasi: »Na območju celinskih voda in vodne infrastrukture ter priobalnih zemljiščih je dopustna gradnja objektov javne infrastrukture in gradnja objektov grajenega javnega dobra v skladu z Zakonom o vodah in z drugimi zakoni. Dopustno je izvajanje ukrepov, s katerimi se izboljšajo hidromorfološke in biološke lastnosti površinskih voda ter ohranja narava.

Dopustna je gradnja objektov, ki so potrebni za rabo voda in zagotavljanje varnosti plovbe, objekti, namenjeni varstvu pred utopitvami, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, za potrebe zaščite in reševanja ter preprečevanja onesnaženja voda (pritrjevanje zaves za prestrezanje in odstranjevanje nevarnih snovi …). Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje v skladu z Zakonom o vodah in soglasje organa pristojnega za varnost plovbe v skladu z določili 10. člena Zakona o plovbi po celinskih vodah.«

– spremeni deseti odstavek tako, da se glasi: »Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali nadomestna gradna mogoča, če se s tem ne poveča poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost in ne poslabša stanje voda ter pogojev varnosti plovbe. Pri tem mora biti omogočeno izvajanje javnih služb in obstoječa posebna raba vode. Z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo se oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne sme zmanjšati. Rekonstrukcija, adaptacija ali obnova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objektov se izvede ob zagotavljanju ohranjanja naravnih vrednot in pogojev za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode.«

– spremeni dvanajsti odstavek tako, da se glasi: »Premostitve voda in gradnje na vodnem zemljišču morajo zagotavljati poplavno varnost in ne smejo poslabšati stanja voda in vodnega režima ter pogojev varnosti plovbe. Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dopustno, razen za potrebe premoščanja na krajših razdaljah za dostope ali prehode preko vodotoka, po katerem se ne izvaja plovba, z objektom javne prometne infrastrukture. Dopustna dela in druge prostorske ureditve v zvezi z vodno infrastrukturo na vodotokih, ki imajo status naravne vrednote ali območja biotske raznovrstnosti, naj se načrtuje in izvaja v obsegu in na način, ki bo zagotavljal varstvo naravnih vrednot in biotsko raznovrstnost, predvsem ohranjanje habitatov tistih živalskih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je določeno ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje (območje Natura 2000).«

15. člen

Spremeni se drugi odstavek 47. člena tako, da se glasi:

».ek

Dopustna gradnja

Na GE je dovoljeno graditi le pomožne stavbe (3.4.3.7), ki so izključno v skladu z osnovnim namenom. Na objektih, ki niso skladni z namembnostjo EUP, so dopustna le vzdrževalna dela in odstranitev. Tipi objektov – pomožnih stavb po Klasifikaciji so lahko le: 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin (razen objektov za proizvodnjo mavca, cementa, opeke, strešnikov in podobno). Na območju veljajo merila IV. stopnje varstva pred hrupom.«

16. člen

Spremenita se prvi in drugi odstavek 51. člena tako, da se glasita:

»Merila in pogoji sanacije enote razpršene gradnje (SE RG) – stavba s pridobljenim gradbenim dovoljenjem, objekti zgrajeni pred letom 1967 in objekti daljšega obstoja
Splošna določila	Merila in pogoji poseganja v prostor posamezne enote razpršene gradnje (s fundusom ali brez), ki se ne sanirajo v sklopu OPPN, se izvajajo v skladu z določili tega odloka ter z zakonsko predpisanimi merili in pogoji, ki veljajo za tovrstne objekte in ki so zgrajeni na podlagi pravnomočnih upravnih dovoljenj, na površinah določenih v teh, ter za objekte, zgrajene pred letom 1967 in objekte daljšega obstoja.
Dopustna gradnja	Dovoljeni so rekonstrukcija, odstranitev, nadomestna oziroma novogradnja, investicijsko, redno vzdrževanje objektov in vzdrževanje objektov v javno korist. Dozidava ali nadzidava objektov je dovoljena le, kadar gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne pa v smislu dodajanja novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje novih dejavnosti, in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih upravnih dovoljenjih opredeljena kot funkcionalna. Dozidava objekta je dopustna do 40 % povečanja zazidalne površine obstoječega objekta, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji za gradnjo na območjih površin razpršene poselitve – A oziroma Av. Na mestu obstoječega objekta je nadomestna gradnja dopustna v namembnosti, enaki odstranjenemu objektu, pri čemer je dopustno nov objekt povečati do 40 % zazidanosti odstranjenega objekta. Objekta, katerega zazidanost se je glede na odstranjeni objekt povečala za 40 %, ni dopustno povečati (dozidati). Na objektu razpršene gradnje, ki je objekt daljšega obstoja, so ne glede na predhodna določila o dopustni gradnji dovoljeni samo vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev objekta. Dopustna je tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je v skladu z Uredbo mogoče postaviti kot pomožne objekte, v skladu s funkcijo in namenom osnovnega objekta, v okviru funkcionalnih zemljišč, določenih v upravnih dovoljenjih. Gradnja pomožnih stavb pri zidanicah, vinskih kleteh in vinotočih ni dopustna.«

17. člen

Spremeni se drugi odstavek 52. člena tako da se glasi:

»Dopustna gradnja

Novih stavb ni dovoljeno graditi. Dovoljeno je le redno vzdrževanje objektov, vzdrževalna dela v javno korist in odstranitev. Sprememba namembnosti obstoječih stavb ni dovoljena.«

18. člen

V prvem odstavku 54. člena se besedna zveza »Zakona o graditvi objektov« prečrta ter zamenja z besedno zvezo »zakona, ki ureja graditev objektov«.

19. člen

V 56. členu se:

– v drugem odstavku za oklepajem z besedilom »(razen 861. Bolnišnične zdravstvene dejavnosti, specialistična zunajbolnišnična dejavnost, socialno varstvo z nastanitvijo razen drugo socialno varstvo z nastanitvijo)« ter med besedno zvezo »vendar le ob upoštevanju naslednjih meril« doda besedilo ») doda besedilo »ter S – Druge dejavnosti (le 95. Popravila računalnikov in izdelkov za široko rabo, 96. Druge storitvene dejavnosti)«.

– spremeni naslov desetega odstavka tako, da se glasi: 3.4.1.09 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (12520 po klasifikaciji vrst objektov)«

20. člen

V 57. členu se:

– spremeni četrti odstavek tako, da se glasi: »(4) Sekundarni del GE je prostor med primarnim delom GE in mejo GE, ki je hkrati meja naselja, oziroma del GE izven primarnega dela. V sekundarnem delu GE se praviloma vzpostavijo dvorišče in pomožne stavbe. Pomožne stavbe je dopustno graditi izključno pri legalno zgrajenih glavnih stavbah na GE, izjemoma pa tudi pred glavno stavbo v primeru, ko gre za deljeno domačijo oziroma kmetijo (nima enovite gradbene enote) znotraj istega naselja, zaselka oziroma poselitvene enote. Na zemljiščih GE z nagibom raščenega terena več kot 1:4, se lahko zgradijo ravne zunanje utrjene površine.«

– spremeni štirinajsti odstavek tako, da se glasi: »Za gradnjo pomožnih stavb (nezahtevnih in enostavnih objektov) je potrebna predhodna preveritev možnosti nemotečega vključevanja v ambient EUP. Dovoljena je gradnja tiste majhne stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave po Uredbi, ki je skladna z določili za posamezno GE in EUP. Postavitev pomožnih stavb v varovanih območjih kulturne dediščine je možna le po predhodni preveritvi umestitve in s pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

– spremeni dvajseti odstavek tako, da se glasi: »V prostoru GE je treba zagotoviti potrebno število parkirnih/garažnih mest za osebna vozila glede na vrsto in obseg dejavnosti, ki se na GE odvijajo, ter zadostno število parkirnih mest za kolesa. Število parkirnih mest se določi na podlagi veljavnih standardov, ki veljajo na tem področju. Število parkirnih mest za osebna vozila (PM) za navedene dejavnosti, ne sme biti manjše od:

– trgovska	1 PM/35 m² neto etažnih površin (NEP)
– skladiščna	1 PM/100 m² NEP
– skladiščna (brez strank)	1 PM/3 zaposlene ali ne manj kot 3 PM
– pisarniška	1 PM/30 m² NEP
– razstavna	1 PM/100 m² NEP
– gostinska	1 PM/4 sedeže
– bivanje	2 PM/1 stanovanjsko enoto, izjemoma se zaradi prostorske utesnjenosti dovoli 1 zunanje parkirno mesto za osebno vozilo.«

21. člen

V 59. členu se točka 2.2 spremeni tako, da se glasi:

»2.2 Pomožne stavbe –

število, število etaž

Dovoljena je gradnja pomožnih stavb po Uredbi kot nezahtevni oziroma enostavni objekti:

– majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti,

– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti.

Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste.

Dovoljene so tudi: 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic).«

22. člen

V 60. členu se spremenita točki 2.1 ter 2.2 tako, da se glasita:

»2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Vrstna hiša (na posamezni GE le ena enota iz niza vrstne hiše); visoka največ do E2+M. Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): – enostanovanjska stavba 11100, razen počitniških hiš, – dvostanovanjska stavba 11210.
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž	Dovoljena je gradnja pomožnih stavb po Uredbi, kot nezahtevni oziroma enostavni objekti: – majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: senčnica. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste. Dovoljene so tudi: 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic).«

23. člen

V 61. členu se spremeni točka 2.2.tako, da se glasi:

»2.2 Pomožne stavbe –

število, število etaž

Pomožnih stavb, razen nadstrešnice za osebna vozila, ni dovoljeno graditi.

Gradnja le teh je dovoljena pod naslednjimi pogoji:

– da so enotnega tipa (enakih materialov in površinskih obdelav),

– da so oblikovane v manjših nizih, vendar za skupno najmanj 8 PM v posameznem nizu/ objektu,

– so lahko le z lahko konstrukcijo, brez sten in visoki do 3,0 m ter z oblikovano streho tipa ravna streha (3.4.3.4),

– da so na GE vzpostavljene tako, da se v čim večji meri ohranjajo zelene površine GE,

– da ne posegajo v javne ali poljavne mestne (tlakovane) površine ali zahtevajo odstranitev zdrave visoke vegetacije,

– lahko so podzemne stavbe.

Tipi objektov pomožnih stavb po Klasifikaciji so lahko le: 12420 Garažne stavbe.«

24. člen

V 62. členu se spremenijo točke 2.2, 2.3 ter 3.1 tako, da se glasijo:

»2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž

Na GE je dovoljena gradnja pomožnih stavb po splošnih merilih, ki so navedeni v 98. členu tega odloka. Ob tem se lahko še gradijo pomožne stavbe po Uredbi, kot nezahtevni oziroma enostavni objekti:

– majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti,

– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti.

Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste (majhna stavba).

– objekt za rejo živali: hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna, čebelnjak in ribogojnica,

– pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: kozolec, kmečka lopa, pastirski stan, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, koruznjak, klet, vinska klet, pokrita skladišča za lesna goriva,

– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: zidanica, sirarna, sušilnica sadja in rib, kisarna, mlin.

Tipi objektov, pomožnih stavb po klasifikaciji (CC-SI) so lahko: 12420 Garažne stavbe, 12510 Mizarske delavnice ter pivovarne, pekarne, tiskarne in podobne delavnice, 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (razen hladilnic in specializiranih skladišč ter skladišč nevarnih odpadkov – (3.4.1.09)), 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo (le rastlinjaki), 12712 Stavbe za rejo živali, 12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe.

Dovoljene so tudi: 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic), 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic), 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih gradiv).

2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi

– pomožni objekt v javni rabi: grajena urbana oprema, telefonska govorilnica, sanitarna enota, objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih, javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, križ, kapelica (edikula), grajen gostinski vrt, pomožni cestni objekti: objekt za odvodnjavanje ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave, cestni silos,

– ograja, podporni zid (3.4.1.16), mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot in podobne, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekti za oglaševanje, pomožni komunalni objekt, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,

– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče,

– drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: bazen za kopanje.

3.1 Faktor zazidanosti

Na območju (PNRP): A – površine razpršene poselitve je FZ do 0,70.

Na območju (PNRP): SK – površine podeželskega naselja in SS – stanovanjske površine je FZ do 0,50.«

25. člen

V 63. členu se spremenijo točke 2.2, 2.3 ter 3.1 tako, da se glasijo:

»2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž

Na GE je dovoljena gradnja pomožnih stavb po splošnih merilih, ki so navedeni v 98. členu. Ob tem se lahko še gradijo pomožne stavbe po Uredbi kot nezahtevni oziroma enostavni objekti:

– majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti,

– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti.

Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste (majhna stavba).

– objekt za rejo živali: hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna, čebelnjak in ribogojnica,

– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: zidanica, sirarna, sušilnica sadja in rib, kisarna, mlin.

Tipi objektov, pomožnih stavb po Klasifikaciji (CC-SI) so lahko: 12420 Garažne stavbe, 12510 Mizarske delavnice ter pivovarne, pekarne, tiskarne in podobne delavnice, 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (razen hladilnic in specializiranih skladišč ter skladišč nevarnih odpadkov), 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo (le rastlinjaki), 12712 Stavbe za rejo živali, 12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe.

Dovoljeni so tudi: 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen hoteli, moteli), 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge poslovne stavbe, 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic), 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic), 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih gradiv).

2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi

– ograja, podporni zid (3.4.1.16), mala komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak, vodomet, priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, samostojno parkirišče, kolesarska pot, pešpot, in podobne, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekti za oglaševanje, pomožni komunalni objekt, pomožni letališki, pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov,

– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče,

– drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: bazen za kopanje.

3.1 Faktor zazidanosti

Na območju (PNRP): A – površine razpršene poselitve je FZ do 0,70.

Na območju (PNRP): SK – površine podeželskega naselja in SS – stanovanjske površine je FZ do 0,50.«

26. člen

V 65. členu se spremenita točki 2.1 in 2.2 tako, da se glasita:

»2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž

Vse glavne stavbe so obstoječe stavbe.

Tipi objektov v obstoječi stavbni strukturi so po Klasifikaciji lahko: 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice, 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 12730 Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene.

Izjeme: Na GE gradu, dvorca (.pjg) so dovoljene tudi: 11220 Tri in večstanovanjske stavbe (razen blokov, stolpnic), 11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (le domovi za starejše, samostani, zavetišča), 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen motelov), 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12301 Trgovske stavbe (le prodajne galerije).

2.2 Pomožne stavbe –

število, število etaž

– .pjc – GE cerkve – pomožne stavbe niso dovoljene,

– .pjg – GE gradu, dvorca – lahko se gradi do največ tri pomožne stavbe; vse do višine E2. Pomožne stavbe GE (3.4.3.7) se lahko gradijo tudi po Uredbi kot enostavni oziroma nezahtevni objekti, in sicer le: pomožni kmetijsko-gozdarski objekt: kozolec, kmečka lopa, grajeni rastlinjak, skedenj, senik, kašča, klet, vinska klet, pokrita skladišča za lesna goriva, majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek.

Tipi objektov – pomožnih stavb po Klasifikaciji so lahko le: 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (le pokrite skladiščne površine), 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo (le rastlinjaki),

– .pjo – GE obeležij, spomenikov in kapelic- pomožne stavbe niso dovoljene.«

27. člen

V 66. členu se spremenijo točke 2.1, 2.2 ter 4.4 tako, da se glasijo:

»2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž

Trško mestna-hiša – visoka največ do E2 + M.

Izjemi glede opredelitve sekundarnih kubusov glavne stavbe:

– sekundarni kubus je lahko tudi večji od razmerja 1:1 glede na glavno stavbo (v korist sekundarnega kubusa),

– širina je omejena le z obvezno organizacijo dvorišča v sekundarnem delu GE.

Podtip -.tmn: trško-mestna hiša v nizu, visoka največ do E2.

Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI):

– enostanovanjska stavba 11100, razen vrstnih in počitniških hiš,

– dvostanovanjska stavba 11210, razen vrstnih hiš,

– tri in večstanovanjske stavbe 11220, razen stanovanjskih blokov in stolpnic.

2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž

Na GE je dovoljena gradnja pomožnih stavb po splošnih merilih, ki so navedeni v 98. členu. Ob tem se lahko še gradijo pomožne stavbe po Uredbi kot nezahtevni oziroma enostavni objekti:

– majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti,

– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti.

Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste.

Tipi objektov pomožnih stavb po Klasifikaciji (CC-SI) so:

– 12420 Garažne stavbe,

– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (le pokrite skladiščne površine (3.4.1.09)).

Dovoljene so tudi: 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic).

4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja

Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.

Na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturne dediščine so gradnje in drugi posegi dopustni le ob predhodni pridobitvi kulturnovarstvenih pogojev in soglasja.«

28. člen

V 68. členu se spremenita točki 2.2 ter 2.3 tako, da se glasita:

»2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž	Tipi objektov pomožnih stavb po Klasifikaciji (CC-SI) so lahko: 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (razen skladišča nevarnih in nenevarnih odpadkov ter rezervoarji); 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo; 12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov; 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe.
2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb) po Uredbi	– Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje – betonsko korito ali ribnik (3.4.1.08). – Ograja, podporni zid (3.4.1.16). – 24202 Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti.«

29. člen

V 69. členu se spremeni točka 2.2 tako, da se glasi:

»2.2 Pomožne stavbe –

število, število etaž

Na GE je dovoljena gradnja pomožnih stavb po splošnih merilih, ki so navedeni v 98. členu. Ob tem se lahko še gradijo pomožne stavbe po Uredbi kot nezahtevni oziroma enostavni objekti:

– majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti,

– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti.

Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste (majhna stavba).

– objekt za rejo živali: hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna, čebelnjak in ribogojnica;

– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: zidanica, sirarna, sušilnica sadja in rib, kisarna, mlin.

Tipi objektov – pomožnih stavb po Klasifikaciji (CC-SI) so lahko le: 12420 Garažne stavbe, 12510 Mizarske delavnice in podobne delavnice, 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (razen hladilnic in specializiranih skladišč ter skladišč nevarnih odpadkov (3.4.1.09), 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, 12712 Stavbe za rejo živali, 12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe.

Dovoljene so tudi: 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic).

Na GE, kjer je primarna dejavnost kmetijstvo, se velikost objekta in oblikovanje prilagaja tehnološkem načrtu. Pri večjem razponu stavbe (nad 15,0 m) so lahko strehe nižjega naklona ali ravne z minimalnim naklonom. Višina slemena ne sme presegati višino slemena okoliških objektov v radiju 100,0 m.«

30. člen

V 70. členu se spremeni točka 2.2 tako, da se glasi:

»2.2 Pomožne stavbe –

število, število etaž

Na GE je dovoljena gradnja pomožnih stavb po splošnih merilih, ki so navedeni v 98. členu. Ob tem se lahko gradijo še pomožne stavbe po Uredbi kot nezahtevni oziroma enostavni objekti:

– majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti,

– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti.

Hkrati se lahko gradijo tudi nezahtevni in enostavni objekti v skladu z osnovno dejavnostjo.

Stavba tipa gospodarska stavba je na prostoru GE praviloma v vlogi glavne stavbe, vendar je v izjemnih primerih lahko na GE umeščena kot pomožna stavba GE, namenjena izključno pripadajoči dejavnosti. Dopustni sta največ do dve stavbi (tipa glavna stavba – gospodarska stavba) v sekundarnem delu GE. V tem primeru naj bo na GE v vlogi glavne stavbe vzpostavljena stavba tipa glavna stavba: modernistična javna stavba, v kateri naj bo organizirana tudi uprava predmetne dejavnosti GE (3.4.3.0). Izhodiščna kota pritličja gospodarske stavbe je lahko le na eni od kot etaž glavne stavbe GE (+0,5 m).

Tipi objektov pomožnih stavb po klasifikaciji (CC-SI) so: 12420 Garažne stavbe (le garaže), 12510 Industrijske stavbe (razen tovarn, klavnic, pivovarn), 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (le pokrite skladiščne površine), 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč, parlamenta, policijske postaje, stavbe občine), 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge poslovne stavbe, 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic) za neživilske dejavnosti, 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti.«

31. člen

V 71. členu se spremeni točka 2.2 tako, da se glasi:

»2.2 Pomožne stavbe –

število, število etaž

Na GE je dovoljena gradnja pomožnih stavb po splošnih merilih, ki so navedeni v 98. členu, in začasnih objektov po tem odloku. Ob tem se lahko gradijo še pomožne stavbe po Uredbi kot nezahtevni oziroma enostavni objekti:

– majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti,

– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti.

Hkrati se lahko gradijo tudi nezahtevni in enostavni objekti v skladu z osnovno dejavnostjo.

Stavba tipa industrijska hala je na prostoru GE praviloma v vlogi glavne stavbe, vendar je v izjemnih primerih lahko na GE umeščena kot pomožna stavba GE, namenjena izključno sekundarni dejavnosti. V tem primeru je lahko postavljena še ena stavba tipa industrijska hala, vendar ta višinsko ne sme presegati absolutne višinske kote dopustne višine obstoječe okoliške stavbne strukture glavnih stavb.

Tipi objektov, pomožnih stavb po klasifikaciji (CC-SI) so lahko le: 12304 (le avtopralnice in avtomehanične delavnice), 12510 Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe.«

32. člen

71.a člen se črta.

33. člen

V 72. členu se spremeni točka 2.2 tako, da se glasi:

»2.2 Pomožne stavbe –

število, število etaž

Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi GE (3.4.3.7) po Uredbi, kot enostaven oziroma nezahteven objekt, in sicer le lopa ali nadstrešnica, ter začasni objekti po tem odloku, višine E1.

Tipi objektov pomožnih stavb po klasifikaciji (CC-SI) so lahko le: 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe.

Izjemoma, glede na naravo začasnih prireditev, je lahko vzpostavljena tudi montažna sanitarna enota. Pomožna sanitarna enota je lahko le tipska, velika največ 2,0 m² ter vzpostavljena pod pogojem, da je zagotovljeno vzdrževanje, urejanje in njena odstranitev.

Dovoljena je postavitev kioska ali tipskega zabojnika (3.4.1.11), odra z nadstreškom, začasne tribune za gledalce na prostem in pokritega prireditvenega prostora.

Pomožne stavbe je dopustno zgraditi pred gradnjo glavne stavbe.«

34. člen

V 73. členu se spremeni točka 2.2 tako, da se glasi:

»2.2 Pomožne stavbe –

število, število etaž

Lahko se gradi največ dve pomožni stavbi GE (3.4.3.7) po Uredbi, kot enostaven oziroma nezahteven objekt, višine E1.

Tipi objektov, pomožnih stavb po klasifikaciji (CC-SI) so lahko le: 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo (razen drevesnic in podobnega).

Dovoljena je postavitev kioska ali tipskega zabojnika (3.4.1.11), odra z nadstreškom, začasne tribune za gledalce na prostem in pokritega prireditvenega prostora.«

35. člen

V 79. členu se spremita točki 1.0 ter 2.1 tako, da se glasita:

»1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE.

(ONR): stavbna zemljišča; (PNRP): E – območja energetske infrastrukture, T – območja komunikacijske infrastrukture, O – območja okoljske infrastrukture; namembnost GE: po OPN:

– O: .ičn – GE čistilne naprave,

.ivc – GE vodnega črpališča in vodohranov,

.ieo – GE ekološkega otoka (zbiralnica ločenih frakcij odpadkov),

.ido – GE deponije za odpadke.

V GE podtipa .ieo in .ido se po izteku dovoljenj za odlaganje odpadkov deponijski prostor sanira v skladu s predpisi s področja varstva okolja in vzpostavi naravni prostor (pogozditev).

– GE: .ike – GE objekta komunikacijske in energetske infrastrukture.

Prostor je namenjen izključno nemotenemu obratovanju in vzdrževanju javnih infrastrukturnih objektov in naprav ter prostorskih ureditev za proizvodnjo in prenos električne energije ter komunikacijske infrastrukture.

V GE podtipa .ike se objekti komunikacijske in energetske distribucijske infrastrukture lahko gradijo le na lokacijah, za katere se dokaže, da nimajo negativnih vplivov na zdravje ljudi. Dokazilo mora biti revidirano s strani pooblaščene institucije z ustreznimi javnimi pooblastili.

V GE podtipa .ike, se obstoječi energetski objekti, naprave in površine za proizvodnjo električne energije, ki so zgrajeni na podlagi upravnih dovoljenj, lahko le vzdržujejo in obnavljajo za enake proizvodne zmogljivosti, kot so bili zgrajeni. Gradnja elektroenergetskih objektov, naprav in prostorske ureditve za nove ali povečevanje obstoječih zmogljivosti proizvodnje električne energije se lahko izvaja le na podlagi OPPN ali DPN.

2.1 Glavne stavbe – tip,

število, število etaž

Dovoljena je gradnja stavb, ki so izključno v skladu z osnovnim namenom GE: za vzpostavitev čistilne naprave (.ičn), za vodohran oziroma vodno zajetje (.ivc), za plinsko postajo ali elektroenergetsko stikališče, za transformatorsko postajo, za objekte in naprave za proizvodnjo električne energije in telekomunikacijske objekte (.ike) ali druge javne infrastrukturne potrebe – pomožni objekti vodne infrastrukture, čistilna naprava ipd. Stavbe v skladu z osnovnim namenom GE naj bodo oblikovane minimalistično, tako površinska obdelava fasad kot sama zasnova. Stavbe naj imajo strehe oblikovane kot zelene strehe ali ravne strehe (3.4.3.4).«

36. člen

V 80. členu se spremeni točka 1.0 tako, da se glasi:

»1.0 Namenska raba (ONR), podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE

(ONR): stavbna zemljišča; (PNR): PC – območje prometnih površin- površine cest, PŽ – območja prometnih površin – površine železnic; namembnost GE: Po pravilniku OPN.

Prostor je namenjen izključno nemotenemu obratovanju prometnih koridorjev. Dopustni so tudi vsi posegi, ki omogočajo razvoj prometnih koridorjev cest in železnic vključno z vso potrebno infrastrukturo (gradbeni inženirski objekti in objekti prometne infrastrukture, z izjemo 213 – letaliških stez ter 215 – pristanišč, plovbnih poti, pregrad in jezov ter drugih vodnih objektov).«

37. člen

V 81. členu se spremenita točki 2.2. ter 2.3 tako, da se glasita:

»2.2 Pomožne stavbe –

število, število etaž

Na GE je dovoljena gradnja pomožnih stavb po splošnih merilih, ki so navedeni v 98. členu. Ob tem se lahko gradijo še pomožne stavbe po Uredbi, kot nezahtevni oziroma enostavni objekti:

– majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti,

– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti.

Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste (majhna stavba).

– objekt za rejo živali: hlev, svinjak, perutninska farma, staja, kobilarna, čebelnjak in ribogojnica,

– objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost: zidanica, sirarna, sušilnica sadja in rib, kisarna, mlin.

Tipi objektov – pomožnih stavb po klasifikaciji (CC-SI) so lahko: 12420 Garažne stavbe, 12510 Mizarske delavnice ter pivovarne, pekarne, tiskarne in podobne delavnice, 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (razen hladilnic in specializiranih skladišč ter skladišč nevarnih odpadkov 3.4.1.09), 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo (le rastlinjaki), 12712 Stavbe za rejo živali, 12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe.

Dovoljeni so tudi: 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen hotelov, motelov), 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic), 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic), 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih gradiv).

2.3 Drugi dopustni nezahtevni in enostavni objekti (razen stavb)

po Uredbi

– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: zbiralnik gnojnice ali gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče,

– drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: bazen za kopanje.«

38. člen

V 83. členu se točka 2.2 spremeni tako, da se glasi:

»2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž

Dovoljena je gradnja pomožnih stavb po Uredbi kot nezahtevni oziroma enostavni objekti:

– majhna stavba: garaža, drvarnica, pokrita skladišča za lesna goriva, savna, fitnes, zimski vrt in podobni objekti,

– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica, senčnica, letna kuhinja, manjša savna, manjši zimski vrt, vetrolov in podobni objekti.

Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste.

Tipi objektov pomožnih stavb po klasifikaciji (CC-SI) so: 12420 Garažne stavbe (le garaže), 12510 Industrijske stavbe (razen tovarn, klavnic, pivovarn, montažnih hal), 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (le pokrite skladiščne površine), 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč, parlamenta, policijske postaje, stavbe občine), 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge poslovne stavbe, 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic) za neživilske dejavnosti.«

39. člen

Doda se nov 85.b člen, ki se glasi:

»85.b člen

3.4.2.2.29

.btk – GE za kmečki turizem
1.0 Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP), namembnost GE
(PNRP): BT – površine za turizem: btk – GE je namenjena dejavnosti kmetijstva s turizmom, rekreacijo, turistični ponudbi s kratkotrajno nastanitvijo, kjer so v manjšem obsegu dovoljene tudi terciarne dejavnosti (trgovina, gostinski lokali, zdravstvena rehabilitacija, veterina). GE je v okviru turistične ponudbe namenjena tudi ureditvi šotorišč, kampov in piknik prostorov. Bivanje je dopustno za lastnika oziroma upravljavca GE.
2.0 Dopustni tipi stavb na GE
2.1 Glavne stavbe – tip, število, število etaž	Hiša na podeželju – visoka do E1+M (3.4.3.6.01, samo določbe za osnovni in sekundarni kubus ter tipi streh). Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI): enostanovanjska stavba 11100, razen vrstnih in počitniških hiš, dvostanovanjska stavba 11210, razen vrstnih hiš, 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen motelov), 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, od teh le stavbe za rehabilitacijo, veterinarske klinike in veterinarske ambulante in podobno, stavbe za kombinirane storitve nastanitve, nege in zdravstvene oskrbe in podobno, 12650 Stavbe za šport, 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, kot so: – zavetišča in hoteli za živali, pesjaki, konjušnice in podobno, 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe, 24110 Športna igrišča, razen: površine za avtomobilske, motoristične, kolesarske ali konjske dirke s pomožnimi objekti, 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, razen: zabaviščni parki, adrenalinski in plezalni parki, igrišča za golf. Na gradbeni enoti s PNRP BT se lahko zgradi več glavnih stavb: hiša na podeželju (iz tega člena), gospodarska stavba (3.4.3.6.02, samo določbe za osnovni in sekundarni kubus glavne stavbe ter tipi streh) in kot hiša na podeželju (iz tega člena) za potrebe dejavnosti konjeništva, gostinstva, zdravstva.
2.2 Pomožne stavbe – število, število etaž	Lahko se zgradi več pomožnih stavb GE (3.4.3.7) po Uredbi, kot enostaven oziroma nezahteven objekt, ter začasni objekti po tem odloku, višine E1.
3.0 Dopustna izraba prostora GE
3.1 Omejitev gostote pozidave v tlorisu, odmiki stavb, faktor zazidanosti	Na območju (PNRP): BT – površine za turizem je FZ do 0,50.
4.0 Organizacija in urbanistično oblikovanje GE
4.1 Organizacija prostora	/
4.2 Zelene in druge zunanje ureditve na GE, ograje in žive meje	Zunanje ureditve, stavbe in ograje naj bodo oblikovno usklajene. Ograde za konje naj bodo oblikovane na dve/tri vodoravne rante v rjavi ali beli barvi.
4.3 Velikost GE, posebnosti parcelacije	/
4.4 Druge določbe urbanističnega oblikovanja	Na območju GE veljajo merila III. stopnje varstva pred hrupom.
4.5 Omilitveni ukrepi	Odvajanje in čiščenje odpadnih voda zagotoviti z vodotesno oziroma nepretočno greznico. Gnojišča za shranjevanje gnoja in gnojnice in neprepustne greznice je treba urediti v skladu s predpisi.«

40. člen

V 86. členu se:

– spremeni deveti odstavek tako, da se glasi: »Za obstoječo zakonito zgrajeno stavbno strukturo, ki po tlorisnih razmerjih odstopa od predpisanih razmerij pri posameznem tipu stavbe, velja toleranca do +/- 20 %, pri čemer višina stavb ne sme presegati obstoječih stavb znotraj GE. Pri oblikovanju streh se upoštevajo splošna merila oblikovanja.«

– spremeni osemindvajseti odstavek tako, da se glasi: »Je tip strehe z naklonom, ki ima le eno kap oziroma eno strešno površino. Sleme naj poteka v smeri daljše stranice osnovnega kubusa. Pri enokapnih strehah je dovoljen tudi manjši naklon, vendar naj bo med 5° in 20°. V primeru prilagajanja obstoječi pozidavi naj se prilagodi naklonu strešin obstoječih objektov.«

41. člen

V 88. členu se točka Tipi objektov spremeni tako, da se glasi:

»Tipi objektov

Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI):

– enostanovanjska stavba 11100, razen vrstnih in počitniških hiš,

– dvostanovanjska stavba 11210, razen vrstnih hiš.

V primeru javnih programov so dovoljeni tudi: 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen hotelov, motelov), 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč, parlamenta, policijske postaje, stavbe občine), 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge poslovne stavbe, 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic), 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic), 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice (razen stavb za hrambo arhivskih gradiv).

V pritličju stavb (ne več kot 40 % celotnega objekta) so dovoljeni tudi tipi objektov kot so pri tipu GE .vs določeni za pomožne stavbe po Klasifikaciji CC-SI.«

42. člen

V 89. členu se točka Tipi objektov spremeni tako, da se glasi:

»Tipi objektov

12510 Industrijske stavbe (razen tovarn, klavnic, pivovarn, montažnih hal), 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (le pokrite skladiščne površine), 12711 Stavbe za rastlinsko predelavo, 12712 Stavbe za rejo živali, 12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov, 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe, 12203 Druge poslovne stavbe, 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (samo avtopralnice in avtomehanične delavnice).«

43. člen

V 90. členu se točka Tipi objektov spremeni tako, da se glasi:

»Tipi objektov

12510 Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe, 23030 Objekti kemične industrije (razen koksarne ter terminala za ogljikovodike ter rafinerije).«

44. člen

V 91. členu se točka Tipi objektov spremeni tako, da se glasi:

»Tipi objektov

12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12201 Stavbe javne uprave; 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12203 Druge poslovne stavbe; 12204 Konferenčne in kongresne stavbe; 12301 Trgovske stavbe (razen veleblagovnic); 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic); 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (razen paviljonov za stavbe za živali in rastline v živalskih in botaničnih vrtovih); 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice; 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo; 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo; 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen nadstrešnic za potnike na avtobusnih in drugih postajališčih, javnih sanitarij in podobnega).«

45. člen

V 92. členu se točka Tipi objektov spremeni tako, da se glasi:

»Tipi objektov

12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12201 Stavbe javne uprave, 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge poslovne stavbe, 12204 Konferenčne in kongresne stavbe, 12301 Trgovske stavbe, 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic), 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (razen paviljonov za stavbe za živali in rastline v živalskih in botaničnih vrtovih), 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice, 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo, 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (razen nadstrešnic za potnike na avtobusih in drugih postajališčih, javnih sanitarij in podobnega).«

46. člen

V 94. členu se točka Tipi objektov spremeni tako, da se glasi:

»Tipi objektov

12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev; 12112 Gostilne, restavracije in točilnice; 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč, parlamenta, stavb občine); 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic; 12203 Druge poslovne stavbe; 12204 Konferenčne in kongresne stavbe; 12301 Trgovske stavbe (razen veleblagovnic); 12302 Sejemske dvorane, razstavišča; 12303 Oskrbne postaje; 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic in avtomehanične delavnice); 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo (razen operne hiše); 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice, 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo; 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo; 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo; 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov, 12722 Pokopališke stavbe.«

47. člen

V 95. členu se točka Tipi objektov spremeni tako, da se glasi:

»Tipi objektov

Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI):

1100 Enostanovanjske stavbe (razen vrstnih in počitniških hiš), 11210 Dvostanovanjske stavbe (razen vrstnih hiš), 11220 Tri in večstanovanjske stavbe (razen stanovanjskih blokov in stolpnic), 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (razen motelov), 12112 Gostilne, restavracije in točilnice, 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (samo mladinska prenočišča), 12201 Stavbe javne uprave (razen sodišč, parlamenta, policijske postaje, stavb občin), 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic, 12203 Druge poslovne stavbe, 12301 Trgovske stavbe, 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic), 12620 Muzeji, arhivi in knjižnice; 12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo.«

48. člen

V 97. členu se:

– točka Tipi objektov v prvem odstavku spremeni tako, da se glasi:

»Tipi objektov

Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI):

12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov (samo zidanice).«

– točka Tipi objektov v drugem odstavku spremeni tako, da se glasi:

»Tipi objektov

Tip stavbe po klasifikaciji (CC-SI):

12713 Stavbe za skladiščenje pridelkov (vinska klet), 12112 Gostilne, restavracije in točilnice.«

49. člen

V osmem odstavku 98. člena se beseda »strešne« zamenja z besedo »strešine«.

50. člen

V 100. členu se prejšnja priloga 1 k odloku zamenja z novo prilogo 1 k odloku.

51. člen

V 101. členu se:

– doda nov prvi odstavek, ki se glasi: »(1) OPPN 2-01: Ribiški center Brest Območje je namenjeno ribiškemu centru za razvoj ribogojstva, ribištva in ribiškega turizma. V OPPN se, z upoštevanjem varnostnih pogojev in predpisov, preveri možnost ureditve kampa, restavracije, dostopov do Save, športnih in otroških igrišč, servisnih objektov in ureditev za namene ribištva in izvedbe dogodkov. Zaradi vpliva na vidno sliko območja in z namenom preprečevanja razvrednotenja krajinsko-ambientalnih značilnosti naj se v območju načrtuje ne-izstopajoče objekte manjšega merila in nizkih višin (npr. pritličnih). Načrtuje in izvede naj se ukrepe, ki bodo izboljšali vidno podobo prostora, območje naj se tudi primerno zasadi z uporabo avtohtonih vrst ter uporabo visokodebelne vegetacije. Posegi in dejavnost se izvajajo v obsegu in na način, da se v čim večji meri zagotavlja ohranjanje lastnosti, zaradi katerih ima vodotok Sava status ekološko pomembnega območja. Treba je upoštevati Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08 in 49/20), in se s posegi izogniti območjem razredov srednje in velike poplavne nevarnosti. V območju je dopustno urediti tudi parkirišče parkiraj in se pelji (P&R). Za območje se izdela mobilnostni načrt, ki določi število uporabnikov posameznih prometnih sredstev in ureditev prometne infrastrukture v območju z namenom izboljšati delež uporabe nemotoriziranih in kolektivnih prevoznih sredstev ter določiti potrebne zmogljivosti za mirujoči promet. Odstopanja od normativov za mirujoči promet, določenih v tem Odloku, so v območju dopustna na podlagi izdelanega mobilnostnega načrta, ki ga potrdi organ občine Sevnica, pristojen za promet.«

– prejšnji prvi, drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek se preštevilčijo v drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek

– prejšnji sedmi odstavek se črta

– spremeni se osmi odstavek tako, da se glasi: »OPPN 12-01: Sanacija in širitev kamnoloma Červivec

Na območju se nadaljnja eksploatacija izvaja le na podlagi sprejetega OPPN ob predhodni sanaciji degradiranega dela. V osrednjem delu se formira izravnan teren, na zahodno in vzhodno stran se oblikujejo brežine v enakomernem naklonu s prilagoditvijo obstoječemu terenu. V strmejšem delu na zahodni strani se lahko oblikujejo položnejše terase, ki se pogozdijo za preprečitev erozije. Osrednji in vzhodni del se sanira v kmetijsko površino z nanosom humusa. Humusna plast vzhodnega dela območja se deponira in shrani za kasnejšo povrnitev na območju sanacije. Severovzhodni del kamnoloma sega v območje rastišča zavarovane vrste navadnega kosmatinca, ki ima status botanične naravne vrednote z imenom Červivec – nahajališče navadnega kosmatinca (ident. št. 80253). Degradirano območje je potrebno sanirati, tako da se vzpostavijo pogoji primerni za razvoj rastišča zavarovane vrste. V območju potencialnega rastišča zavarovane vrste se do sprejetja OPPN ne posega, pri rabi kmetijskih površin se varujejo lastnosti tal, v območju predloga za zavarovanje se kmetijskih površin ne gnoji.«

– v devetem odstavku se na koncu doda besedilo: »Ob vodotoku Mirna naj se ohranja nepozidan pas zelenih površin.«

– doda nov enaindvajseti odstavek, ki se glasi: »(21) OPPN 47-01: OPPN Turistična kmetija Gnidica Območje je namenjeno razvoju turistične dejavnosti v povezavi s turistično kmetijo Gnidica v EUP LL16.od. Dopustna je ureditev zelenih površin za druženje, oddih, igro, šport in rekreacijo (npr. minigolf, bazen), piknik prostorov, objektov za kratkotrajno nastanitev, parkirišč in postajališča za avtodome. V čim večji meri se ohranja visokodebelno vegetacijo (gozd) oziroma se drevesa na posekanih delih ponovno zasadi. Treba je pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije za poseganje v obstoječi gozdni sestoj. Robove se kakovostno uredi (npr. zasadi). Objekte se v prostor umesti tako, da se čim manj posega v naravni relief, morebitno preoblikovanje reliefa pa se izvede tako, da se zagotovi čim večjo vpetost v prostor. Arhitekturna zasnova objektov naj upošteva lokalno tipologijo stavb (npr. naravni materiali, kot je les, nevpadljive barve, streha z naklonom med 35° in 45°). Dostopnost se zagotavlja z javne poti z juga. Odprtim površinam se nameni najmanj 70 % območja (faktor zazidanosti je do 30 %).

Območje leži na erozijsko ogroženem območju, za katerega so predvideni zahtevni zaščitni ukrepi in na katerem se je v preteklosti pojavilo plazenje, zato so bili v letih 2019 in 2020 že izvedeni interventni sanacijski ukrepi za zaustavitev plazenja, stabilizacijo širšega območja ter ukrepi za zagotovitev odvodnjavanja meteornih in zalednih podzemnih vod iz območja. Treba je upoštevati Geološko-geomehansko poročilo o izvedbi interventnih sanacijskih ukrepov na plazu Gnidica (št. GG 33/20 DB, Geostern d.o.o., april 2020) in Geološko-geomehansko mnenje o primernosti širitve kmetije Gnidica ter izvedba potrebnih ukrepov za zmanjšanje erozijske nevarnosti in plazenja območja (št. GG 60/21 DB, Geostern d.o.o., junij 2021). Treba je spremljati funkcioniranje vseh treh izvedenih drenaž, zmanjševati negativne vplive na plazenje, stalno čistiti kanalete in vodne kanale, v primeru zadrževanja večjih količin vod na območju pa stoječe vode ustrezno drenirati. V nadaljnjih fazah načrtovanja in projektiranja je treba izdelati podrobnejše geološko-geomehanske preveritve novo načrtovanih ureditev, njihove obtežbe in vpliv na stabilnost terena, predvideti ustrezno temeljenje objektov ter morebitne nove ukrepe za stabilizacijo terena. Preprečiti je treba posedanje objektov ter nadaljnje plazenje terena. Nove obtežbe na izvedenih nasipih ne smejo preseči njihove nosilnosti oziroma je po potrebi treba že izvedene nasipe dodatno ojačati. Meteorne vode iz novo načrtovanih ureditev je treba speljati v obstoječe drenažne sisteme (že izdelan sistem odvodnjavanja s skalometnim izpustom).«

– prejšnji enaindvajseti in dvaindvajseti odstavek se preštevilčita v dvaindvajseti in triindvajseti odstavek

– prejšnji triindvajseti odstavek se preštevilči v štiriindvajseti odstavek in se po novem glasi: »OPPN-56-01: Rekreacijski park ob Savi – Orehovo«

Raba vodnega in obvodnega sveta se v okviru načrtovane ureditve uskladi z varstvenimi vsebinami nadomestnega habitata. Na podlagi ugotovitev monitoringa v času obratovanja HE Boštanj se načrtujejo morebitni dodatni ukrepi za varstvo narave in okolja. Ugotovitve naj se upošteva pri določitvi dopustne rabe in posegov ter za načrtovanje morebitnih dodatnih ukrepov za zagotavljanje funkcij nadomestnega habitata ter športno-rekreativno rabo na območju urejanja. Na območju nadomestnega habitata je potrebno izvesti ukrepe, ki so bili predlagani v okviru presoje vplivov na okolje za varstvo posameznih živalskih vrst, zlasti dvoživk (hribski urh, zelena rega, pupek) v postopku priprave LN HE Boštanj. Z OPPN se na delu območja uredijo oziroma ohranijo površine z brežinami postopnega prehoda kopnega v vodo (neutrjene brežine z majhnim naklonom) in zalednimi površinami, zaraščenimi z obvodno vegetacijo enoletnic, redkim grmovjem ali manjšimi drevesi. Dopusti se ureditev za namene športnega ribolova, vključno z ureditvijo postajališča za avtodome in šotorišč na območju s PNRP BT. Pri izvajanju posegov v povezavi z dejavnostjo na območju zelenih površin naj se izvedejo vsi možni tehnični ukrepi, da bo vpliv na prisotne rastlinske in živalske vrste čim manjši. Primerna je tudi ponovna zasaditev obvodnega pasu. Ureditev športno-rekreativne vsebine naj bo oblikovno integrirana v razvijajoč se koncept vzdolž reke Save na tem odseku. Dovoljena je gradnja pristana – čolnarne po splošnih merilih pomožne stavbe. Čolnarna mora biti javno dostopna. Postavitev je možna le s soglasjem upravljavca vode in soglasjem organa pristojnega za varnost plovbe ter koncesijo občine. Občina določi plovni režim s posebnim predpisom v skladu z Zakonom o plovbi po celinskih vodah. V delu območja se uredijo površine za potrebe športno-rekreativnih vsebin (športni ribolov, čolnarjenje, sprehodi). Pri tem naj se načrtujejo vsi možni tehnični ukrepi za zmanjšanje vpliva na prisotne rastlinske in živalske vrste in integracijo v širšo krajino z zasaditvijo obvodnega rastja. K načrtovani prostorski ureditvi podajo usmeritve in mnenja pristojni državni nosilci urejanja prostora za področja varstva narave, krajine in voda.«

– štiriindvajseti odstavek se preštevilči v petindvajseti odstavek

– prejšnji petindvajseti odstavek postane šestindvajseti odstavek ter se na koncu odstavka doda besedilo: »Na zemljišču parc. št. 2312/62 k.o. Log je dopustna gradnja heliporta.«

– prejšnji šestindvajseti, sedemindvajseti, osemindvajseti, devetindvajseti, trideseti, enaintrideseti, dvaintrideseti in triintrideseti odstavek se preštevilčijo v sedemindvajseti, osemindvajseti, devetindvajseti, trideseti, enaintrideseti, dvaintrideseti, triintrideseti in štiriintrideseti odstavek

– prejšnji štiriintrideseti odstavek se preštevilči v petintrideseti odstavek in se po novem glasi: »OPPN 81-15: Stanovanjska soseska ob Drožanjski cesti – zahod

Območje je namenjeno gradnji eno in dvo-stanovanjskih stavb s spremljajočimi objekti za potrebe območja, ki naj z obstoječim stanovanjskim območjem na vzhodni strani tvori funkcionalno povezano in urbanistično skladno prostorsko območje. Skladno s preverjenimi in ugotovljenimi potrebami je treba v območju zagotoviti preskrbo z družbeno infrastrukturo (npr. vrtec) in storitvenimi dejavnostmi (npr. lokalna trgovina za osnovno preskrbo). Dopustna je tudi gradnja večstanovanjskih objektov za institucionalno varstvo starejših oseb (11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine, npr. dom starejših občanov, medgeneracijski center, višine do K+P+3), oskrbovanih stanovanj (11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji, višine do K+P+2) in stavb za izobraževanje (1263 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, višine do K+P+1). V območju se uredi osrednja odprta javna površina za potrebe druženja in preživljanja prostega časa. Območje se naveže na sistem javnega potniškega prometa. Za območje se izdela mobilnostni načrt, ki določi število uporabnikov posameznih prometnih sredstev in ureditev prometne infrastrukture v območju z namenom izboljšati delež uporabe nemotoriziranih in kolektivnih prevoznih sredstev ter določiti potrebne zmogljivosti za mirujoči promet. Odstopanja od normativov za mirujoči promet, določenih v tem Odloku, so v območju dopustna na podlagi izdelanega mobilnostnega načrta, ki ga potrdi organ očine Sevnica, pristojen za promet.«

– prejšnji petintrideseti, šestintrideseti in sedemintrideseti odstavek se preštevilči v šestintrideseti, sedemintrideseti in osemintrideseti odstavek

– prejšnji osemintrideseti odstavek se črta

– spremeni se petdeseti odstavek tako, da se po novem glasi:

»Velikost območij prostorskih ureditev s predvidenimi OPPN:

Oznaka OPPN	Površina (ha)	Oznaka OPPN	Površina (ha)	Oznaka OPPN	Površina (ha)	Oznaka OPPN	Površina (ha)
OPPN-2-01	4,83	OPPN-40-04	4,51	OPPN-81-03	5,07	OPPN-91-01	2,07
OPPN-3-01	0,95	OPPN-40-08	2,00	OPPN-81-05	1,47	OPPN-91-03	1,14
OPPN-4-01	1,51	OPPN-45-01	1,19	OPPN-81-06	2,23	OPPN-91-05	3,11
OPPN-4-04	3,28	OPPN-45-03	14,62	OPPN-81-08	0,55	OPPN-94-01	3,82
OPPN-5-02	1,19	OPPN-46-02	5,99	OPPN-81-09	7,32	OPPN-100-02	4,33
OPPN-6-01	2,26	OPPN-46-03	2,88	OPPN-81-10	3,09	OPPN-100-04	0,45
OPPN-6-02	0,53	OPPN-46-05	1,99	OPPN-81-13	0,88	OPPN-100-05	0,46
OPPN-12-01	3,15	OPPN-47-01	1,93	OPPN-81-14	8,59	OPPN-106-01	3,44
OPPN-14-02	3,47	OPPN-50-02	1,93	OPPN-81-15	8,53	OPPN-106-02	4,48
OPPN-15-01	0,49	OPPN-51-01	2,45	OPPN-86-01	2,29	OPPN-107-01	7,98
OPPN-27-01	1,39	OPPN-56-01	1,76	OPPN-88-01	6,73	/	/
OPPN-32-01	15,36	OPPN-74-01	5,78	OPPN-89-01	2,52	/	/
OPPN-40-02	10,32	OPPN-76-02	4,25	OPPN-89-03	3,07	/	/«

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

52. člen

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka se spremenita naslednja prostorska akta:

– Odlok o ureditvenem načrtu Šmarje ob Planinski cesti URN 34 (Uradni list SRS, št. 48/87, Uradni list RS, št. 1/07) tako, da se iz območja izloči del zemljišča parc. št. 75/16, k. o. Šmarje,

– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za sanacijo in preobrazbo naselja Studenec – vzhod (Uradni list RS, št. 16/19) tako, da se iz območja izločijo zemljišča ali deli zemljišč parc. št. *254, *255, *294, 1547, 1549, 1552, 1553, 1554, 1555, 1556/2, 1557/2, 1557/3, 1557/4, 1559, 1573, 1581, 1582, 1583, 1586/1, 1789, 1790/1, 1791, 2669/10, 2669/52, 2669/53, 2669/54, vse k. o. Studenec.

(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati naslednja prostorska akta:

– Odlok o zazidalnih načrtih naselij pri Ribniku, Sevnica–Center in v Florjanski ulici (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/69 ter Uradni list SRS, št. 20/75 in 30/76, Uradni list RS, št. 88/07) (velja le za območje zazidalnih načrtov naselij pri Ribniku in v Florjanski ulici, za območje upravne stavbe Lisca na zemljiščih s parc. št. 289/4, 289/5, 289/25, 289/26, 289/27, 289/28, vse k.o. Sevnica, in za območje Območne obrtno podjetniške zbornice Sevnica na zemljiščih parc. št. 539/3 (del), 539/5, 1519/6 (del), 1519/25 (del), vse k.o. Sevnica),

– Odlok o ureditvenem načrtu Sevnica – Stari center – centralne dejavnosti URN 32 (območje Trga svobode) (Uradni list SRS, št. 48/87, Uradni list RS, št. 41/93, 40/95, 103/11) (velja le za območje upravne stavbe Lisca na zemljiščih s parc. št. 289/16, 290/13, 290/16, 290/17, 290/6, vse k.o. Sevnica).

53. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3505-0009/2018

Sevnica, dne 3. februarja 2022

Župan

Občine Sevnica

Srečko Ocvirk

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 20/2022 z dne 18. 2. 2022