Glasilo Uradni list RS

V zavihku Glasilo Uradni list RS najdete vse uradne predpise slovenske zakonodaje.
Od 1. aprila 2010, je edina uradna izdaja Uradnega lista RS elektronska izdaja. Dodatne informacije najdete tukaj.

Številka 20

Uradni list RS, št. 20 z dne 18. 2. 2022

UL Infotok

Uradni list RS, št. 20/2022 z dne 18. 2. 2022


388. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Šentlenart v Brežicah, stran 1030.

  
Na podlagi 119. člena, v povezavi s 115. členom ter z drugo alinejo četrte točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 199/21 – ZUreP-3; ZUreP-2) in 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 100/21) je Občinski svet Občine Brežice na 21. redni seji dne 3. 2. 2022 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Šentlenart v Brežicah 
I. UVODNE DOLOČBE 
1. člen
(predmet odloka) 
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Brežice (Uradni list RS, št. 5/19 – uradno prečiščeno besedilo in 80/21; v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za navezovalno cesto Šentlenart v Brežicah (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) Predmet OPPN je določitev podrobnejših prostorskih izvedbenih pogojev za ureditev nove navezovalne ceste na območju Šentlenarta v Brežicah.
(3) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko 2352.
2. člen
(vsebina in oblika OPPN) 
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelan je v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del OPPN je določen v tem odloku in vsebuje poglavja:
1. Opis prostorske ureditve,
2. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
3. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
4. Etapnost izvedbe prostorske ureditve,
5. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,
6. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN.
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje grafične prikaze:
1 Izsek iz OPN Občine Brežice NRP z območjem urejanja
2 Izsek iz OPN Občine Brežice GJI z območjem urejanja
3 Vplivi in povezave v prostoru
4 Omejitve v prostoru
5 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
6 Ureditvena situacija
7 Zbirna situacija GJI
8 Načrt gradbenih parcel
9 Usmeritve za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave.
3. člen
(spremljajoče gradivo) 
(1) Spremljajoče gradivo OPPN so:
1. izvleček iz veljavnega prostorskega plana,
2. prikaz stanja prostora,
3. seznam strokovnih podlag in izhodišča za pripravo prostorskega akta,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost,
7. odločba glede celovite presoje vplivov na okolje,
8. ostala gradiva na zahtevo nosilcev urejanja prostora.
(2) Spremljajoče gradivo OPPN je sestavni del vezane mape OPPN. Izhodišča in ostala gradiva na zahtevo nosilcev urejanja prostora, navedena v prejšnjem odstavku, so shranjena v posebnih mapah in se hranijo v spisu postopka oziroma na sedežu Občine Brežice.
II. TEKSTUALNI DEL OPPN 
1. Opis prostorske ureditve
4. člen
(opis prostorske ureditve) 
(1) Nova navezovalna cesta se ureja za potrebe napajanja območja proizvodno-obrtnih dejavnosti v Šentlenartu in za napajanje območja danes še prostih zemljišč na južnem delu, kjer je v skladu z občinskimi prostorskimi dokumenti predvidena vzpostavitev sekundarnega centra s poslovno-oskrbnimi dejavnostmi ob obcestnem pasu in širitvijo novih stanovanjskih površin v nadaljevanju proti jugu.
(2) Ureditve po tem OPPN obsegajo:
– ureditev navezovalne ceste C1 in sekundarne ceste C4,
– ureditev cestnih priključkov,
– ureditev vodenja pešcev in kolesarjev,
– ureditev cestne razsvetljave in druge GJI,
– ureditev odvodnjavanja padavinskih voda.
5. člen
(območje OPPN) 
(1) Nova navezovalna cesta se načrtuje od obstoječega krožnega križišča na Cesti bratov Milavcev po južnem robu obstoječega trgovsko-poslovnega območja. Trasa ceste se nadaljuje v smeri proti severu do Prečne poti.
(2) Območje predvidenega OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami 17/7, 17/10, 17/9 in dele zemljišč s parcelnimi številkami 11/1, 11/2, 11/3, 11/4, 11/6, 11/7, 11/8, 11/14, 11/15, 16/2, 16/3, 16/4, 17/4, 17/5, 17/6, 17/8, 17/15, 20/17, 787/45, 787/46, 787/47, 802/1, 803/2, ki so vse na območju k.o. 1281 – Šentlenart. Velikost območja OPPN znaša približno 0,9 ha.
6. člen
(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) 
Območje za ureditev nove navezovalne ceste se nahaja v Šentlenartu v Brežicah. Na severu se nahaja poslovno-proizvodni del, na jugu je stanovanjsko območje, v osrednjem delu pa je poslovno-trgovski del. V okviru OPPN se uredi nov cestni odsek med krožnim krožiščem na Cesti bratov Milavcev na vzhodni strani in Prečno potjo na severni strani.
7. člen
(tehnične značilnosti ceste) 
(1) Glede na prometno funkcijo se cesta C1 uvršča med zbirne ceste, medtem ko se cesta C4 uvršča med dostopne. Predvidena projektna hitrost znaša 50 km/h. Za srečanje dveh sedlastih vlačilcev je na stiku cest C1 in C4 predvidena razširitev vozišča.
(2) Projektirani tipski prečni profil navezovalne ceste C1 in ceste C4 znaša 14,00 m, in sicer dva vozna pasova širine 3,00 m, robna pasova širine 0,25 m, varnostna širina 0,75 m, kolesarska pasova širine 1,00 m, pasova za pešce širine 1,50 m ter bankini širine 0,50 m.
(3) Uredi se ustrezna prometna signalizacija in prometna oprema.
8. člen
(navezave, križišča, priključki) 
(1) Na cesti C1 so predvidena naslednja križišča in priključki:
– navezava na obstoječe krožno križišče K3 na Cesti bratov Milavcev (R1-220/1334),
– 1-1: Priključek 1 za dostop na parcelo 17/8 (k.o. Šentlenart),
– 1-2: Priključek 2 za dostop na parcele 16/3, 17/6, 17/13, 17/5 ter 11/2, 11/3, 11/14, 11/1 (vse k.o. 1281 Šentlenart),
– 1-3: Priključek 3 na JP 528881 (Pešpot),
– Križišče K1- navezava ceste C1 na cesto C4.
(2) Križišča in priključki na cesti C4:
– Križišče K1
– Križišče K2.
(3) Možno je urediti tudi druge priključke na C1 in C4, v skladu s pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste.
9. člen
(vodenje pešcev in kolesarjev) 
(1) Ob navezovalni cesti C1 in ob cesti C4 se predvidi ureditev obojestranskih površin za pešce in kolesarje (pločniki z ločenimi pasovi za pešce in kolesarje). Površine za kolesarje se določijo skladno z veljavnimi predpisi in pravilniki. Dimenzije površin za pešce morajo omogočati neovirano gibanje oseb na invalidskem vozičku.
(2) V križišču K2 se omogoči kasnejše urejanje površin za pešce in kolesarje. Na zahodnem priključku se površine za pešce (predvidoma pločnik za pešce) uredi ob rekonstrukciji Prečne poti po ločenem projektu.
(3) Na vzhodni strani križišča K2 se predvidi ureditev navezave površin za pešce in kolesarje na obstoječo Prečno pot. Na odseku JP 528871 (Prečna pot) od obravnavanega križišča K2 do priključka JP 528881 (Pešpot) se dovoli samo promet pešcev, kolesarjev, kmetijske mehanizacije in intervencijskih vozil.
(4) Ob severnem priključku križišča K2 se površine za pešce in kolesarje urejajo v skladu s potrebami predvidenih ureditev znotraj poslovno-proizvodnega območja.
10. člen
(prometna oprema in signalizacija) 
Predvidena je prilagoditev obstoječe vertikalne in horizontalne prometne signalizacije glede na novo ureditev, kar zajema odstranitev dotrajane in neskladne ter postavitev nove vertikalne in horizontalne prometne signalizacije, prilagojene glede na novo situacijo. Nova talna in vertikalna prometna signalizacija na območju predvidenega posega se izvede v skladu z veljavnimi pravilniki in tehničnimi pogoji.
11. člen
(odvodnjavanje cest in pločnikov) 
Odvodnjavanje cest se uredi preko prečnih in vzdolžnih sklonov vozišča in pločnikov. Pod pločniki se predvidi padavinska kanalizacija ceste (drenažno-kanalizacijske cevi). Padavinska voda s cestišča se preko vtokov pod robniki vodi v padavinski kanalizacijo in naprej do predvidenih ponikovalnic ob cestah C1 in C4.
12. člen
(krajinske ureditve) 
(1) Na zahodnem robu ceste C4 se kot ločnica med stanovanjskim območjem in cesto uredi zelena bariera. Zasadi se skupina dreves (npr. vrste Carpinus betulus, Acer campestre) in živica (npr. Carpinus betulus, Ligustrum vulgare, Spiraea x vanhouttei) na način, da ni ovirana preglednost.
(2) Brežine ob cesti ter zeleni otoki med različnimi prometnimi površinami se humusirajo in zatravijo.
13. člen
(ureditve na stičnem območju načrtovanih ureditev) 
(1) Stična območja načrtovanih ureditev so površine med robom načrtovanih ureditev in mejo OPPN.
(2) Na stičnem območju so dopustni objekti in ureditve:
– preoblikovanje reliefa, tako da se izvedejo zvezno oblikovane površine med načrtovanimi ureditvami ter objekti in ureditvami površin zunaj območja OPPN,
– poti, dostopi in dovozi ter utrjene površine brez neposrednih navezav na obravnavani cesti,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov: ograj, protihrupnih ograj, škarp in opornih ter podpornih zidov, začasnih objektov, pomožnih infrastrukturnih objektov in urbane opreme,
– zasaditev drevoredov ali druge vegetacije.
(3) Vse ureditve na območjih iz tega člena se izvedejo z elementi, ki zagotavljajo, da se na cestah, ki se načrtujejo s tem OPPN, zagotavlja varnost v cestnem prometu ter da se ne poslabšajo pogoji za izvedbo in rabo načrtovanih prostorskih ureditev. S temi ureditvami mora soglašati upravljavec ceste.
14. člen
(parcelacija) 
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom iz grafičnega dela OPPN (Načrt gradbenih parcel), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja OPPN.
(2) Parcele, določene s tem prostorskim načrtom, se po opravljenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
2. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
15. člen
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi) 
(1) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z gospodarsko javno infrastrukturo se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posameznih komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi gospodarske javne infrastrukture obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.
(2) Če se med izvedbo ugotovi, da je treba za posamezni obstoječi ali predvideni vod gospodarske javne infrastrukture zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.
(3) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti gospodarske javne infrastrukture zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene gospodarske javne infrastrukture.
(4) V času gradnje se ob prestavitvah in preostalih ureditvah infrastrukturnih vodov zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje gospodarske javne infrastrukture.
(5) Na območju urejanja je dopustna gradnja vse gospodarske javne infrastrukture.
16. člen
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) V bližini obravnavanega območja se nahaja transformatorska postaja TP TC Šentlenart 2, iz katere se predvidi NN priključek za potrebe napajanja cestne razsvetljave.
(2) V predvidenih površinah za pešce in kolesarje se uredi elektro kabelska kanalizacija ustreznih dimenzij za potrebe napajanja širšega ureditvenega območja vzdolž in v nadaljevanju predvidene ceste.
17. člen
(cestna razsvetljava) 
(1) V sklopu predvidenih cest se uredi cestna razsvetljava. Svetilke so tipizirane, enostavnih oblik in skladne z veljavno zakonodajo.
(2) Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.
18. člen
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) V predvidenih površinah za pešce in kolesarje se uredi TK kabelska kanalizacija ustreznih dimenzij za potrebe napajanja širšega ureditvenega območja vzdolž in v nadaljevanju predvidene ceste.
(2) Telekomunikacijske storitve se zagotavljajo preko obstoječega omrežja, ki se ga glede na razvoj objektov in poslovnih enot ter glede na potrebe dogradi s sodobnimi komunikacijskimi tehnologijami.
(3) Na mestu križanja predvidenih ceste preko trase obstoječih podzemnih telekomunikacijskih tras, se le-te ustrezno zaščiti.
19. člen
(vodovodno omrežje) 
(1) V sklopu ureditve predvidenih cest so predvidene trase vodovodnega omrežja za potrebe oskrbe s sanitarno in požarno vodo širšega ureditvenega območja.
(2) Oskrba z vodo se zagotavlja iz obstoječega javnega vodovodnega omrežja, ki se ga glede na razvoj objektov dogradi. Z zahodne strani območja urejanja poteka obstoječi vodovod NL DN125, iz katerega se predvidi navezava vodovoda za potrebe območja urejanja. Vodovod se dimenzionira za oskrbo s pitno in požarno vodo, minimalnega premera DN100. Vodovodno omrežje se načrtuje na podlagi izdelane hidravlične analize ob upoštevanju oskrbe s sanitarno in požarno vodo širšega ureditvenega območja.
(3) V sklopu predvidenega vodovoda se uredi javno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti. Podzemni hidranti se predvidijo izjemoma če postavitev nadzemnega hidranta ni možna.
20. člen
(kanalizacijsko omrežje) 
(1) V sklopu ureditve predvidenih cest so predvidene trase komunalne kanalizacije za potrebe odvajanja komunalne odpadne vode širšega ureditvenega območja. Komunalne odpadne vode se odvaja v obstoječo mešano kanalizacijo.
(2) Padavinske odpadne vode s cest se odvaja v predvidena ponikalna sistema, ki se ju locira na območju zelenih površin. Dimenzioniranje ponikalnih sistemov se izvede na podlagi geološko-geomehanskih raziskav z določitvijo ponikalne sposobnosti tal.
21. člen
(plinovodno omrežje) 
(1) V sklopu ureditve predvidenih cest so predvidene trase plinovodnega omrežja za potrebe oskrbe bodočih ureditev na ureditvenem območju.
(2) Oskrbo območja se zagotovi z razširitvijo omrežja z navezavo na obstoječi plinovodni odsek R340-PE225 z delovnim tlakom 4 bare.
(3) V 2,5 m pasu na obeh straneh plinovoda ni dovoljeno sajenje dreves ali grmičevja s koreninami globljimi od 0,5 m.
22. člen
(ravnanje z odpadki) 
Z gradbenimi odpadki, ki nastajajo med gradnjo objekta, je potrebno ravnati skladno s predpisi o ravnanju z gradbenimi odpadki in predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.
3. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave ter za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
23. člen
(ohranjanje narave) 
Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot ali drugih območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
24. člen
(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Na območju OPPN ni varovanih enot kulturnih spomenikov, dediščine ali registriranega arheološkega najdišča.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
25. člen
(varstvo tal in voda) 
(1) Območje OPPN se ne nahaja na vodovarstvenem območju.
(2) V času gradnje so tla pod delovnimi stroji ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla (podtalnico).
(3) Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi je v pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži. Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem – lovilna skleda.
26. člen
(varstvo zraka) 
Med gradnjo se mora v okolici gradbišča preprečiti preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu).
27. člen
(varstvo pred hrupom) 
(1) Pri načrtovanju ukrepov za varstvo pred prekomernim hrupom se upošteva, da gre za območje III. kategorije varstva pred hrupom.
(2) S primerno zasnovo stavb in uporabo pasivnih ter aktivnih ukrepov se omeji hrup cestnega prometa znotraj stavb.
(3) Upravljavec ceste bo v primeru preseganja predpisanih hrupnih obremenitev v času obratovanja zagotovil ustrezne protihrupne ukrepe.
(4) Za zmanjšanje hrupa v času gradnje se zagotovi uporaba gradbene mehanizacije in transportnih vozil, opremljenih s certifikati o zvočni moči. Hrupna dela se načrtujejo v času med 7. in 19. uro.
28. člen
(ravnanje s plodnim delom tal) 
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Tla pod delovnimi stroji morajo biti v času gradnje objektov ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev neposredno v tla.
(3) Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo. Vse izkopane plasti tal se deponirajo ločeno glede na njihovo sestavo, tako da ne pride do mešanja mrtvice in živice. Plodna zemlja – živica se deponira ločeno od ostalega izkopa v kupih višine največ 2,0 m.
29. člen
(varstvo pred onesnaženjem z odpadki) 
(1) Pri izvajanju gradbenih del se gradbeni odpadki v največji možni meri ločujejo že pri samem postopku nastajanja.
(2) Na območju urejanja se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se zbirajo ločeno, v za to namenjenih zabojnikih, pri komunalnem podjetju se uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
30. člen
(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Na območju OPPN niso potrebni ukrepi s področja obrambe.
(2) Območje urejanja ni poplavno, ogroženo z visoko podtalnico ali plazljivo.
(3) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti je treba ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.
31. člen
(varstvo pred požarom) 
(1) Požarno varstvo se ureja v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Z novimi ureditvami se zagotovijo viri vode za gašenje, pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja. Omogočijo se neovirani in varni dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila.
4. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
32. člen
(etapnost izvedbe) 
Za predvideno prostorsko ureditev ni predvidene več etapne izvedbe. Možna je kasnejša ureditev površin za pešce in kolesarje v križišču K2. Na zahodnem priključku se površine za pešce (predvidoma pločnik za pešce) uredi ob rekonstrukciji Prečne poti po ločenem projektu.
5. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
33. člen
(dopustna odstopanja) 
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju funkcionalnih, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z vidika racionalne izrabe prostora, s prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, če z njimi soglašajo soglasodajalci, v čigar pristojnosti posegajo ta odstopanja.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja in prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata.
6. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN
34. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) 
(1) Pri organizaciji gradbišča se poleg določil tega odloka upoštevajo tudi predpisi s področja ravnanja pri izvajanju gradbenih del na gradbišču ter zahteve za gradbeno mehanizacijo in organizacijski (varnostni) ukrepi na gradbišču, da se preprečijo in zmanjšajo možnosti onesnaženja.
(2) Po končani gradnji se odstranijo vsi začasni in pomožni gradbiščni objekti ter ostanki začasnih odlagališč materiala. Vse z gradnjo prizadete površine se sanirajo, tako da se vzpostavi prvotno stanje ali pa se izvedejo načrtovane ureditve odprtih površin.
(3) Prevoz gradbenih strojev in dovoz gradbenega materiala se v največji možni meri izvajata po obstoječem prometnem omrežju.
(4) Med izvajanjem gradbenih del se zagotovita varnost v prometu in nemotena komunalno-energetska oskrba objektov na območju urejanja in tudi zunaj njega. Zagotovijo se dostopi do kmetijskih zemljišč. Če bodo zaradi gradnje (začasno) prekinjeni, se uredijo ustrezni nadomestni dovozi in dostopi, ki morajo biti umeščeni in urejeni tako, da bodo v čim manjši meri prizadete obstoječe ceste in poti ter kmetijska zemljišča.
(5) Posegi na zemljišča zunaj območja urejanja kot začasni posegi med gradnjo so dopustni zaradi izvedbe nujnih zemeljskih del, ureditve začasnih dostopov in podobno, če niso v neskladju z določbami OPN.
(6) Nove gradnje in ureditve načrtovane s tem OPPN ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.
(7) Investitor ceste hkrati z izgradnjo ceste zagotovi izgradnjo panelne ograje ob obstoječem stanovanjskem objektu na parcelni številki 11/6 in 11/16, k.o. Šentlenart.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 
35. člen
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev) 
(1) Do začetka izvajanja načrtovanih posegov se na območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
(2) Do začetka izvajanja gradenj je na območju urejanja dovoljeno:
– vzdrževanje in nemoteno obratovanje objektov GJI in grajenega javnega dobra,
– izvajanje obstoječih kmetijskih dejavnosti na kmetijskih zemljiščih in
– izvajanje ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Navedeni posegi so dopustni, če se zaradi njihove izvedbe ne poslabšajo pogoji za izvedbo ureditev, določenih s tem OPPN in če z njimi soglašajo investitorji oziroma upravljavci prostorskih ureditev, načrtovanih s tem OPPN.
36. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN) 
(1) Po izgradnji in predaji v uporabo s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev se lahko OPPN ali njegovi funkcionalno zaključeni deli razveljavijo, o čemer z odlokom odloči Občinski svet Občine Brežice.
(2) Ob razveljavitvi je potrebno izvedene prostorske ureditve evidentirati v zemljiškem katastru in katastru GJI ter opredeliti območja varovalnih pasov GJI za potrebe prikaza stanja prostora v prostorskem informacijskem sistemu.
(3) Po razveljavitvi OPPN se območje ureja z OPN.
37. člen
(hramba in nadzorstvo) 
(1) OPPN se hrani v analogni in digitalni obliki in je na vpogled na sedežu Občine Brežice. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
(2) Nadzor na izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
38. člen
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-6/2020
Brežice, dne 3. februarja 2022
Župan 
Občine Brežice 
Ivan Molan 

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti