Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 11/2022 z dne 28. 1. 2022

188. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za kamnolom Topli vrh širitev obstoječega pridobivalnega prostora, stran 538.

Na podlagi 57. do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US. 14/15 – ZUUJFO) in 14. člena Statuta Občine Semič (uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 57/10, 27/16) je Občinski svet Občine Semič na 21. redni seji dne 20. 1. 2022 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) za kamnolom Topli vrh širitev obstoječega pridobivalnega prostora

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(Podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)

(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Občinskega prostorskega načrta Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Semič (Uradni list RS, št. 60/13, 105/15, 52/16) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) za kamnolom Topli vrh – širitev obstoječega pridobivalnega prostora – v nadaljnjem besedilu OPPN.

(2) OPPN je izdelal projektivni biro Region Brežice d.o.o. pod št. 3230/U-18.

2. člen

(Vsebina OPPN)

OPPN vsebuje odlok, tekstualni del, grafični del in priloge z naslednjo vsebino:

I.	Odlok
II.	Tekstualni del OPPN za kamnolom Topli vrh – širitev obstoječega pridobivalnega prostora
1.	Opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN za kamnolom Topli vrh – širitev obstoječega pridobivalnega prostora
2.	Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1.	Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji
2.2.	Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
2.3.	Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
3.	Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.1.	Pogoji za prometno urejanje
3.2.	Pogoji za komunalno in energetsko urejanje
4.	Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
5.	Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
6.	Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
7.	Etapnost izvedbe prostorske ureditve
8.	Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih oblikovnih in tehničnih rešitev
III.	Grafični del OPPN za kamnolom Topli vrh – širitev obstoječega pridobivalnega prostora:
U1.	Prikazi kartografskega dela OPN Občine Semič in drugih državnih vsebin	M 1:5000
U2.	Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
U2.1.	Pregledna situacija	M 1:5000
U2.2.	Geodetski načrt	M 1:1000
U2.3.	Situacija obstoječega stanja	M 1:1000
U3.	Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji	M 1:5000
U4.1.	Ureditvena situacija v času pridobivanja	M 1:1000
U4.2.	Ureditvena situacija po sanaciji in rekultivaciji	M 1:1000
U5.	Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – situacija infrastrukture	M 1:1000
U6.	Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave in ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom	M 1:1000
U7.	Načrt parcelacije	M 1:1000
IV.	Seznam prilog:
1.	Povzetek za javnost
2.	Seznam nosilcev urejanja prostora, ki so podali smernice in mnenja za pripravo OPPN za kamnolom Topli vrh – širitev obstoječega pridobivalnega prostora
3.	Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora ter morebitne strokovne podlage ostalih služb
4.	Okoljsko poročilo
5.	Seznam veljavne zakonodaje upoštevane pri izdelavi OPPN za kamnolom Topli vrh – širitev obstoječega pridobivalnega prostora
6.	Izvleček iz OPN Občine Semič, ki se nanaša na obravnavano območje OPPN za kamnolom Topli vrh – širitev obstoječega pridobivalnega prostora
7.	Prikaz stanja okolja
8.	Strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve OPPN za kamnolom Topli vrh – širitev obstoječega pridobivalnega prostora
9.	Obrazložitev in utemeljitev OPPN za kamnolom Topli vrh – širitev obstoječega pridobivalnega prostora

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(Namen OPPN)

(1) S tem OPPN se podrobneje načrtujejo prostorske ureditve v kamnolomu Topli vrh (širitev obstoječega pridobivalnega prostora).

(2) Namen OPPN je določitev prostorsko izvedbenih pogojev glede namembnosti in vrste posegov v prostor, glede lege objektov, velikosti in oblikovanja, pogojev in meril za parcelacijo, glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnih potreb in pogojev glede varovanja zdravja.

4. člen

(Obseg ureditvenega območja)

(1) Ureditveno območje OPPNje velikosti cca 4,0 ha.

(2) Območje urejanja z OPPN obsega parcelo številka 12/1, k.o. Črmošnjice in se nahaja v neposrednem nadaljevanju obstoječega pridobivalnega prostora kamnoloma Topli vrh, za katerega je samo v manjšem delu ugotovljen pridobivalni prostor ter podeljena rudarska pravica in sklenjena koncesijska pogodba.

(3) Meja območja je razvidna na grafičnih prilogah.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

(1) Območje kamnoloma Topli vrh je prometno in infrastrukturno že urejeno.

(2) Območje urejanja z OPPN, obstoječi kamnolom Topli vrh, se nahaja na vzhodnem pobočju Toplega vrha, ki leži cca 900 m od najbližjih stanovanjskih objektov kraja Črmošnjice. Pod pobočjem, na oddaljenosti cca 280 m od kamnoloma, teče potok Črmošnjičica in poteka regionalna cesta R1 1177 Soteska–Črmošnjice, na katero se priključi turistična cesta RT 938/2503 Črmošnjice–Komarna vas–Gričice, s katere je po gozdni cesti 079242 Črmošnjiška–Kamnolom omogočen dovoz do kamnoloma.

Kamnolom je oddaljen od območja poselitve in je dobro dostopen ter povezan z bližnjo in daljno okolico preko obstoječega cestnega omrežja.

(3) Predvidena ureditev predstavlja širitev obstoječega pridobivalnega prostora in nadaljevanje že obstoječe aktivnosti v prostoru (pridobivanje dolomita) z navezavo na obstoječe prometne in infrastrukturne ureditve.

(4) Vplivi na neposredno okolico v času izkoriščanja v obliki začasne degradacije naravnega okolja ter motenj zaradi razstreljevanja in mehanizacije pri tehnološkem procesu so neizogibni, vendar je cilj z uporabo sodobnih in nadzorovanih metod in tehnološke opreme, z upoštevanjem preventivnih ukrepov in z optimalno izbrano odkopno metodo, katera bo omogočala sprotno sanacijo in rekultivacijo, jih omiliti oziroma zmanjšati na minimum.

6. člen

(Umestitev v prostor)

(1) Koncept ureditve, pridobivanja, sanacije in rekultivacije je zasnovan na način, da se v največji meri upoštevajo in izkoristijo že obstoječe danosti in ureditve v prostoru.

(2) Širitev pridobivalnega prostora se formira v neposrednem nadaljevanju obstoječega, predvidena ureditev predstavlja novo zasnovo celotnega kamnoloma, ki obsega celotno območje OPPN – formirata se nova osnovna platoja in nove etaže, čemur se smiselno prilagodijo vse obstoječe ureditve. Dovoz na območje OPPN ostaja obstoječ z gozdne ceste v makadamski izvedbi.

(3) Saniran in rekultiviran peskokop bo ponovno gozdna površina.

7. člen

(Vrste dopustnih gradenj)

Na območju OPPN je dovoljena:

– gradnja objektov

– rekonstrukcija objektov

– rušitve objektov

– sprememba namembnosti (skladno z dopustnimi dejavnostmi)

– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov

– vzdrževanje objektov.

8. člen

(Vrste dopustnih objektov)

(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov skladno s predpisi, ki določajo klasifikacijo vrst objektov CC-SI glede na namen uporabe objektov in določajo merila za razvrščanje objektov glede na zahtevnost (danes: Uredba o razvrščanju objektov Uradni list RS, št. 37/18):

1	stavbe
	1274	druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (nadstrešnica)
2	gradbeni inženirski objekti
	21121	lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste
	23010	objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin
	24205	drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje; oporni zidovi; objekti za zadrževanje plazov)
	3111	trajno reliefno preoblikovanje terena

(2) Na območju OPPN je dovoljena gradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov: nadstrešnica do vključno 50 m²; ograja; podporni zid; priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture; kolesarska pot, pešpot, gozdne ceste, jahalne steze in podobno; prometna signalizacija in prometna oprema; vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode prostornine do 2000 m³; utrjene površine, utrjene brežine; ekološki otoki, urbana oprema, objekti za oglaševanje in informacijski panoji; proizvod kot celota dan na trg (gradbiščni kontejner, sanitarni WC kontejner); merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja.

9. člen

(Vrste dopustnih dejavnosti)

(1) Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dejavnosti skladno s predpisi, ki urejajo klasifikacijo dejavnosti (danes: Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti Uradni list RS, št. 17/08):

A	KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO
	– dovoljeno je:	(02) Gozdarstvo
		(02.1) Gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti
		(02.2) Sečnja
		(02.4) Storitve za gozdarstvo
B	RUDARSTVO
	– dovoljeno je:	(08.11) Pridobivanje kamna
		(09.900)Storitve za drugo rudarjenje (raziskovalne storitve, jemanje vzorcev, geološka opazovanja, vrtanje in sondiranje)

10. člen

(Pogoji in usmeritve za gradnjo)

(1) Na območju OPPN se izvaja širitev obstoječega pridobivalnega prostora s sprotno sanacijo in rekultivacijo.

(2) Pred pričetkom raziskovalnih ter pripravljalnih del in eksploatacije je potrebno pridobiti rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje skladno s predpisi s področja rudarstva (danes: Zakon o rudarstvu ZRud-1, Uradni list RS, št. 61/10, 62/10 – popr., 76/10 – ZRud-1A, 57/12 – ZRud-1B, 111/13 – ZRud-1C, 14/14 – ZRud-1 – UPB3, 61/17 – GZ).

11. člen

(Ureditev v času pridobivanja)

(1) Znotraj celotnega območja OPPN se izvede širitev oziroma nadaljevanje obstoječega pridobivalnega prostora – formira se nova zasnova celotnega kamnoloma in se temu smiselno prilagodijo vse obstoječe ureditve.

Smeri odpiranja in napredovanja, kakor tudi odkopna metoda se prilagodijo obstoječim razmeram in sprotnim raziskavam.

(2) Pridobivanje s sprotno sanacijo in rekultivacijo se bo izvajalo fazno, faznost se prilagodi na naravne danosti in potrebe optimizacije tehnoloških procesov pri izvajanju odkopavanja.

(3) Pred začetkom pridobivanja je potrebno izvesti posek posameznih dreves in grmičevja ter odkrivanje površin. Odkrivko se transportira na odlagališča za potrebe bodoče sanacije in rekultivacije – humus in jalovina se deponirata ločeno.

Posek in odkrivanje se izvaja samo v obsegu, ki predstavlja površino predvideno za takojšnji pričetek pridobivanja.

(4) Osnovna odkopna metoda je pridobivanje »od spodaj navzgor«, katera omogoča minimalne potrebne posege v prostor, ne povzroča takojšnjega odprtja velikih površin in omogoča sprotno sanacijo in rekultivacijo.

(5) Pridobivanje se izvaja z vrtanjem in občasnim razstreljevanjem; odstreljeni material se z etaž odriva z bagrom, buldožerjem in nakladalcem – premet materiala, drobljenje in sejanje se izvaja z mobilno drobilno-sejalnimi napravami; pridobljeni agregat se deponira na osnovnem platoju; nakladanje in transport materiala se izvaja s sodobnimi nakladalci in kamioni nosilnosti do 15 m³.

(6) Za potrebe vzdrževanja mehanizacije in začasnega zbiranja odpadkov ter za potrebe zaposlenih, se na osnovnem platoju izvede delno nadkrita nepropustna pralna ploščad in se postavita kontejner za zaposlene ter premični sanitarni WC kontejner.

(7) V času pridobivanja je potrebno omogočiti neovirane dostope do obstoječih, kakor tudi do sprotno saniranih in rekultiviranih gozdnih površin – dovoljeno je ohranjanje, vzdrževanje in rekonstruiranje obstoječih ter tudi umeščanje novih gozdnih poti.

(8) Vse ureditve in dejavnosti na območju kamnoloma morajo biti podrejene ohranjanju naravnih razmer in vzpostavitvi ekološkega ravnovesja na eksploatacijskem območju.

12. člen

(Sprotna sanacija in rekultivacija)

(1) V času pridobivanja se izvaja sprotna sanacija in rekultivacija – predpisane naklone končnih brežin in oblikovanje reliefa se izvaja sproti z odkopavanjem, katero naj bo kontrolirano in usmerjeno tako, da so po končanem izkopu, razen nasutja krovnih plasti, nujni le manjši korekcijski posegi. Območje kamnoloma, ki sega izven območja določenega z OPPN, se sanira v najkrajšem možnem času. Istočasno se ukine in sanira obstoječe dostopne poti s severnega območja kamnoloma.

(2) Tehnična sanacija se izvaja sproti, z zasipavanjem izkoriščenih delov z jalovino ter prekrivanjem s humusom v deb. 0,3 do 0,5 m (robovi končnih sanacijskih etaž – berm se izvedejo z večjimi kosi kamnine prekrite s travno rušo). Končni naklon saniranih brežin je odvisen od oblikovanja in geoloških pogojev – naklone je potrebno verificirati s stabilnostnim izračunom v projektnih rešitvah Rudarskega projekta.

(3) Po končani eksploataciji kamnoloma Topli vrh je potrebno v sklopu sanacije in rekultivacije odstraniti vse za potrebe izvajanja del postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij.

(4) Na predelih, kjer posledic odkopavanja ni mogoče v celoti odpraviti, je potrebno izvesti ukrepe zavarovanja, da se izključi nevarnost za zdravje ljudi in živali.

(5) Sanacija se zaključi z izvedbo rekultivacije etaž in brežin z zatravitvijo in pogozditvijo z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami – končna ureditev je gozdna površina.

(6) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 30. člena tega odloka.

13. člen

(Pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Na območju OPPN je skladno s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost (danes: Uredba o razvrščanju objektov, Uradni list RS, št. 37/18) dovoljena gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, ki sovpadajo z dopustnimi dejavnostmi ter pod pogojem, da nimajo negativnih vplivov na okolje, ne zahtevajo večjih posegov ter ohranjajo naravne razmere območja (nadstrešnica, ograje, podporni zidovi, gozdne poti, učne poti, sprehajalne poti, kolesarske in jahalne poti, opazovalnice, informacijske table).

(2) Objekti morajo biti gradbeno in oblikovno kvalitetni, dovoljeni so le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo predvidene krajinske in reliefne značilnosti.

14. člen

(Usmeritve za ureditev zelenih in gozdnih površin)

(1) Ozelenitve in pogozditve območja peskokopa se izvajajo načrtno in sprotno z zatravitvijo in zasaditvijo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst – izvaja se sprotna zasaditev brežin z namenom čim hitrejše zarasti območja in vzpostavitve ugodnih pogojev za človeka in živali.

(2) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 29. člena tega odloka.

15. člen

(Lega objektov na zemljišču)

Lega kamnoloma Topli vrh je definirana z mejo območja OPPN, ki je enaka obstoječi parcelni meji in mejo pridobivalnega prostora ter je prikazana v grafičnem delu na ureditvenih situacijah.

16. člen

(Velikost in oblika parcel)

Obstoječa parcelacija – razporeditev in velikost obstoječih parcel se ne spreminja.

IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

17. člen

(1) Območje kamnoloma Topli vrh je prometno urejeno in ni infrastrukturno opremljeno, gradnja novih prometnic in infrastrukturnih vodov na območju OPPN ni predvidena.

(2) Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij podanimi s smernicami in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega soglasja. Posegi in gradnja se izvajajo pod njihovim nadzorom.

18. člen

(Pogoji za prometno urejanje)

(1) Dovoz oziroma dostop do območja OPPN ostane obstoječ z gozdne ceste 079242 Črmošnjiška–Kamnolom v makadamski izvedbi, ki je namenjena internemu prometu in se priključuje na RT 938/2503 Črmošnjice–Komarna vas–Gričice.

(2) Zasnova urejanja in odkopna metoda pridobivanja omogoča vodenje transportnih poti znotraj kamnoloma samega (osnovna platoja, dostopi do etaž, etaže), le-te so namenjene delovnemu procesu z delovnimi stroji ter tudi dostopu do gozdnih površin.

(3) Pri vseh predvidenih ureditvah je potrebno upoštevati zaščito obstoječe gozdne ceste in transportnih poti pred erozijo. Meteorne in druge morebitne odpadne vode iz območja OPPN ne smejo biti speljane na cesto ali v naprave za odvodnjavanje ceste.

(4) Če bi zaradi gradnje prišlo do onesnaženja javne površine, jo mora investitor oziroma izvajalec očistiti in povrniti v prvotno stanje.

(5) Zaradi širitve obstoječega pridobivalnega prostora dolomita se pričakuje prekomerna obremenitev državne ceste R1-216, na odseku 1177 Soteska–Črmošnjice in RT-938, na odseku 2503 Črmošnjice–Komarna vas–Gričice s tovornimi vozili. Skladno z drugim odstavkom 38. člena Zakona o cestah mora povzročitelj pri prekomerni prometni obremenitvi javne ceste nositi sorazmeren del stroškov investicijskega vzdrževanja javne ceste, katerega vzrok je povečana obremenitev s tovornimi vozili, ki pri povprečnem obsegu in strukturi cestnega prometa ne bi bilo potrebno.

(6) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 28. člena tega odloka.

Pogoji za komunalno in elektroenergetsko omrežje ter omrežje zvez

19. člen

(Vodovodno omrežje)

Na območju OPPN ni vodovodnega omrežja, nove vodovodne povezave in novi priključki niso predvideni.

20. člen

(Kanalizacija)

(1) Komunalne odpadne vode: na območju OPPN ni komunalnih odpadnih voda, novi kanalizacijski vodi in priključki niso predvideni.

(2) Padavinske odpadne vode: na območju OPPN padavinske vode razpršeno ponikajo; na območju osnovnega platoja z delno nadkrito nepropustno pralno ploščadjo in kontejnerjem za zaposlene se vode s pralne ploščadi očiščene v usedalniku in lovilcu olj vodijo v ponikovalnico, vode s strešin pa v zbiralnik vode, eventualni višek preko preliva v ponikovalnico.

21. člen

(Elektroenergetsko omrežje)

(1) Na območju OPPN ni obstoječih SN in NN naprav in vodov, nove elektroenergetske povezave in priključki niso predvideni.

(2) Pod kamnolomom se ob potoku Črmošnjičica nahaja 20 kV prostozračni daljnovod in transformatorska postaja TP Črmošnjice vodovod 20/0,4 kV. Proizvodno tehnologijo je potrebno prilagoditi, da ne bo ogrožala elektroenergetskih naprav v dolini (morebitno padanje in kotaljenje kamnov).

22. člen

(Omrežje zvez)

Na območju OPPN ni omrežja zvez, nove povezave in priključki niso predvideni.

V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

23. člen

(Varstvo kulturne dediščine)

(1) Ureditve na območju OPPN ne posegajo v varovan objekt ali evidentirano območje kulturne dediščine.

(2) Območje OPPN se na zahodu dotika: registriranega arheološkega najdišča Črmošnjice – Gradišče Topli vrh (EŠD 26878) in vplivnega območja registrirane dediščine Topli vrh nad Črmošnjicami – Opuščena kočevarska vas (EŠD 19513) in se nahaja v bližini: stavbne dediščine Topli vrh nad Črmošnjicami – Razvaline cerkve sv. Petra in Pavla (EŠD 2812).

(3) Topli vrh je ena redkih kočevarskih vasi, pri kateri se je ohranila cerkev z zvonikom kot poudarek v prostoru, predvsem pa se je ohranilo široko območje kulturne krajine – kmetijskih površin nekdanje vasi na južni vzpetini nad vasjo, po kateri je vas dobila ime Topli vrh. Na območju se izvaja pašniška dejavnost, ki ohranja podobo kulturne krajine in se varuje kot vplivno območje nekdanje vasi. Na vrhu vzpetine je arheološko najdišče – Gradišče Topli vrh, ki priča o poselitvi tega prostora že v času bakrene dobe.

(4) Predlog ureditve predstavlja povečanje površin kamnoloma, kar pomeni tudi povečanje njegove že sedaj moteče vidne izpostavljenosti. Dolina Črmošnjic je razvojno opredeljena kot območje turizma – tako v smislu zimskega (smučišče Gače) kot letnega turizma (Kočevski Rog) ter poudarjenih naravnih vrednot in kulturne dediščine (območje poselitve Kočevarjev s pripadajočimi obdelovalnimi površinami).

(5) Dejavnost kamnoloma je v takšnem okolju z vidika varstva kulturne dediščine moteča. Na severni strani obstoječi kamnolom že presega območje OPPN, zato je v tistem delu potrebna takojšnja sanacija. Na zahodni strani je načrtovani pridobivalni prostor odmaknjen od meja varovanih območij (območja dediščine in vplivnega območja), kar omogoča ohranitev pasu gozdne vegetacije med območji dediščine in kamnolomom. Z ohranitvijo zadostnega pasu vegetacije se zmanjša negativni vpliv na kulturno dediščino in prepreči vizualno degradacijo območja kulturne dediščine.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE

24. člen

(1) Ministrstvo za okolje in prostor je dne 22. 5. 2019 izdalo odločbo št. 35409-18/2019/14, da je v postopku priprave OPPN za kamnolom Topli vrh potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje.

(2) Izdelano je Okoljsko poročilo za OPPN za kamnolom Topli vrh in je pridobljeno obvestilo o ustreznosti okoljskega poročila in mnenje o sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na okolje (št. 35409-18/2019-31 z dne 2. 9. 2020).

25. člen

(Varovanje pred onesnaženjem tal)

(1) Območje OPPN se ne nahaja v erozijskem območju.

(2) V času pridobivanja je potrebno zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo.

(3) Pred pričetkom pridobivanja je potrebno odstraniti in znotraj območja kamnoloma ločeno deponirati humus in jalovino (humus se lahko deponira tudi na obrobju etaž, če se izkaže potreba po njegovi hitri uporabi). Oboje, jalovina in humus, se uporabita pri sanaciji in rekultivaciji.

(4) Humus in jalovina morata biti deponirana na način, da se prepreči erozija in zmanjšanje stabilnosti zemljine.

(5) V času pridobivanja je potrebno izvajati sprotno sanacijo brežin na izkoriščenem delu.

(6) Za sanacijo in rekultivacijo se lahko uporabijo le zemeljski izkopi, ki so nastali znotraj območja OPPN in drugi inertni materiali. Za sanacijo je prepovedano uporabljati odpadke.

(7) Mehanizacija, ki se uporablja za izkop in odvoz materiala mora biti vzdrževana in tehnično brezhibna. Osebje, ki rokuje z mehanizacijo, mora biti ustrezno usposobljeno za ravnanje ob nesrečah in nepredvidenih izlitjih. V primeru nesreče ali nepredvidenega izlitja je takoj potrebno pristopiti k sanaciji in obvestiti pristojne organe.

(8) V času pridobivanja, sprotne sanacije in rekultivacije je potrebno zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo, da bo preprečeno izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo – servisiranje, vzdrževanje in kratkotrajno zadrževanje mehanizacije (ko le-ta niso v uporabi) je dovoljeno izključno na nepropustni pralni ploščadi na osnovnem platoju – onemogočeno mora biti iztekanje v okolje, prostor mora biti opremljen z adsorpcijskimi materiali, ki se jih lahko uporabi v primeru morebitnega izlitja.

(9) Vse odpadke, ki bodo nastajali pri tehnoloških procesih pridobivanja je potrebno zbirati v primernih posodah, ki so namenjena za skladiščenje odpadkov. Začasno zbiranje odpadkov, pred oddajo pooblaščenim podjetjem, se vrši na nadkritem delu pralne ploščadi (prostor, kjer se odpadki skladiščijo, naj bo utrjen, pokrit, brez odtokov in odporen na tekočine, ki se v tem prostoru zbirajo).

(10) Skladiščenje goriva, maziva, razstreliv in drugih eksplozivnih sredstev v kamnolomu ni predvideno. Mehanizacija se z gorivom, ki se ga sproti dovaža, oskrbuje na pralni ploščadi.

(11) Po končanem pridobivanju je potrebno odstraniti vse za potrebe pridobivanja postavljene začasne in pomožne objekte ter odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno sanirati in krajinsko ustrezno urediti.

(12) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 28. člena tega odloka.

(13) Upoštevajo se omilitveni ukrepi:

– Pretakanje goriva, dolivanje in menjavo olj v delovnih strojih se lahko izvaja le na pretakališču, ki je lahko tudi urejeno parkirišče. Tehnična ureditev pretakališča naj omogoča zbiranje potencialno razlitih nevarnih snovi v nepropusten rezervoar in kasnejšo predajo pooblaščeni organizaciji.

– Odvajanje odpadnih padavinskih voda s take površine naj bo speljano preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in preko peščenih ali drugih ustreznih filtrov.

– Transportni in gradbeni stroji, ki se bodo uporabljali, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani.

– Dlje časa obstoječe vrtine na območju kamnoloma se zaščiti na način, da se vanje ne nabira voda.

(14) Spremljanje stanja okolja:

– Investitor zagotavlja spremljanje kazalcev stanja okolja določenih v okoljskem poročilu (urejeno parkirišče za stroje in ostala motorna vozila kamnoloma, kršenje režima vodovarstvenega območja) in podatke prikaže javnosti v obliki poročila ter tudi spremlja izvajanje podanih omilitvenih ukrepov.

– Iz spremljanja predlaganih kazalcev bo razvidno ali se stanje okolja na območju OPPN in širše izboljšuje ali slabša in ali se uresničuje opredeljeni okoljski cilj. Za spremljanje stanja je zadolžen investitor.

26. člen

(Varovanje pred prekomernim hrupom in vibracijami)

Hrup

(1) Skladno s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa (danes: Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju Uradni list RS, št. 43/18) se obravnavani poseg nahaja v IV. stopnji varstva pred hrupom, neposredna okolica tudi v IV. stopnji varstva pred hrupom.

(2) Predvideno nadaljevanje izkoriščanja na isti lokaciji ne predvideva povišanja ravni hrupa glede na obstoječo obremenjenost – med območjem pridobivanja in najbližjimi obstoječimi objekti so gozdne površine, ki predstavljajo naravno protihrupno bariero; vir hrupa se bo premikal po območju izkoriščanja in bo oddaljen več kot 200 m od najbližjih obstoječih objektov (vodohran in razvaline cerkve sv. Petra in Pavla).

(3) V času pridobivanja materiala bo izvor hrupa predstavljalo vrtanje in razstreljevanje, delovanje strojev in manipulacija z materialom, dela se bodo izvajala le v dnevnem času od 6. do 18. ure.

(4) Vsi stroji in oprema morajo biti ustrezno tehnično opremljeni za zmanjševanje hrupa ter redno vzdrževani in nadzorovani.

Vibracije

(5) Nadaljevanje izkoriščanja na isti lokaciji ne predvideva povečanja hitrosti vibracij pri najbližjih obstoječih objektih – hitrosti vibracij zaradi razstreljevanja ne smejo presegati dovoljenih mejnih vrednosti.

(6) V času pridobivanja materiala bodo nastajale vibracije ob razstreljevanju, ki se bo v kamnolomu izvajalo približno 1 krat na mesec oziroma približno 12 krat na leto. Razstreljevanje mora biti načrtovano tako, da je zagotovljena varnost najbližjih objektov. Pri razstreljevanju v kamnolomu se je potrebno držati veljavnih predpisov za tovrstna dela, in sicer: Zakona o eksplozivih, Zakona o prevozu nevarnega blaga, Pravilnika o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih, Pravilnika o evidencah o eksplozivih, ki jih vodijo pravne osebe in podjetniki in Pravilnika o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi ter Rudarskega projekta.

(7) Poleg tega je potrebno spoštovati navodila proizvajalcev razstreliva in razstrelilnih sredstev. Do sprejema ustreznih državnih predpisov je treba spoštovati določila standardov za zagotovitev potresne varnosti pri razstreljevanju (standard DIN 4150, avstrijske norme ÖNORM S 9020, švicarske norme SN 640 312a).

27. člen

(Varovanje pred onesnaženjem zraka)

(1) Pri pridobivanju, sprotni sanaciji in rekultivaciji bo prihajalo do emisij delovanja motorjev z notranjim izgorevanjem in emisij prašnih delcev zaradi zemeljskih del in transporta. Prašenje bo izrazitejše v sušnem in vetrovnem obdobju.

(2) Preprečevanje prekomernega širjenja prahu pri transportu materiala se izvaja z omejitvijo hitrosti znotraj območja kamnoloma na 5 km/h in doslednim oroševanjem transportnih poti in naloženega materiala z vodnimi prhami.

(3) Suho drobljenje in sejanje je potrebno izvajati ob ugodnem vremenu. Vse ukrepe za preprečevanje prašenja je potrebno izvajati zlasti ob sušnih obdobjih in pojavih močnejših vetrov. Skladno z veljavnimi predpisi morajo imeti vse naprave, pri katerih nastaja prah, nameščene ustrezne lovilce prahu, separacijske in drobilne naprave morajo biti tovarniško opremljene s filtri za prah.

(4) Humus in jalovina ter tudi izkopani material, ki se začasno deponirajo znotraj območja OPPN, morajo biti naloženi tako, da se prepreči prašenje predvsem v primeru suhega in vetrovnega vremena (prekrivanje, pregrade ali zatravitev).

(5) V primeru raznosa materiala s transportom, je dovozno cesto potrebno očistiti, da ne prihaja do prašenja; pred izvozom na javno cesto je vozilom potrebno očistiti kolesa.

28. člen

(Varstvo voda)

(1) Območje OPPN se nahaja znotraj varovanega območja, v VVO II (II. vodovarstveno območje) in se ne nahaja v območju varovanih vodnih virov. Direktnih posegov v površinske vode ne bo. Prav tako ne bo odvajanja tehnoloških vod v površinske vode.

(2) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena s predpisi s predmetnega področja (danes: Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).

(3) Ureditev odvodnjavanja na območju OPPN mora biti načrtovana in izvedena tako, da ni ogrožena stabilnost zemljišča oziroma je preprečena erozija, mora biti usklajena z Zakonom o vodah (ZV-1) in predpisi s področja varstva okolja.

(4) Odvajanje padavinskih voda se izvede na način, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok – padavinske vode prioritetno razpršeno ponikajo, kar zagotavlja podlaga iz zdrobljenih triasnih dolomitov (koeficient vodoprepustnosti za dolomit kamnino v zdrobljenem razpokanem stanju po Domenico in Schwartz (1990) je k = 1 x 10-7 – 6 x 10-4 cm/s, kar pomeni dobro vodoprepustnost.

(5) Pri odvodnjavanju pridobivalnega prostora se upoštevajo meteorne vode, ki padajo na odprti del kamnoloma in se infiltrirajo:

– pred napredovanjem oziroma odkrivanjem poraslih površin se z ustreznim oblikovanjem terena morebitne vode usmerjajo in razpršeno vodijo že pred vstopom na etažni del (izogniti se je potrebno točkovnemu usmerjanju)

– za primer ekstremnih nalivov se nagib etaže usmeri proti zunanjemu robu in se izvede prekinitev v varnostnem nasipu s ciljem razpršenega preusmerjanja vod z etaž proti osnovnemu platoju, kjer se vode gravitacijsko vodijo v najnižje dele in se infiltrirajo oziroma poniknejo.

– Odvodnjavanje nepropustne pralne ploščadi se izvede preko usedalnika in lovilca olj v ponikovalnico; odvodnjavanje strešin v zbiralnik vode in morebitni višek v ponikovalnico (voda iz zbiralnika se uporablja za oroševanje transportnih poti).

(6) V času pridobivanja in tudi po njem se predvidijo ustrezni ukrepi, da se prepreči nelegalno odlaganje odpadkov. Ukrep zajema postavitev ustreznih opozorilnih tabel, zapornic, ograj.

(7) Pri načrtovanju in izvedbi se smiselno upoštevajo tudi določila 25. člena tega odloka.

29. člen

(Varovanje gozdnih površin)

(1) Na delu območja OPPN (okoli obstoječega kamnoloma) so obstoječe gozdne površine.

(2) Pri nadaljevanju pridobivanja se izvaja posek drevja, in sicer postopoma (fazno) ter skladno z dinamiko izkoriščanja (pri poseku in spravilu lesa se upoštevajo določila predpisov predmetnega področja – danes: Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih asortimentov, Uradni list RS, št. 55/94, 95/04, 110/08 in 83/13 ter določila predpisov s področja varstva pred požarom – danes: Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, Uradni list RS, št. 20/14).

(3) Vse površine se takoj po posamezni fazi (prva sadilna sezona) sanirajo tako, da se vzpostavi čim bolj naravno stanje.

(4) Dinamika del pri pridobivanju, sanaciji in rekultivaciji mora biti usklajena tako, da je obdobje med odstranitvijo do sanacije nazaj v gozd čim krajše in ne daljše od treh let. Gozdno drevje se lahko odstrani največ osem mesecev pred začetkom pridobivanja; po končanem pridobivanju morajo biti tla pripravljena za sanacijo v šestih mesecih, pogozditev površin pa mora biti izvedena prvo sezono po pripravi tal.

(5) Krčitev gozda se lahko izvede po izdaji dovoljenja za izkoriščanje, in sicer na podlagi predhodne označitve, evidentiranja gozdnega drevja in ugotovitvene odločbe, v kateri se določi količina in struktura dreves za posek (vse izvede in odločbo izda Zavod za gozdove Slovenije).

(6) Posegi v gozdne površine in odstranjevanje zarasti izven območja OPPN so prepovedani, prav tako je prepovedano odlaganje humusa ali drugega materiala ter tudi zasipavanje po gozdnih površinah izven meje OPPN.

(7) Po končanem pridobivanju se vse površine povrnejo nazaj v gozdne površine, prizadeti gozdni prostor mora biti ustrezno saniran v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti (utrjevanje brežin, ponovna pogozditev z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami).

(8) V času izvajanja OPPN, kakor tudi po končani sanaciji in rekultivaciji, je potrebno omogočiti čim bolj neoviran dostop do gozdnih površin – dovoljena je izvedba novih gozdnih poti ter označenih kolesarskih in jahalnih poti v delu območja C.

(9) Tudi po izvedbi posega je potrebno omogočiti gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč. Pomembna je ohranitev gozdne vlake, ki poteka vzdolž celotne zahodne in južne meje območja OPPN.

30. člen

(Ohranjanje narave)

(1) Območje OPPN se nahaja na naslednjih območjih ohranjanja narave:

– Območje pričakovanih geomorfoloških podzemeljskih naravnih vrednot: Karbonati

Za širše obravnavano v glavnem z gozdom poraslo območje je zanimiva pestra geološka zgradba in kraški teren z značilnimi pojavnimi oblikami (jame, brezna, vrtače, grape).

– Ekološko pomembno območje: Kočevsko

Dinarski kraški svet na jugovzhodu Slovenije, prekrit pretežno z ilirskim jelovo bukovim ter bukovim gozdom, je del največjega strnjenega kompleksa gozdov v Sloveniji. Je habitat velikih zveri, gnezdišča orla belorepca, divjega petelina in pragozdnih vrst ptic.

– Ekološko pomembno območje: Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri

Območje obsega strnjeno gozdno območje Kočevskega Roga in predstavlja vzhodni in enega najvitalnejših habitatov rjavega medveda, pa tudi risa in volka v Sloveniji, zato spada v osrednje varovano območje življenjskega prostora velikih zveri.

– Posebno območje varstva (POV): Kočevsko

– Posebno ohranitveno območje (POO): Kočevsko

Območje Natura 2000 med drugim zajema obsežne gozdove Kočevskega Roga, ki predstavljajo pomemben življenjski prostor živalskim vrstam, ki potrebujejo za svoj obstoj večje komplekse ohranjenih gozdov. Iz razpoložljivih podatkov o habitatih posameznih živalskih vrst ter površin habitatnih tipov (HT) ugotavljamo, da je obravnavano območje znotraj cone naslednjih kvalifikacijskih vrst in HT:

– HT: (8310) Jame, ki niso odprte za javnost

– HT91K0 Ilirski bukovi gozdovi.

(2) V primeru najdbe (mineralov ali fosilov) ter odkritju jam/brezen med gradnjo oziroma zemeljskimi deli, se mora najditelj ravnati po 74. členu ZON. Najdbo mora najditelj prijaviti organizaciji pristojni za ohranjanje narave, hkrati pa jo mora zaščititi pred uničenjem, poškodbo ali krajo.

Po predhodnem dogovoru s pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave se omogoči spremljanje stanja med zemeljskimi deli z vidika odkrivanja in varstva geoloških in podzemeljskih geomorfoloških naravnih vrednot. Za vsa zemeljska dela in posege v naravo se smiselno uporabljajo tudi splošne varstvene usmeritve za varstvo naravnih vrednot.

Če investitor oziroma izvajalec odkrije potencialno naravno vrednoto (jamo, brezno), naj o najdbi čim prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda RS za varstvo narave, ki pripravi usmeritve.

Novo odkrite naravne vrednote se varuje glede na zvrst in tip naravne vrednote in glede na tip posega, na osnovi katerih strokovna služba izbere najprimernejši način varovanja. V primerih, ko ni možno zagotoviti niti in-situ niti ex-situ varstva, se zagotovi natančno evidentiranje in dokumentiranje območja najdbe izjemnih geoloških fenomenov.

Varstvene usmeritve za ekološko pomembna območja se določajo za načrtovanje prostorskih ureditev in rešitev ter urejanja in rabe naravnih dobrin ter za izvajanje posegov in dejavnosti z namenom, da se ohranja ali dosega ugodno stanje tistih habitatnih tipov ter rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtujejo tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.

Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.

Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.

(3) Na Natura območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:

– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;

– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;

– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali;

– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.

(4) Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.

Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:

– živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne ali v čim manjši možni meri sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja;

– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje in druge oblike razmnoževanja.

Na Natura območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.

(5) Usmeritve za varstvo območja Natura 2000:

– Meja OPPN naj ne bo tudi meja pridobivalnega prostora kamnoloma. Ta naj bo od meje OPPN oddaljena vsaj 15 m, da bo zagotovljen postopen prehod na varovano območje.

– Dostop na območje naj se zagotavlja po obstoječi gozdni dostopni cesti. Drugih cest naj se za eksploatacijo kamnoloma ne vzpostavlja/gradi.

– Pri sečnji je potrebno oblikovati oziroma na novo vzpostaviti strukturno in vrstno pestre gozdne robove.

– Območje kamnoloma oziroma eksploatacije naj se fizično omeji z ograjo – mrežo, da bodo preprečeni prehodi in poškodovanja velikih zveri na območju kamnoloma.

– V izogib konfliktom z velikimi zvermi (predvsem rjavim medvedom) naj se v času gradbenih del/eksploatacije na območju namestijo taki smetnjaki (tudi zračno tesni), da bo živalim preprečen dostop do smeti.

– Dela naj se izvajajo podnevi, da ne bo potrebno osvetljevanje območja kamnoloma.

– Kamnolom naj se v času eksploatacije, predvsem v sušnih mesecih vlaži oziroma namaka, da bo preprečeno prekomerno prašenje in odmiranje okoliškega drevja ter gozda in mlade vegetacije na saniranih delih kamnoloma. V ta namen naj se na različnih etažah vzpostavi/oblikuje bazene (zbiralnike vode), v katere se spelje/lovi meteorno vodo, ki bo služila za vlaženje.

– Pri odkopavanju etaž naj izvajalec pušča vmesna območja v smislu melišč, ki bodo razgibala teren in omogočila živalskim vrstam lažje prehode, saj območje predstavlja komunikacijsko pot velikih zvezi (rjavega medveda).

– Glede na naravno ohranjeno krajino v okolici kamnoloma, naj se sanacija obstoječega dela kamnoloma začne izvajati istočasno kot odpiranje novih eksploatacijskih površin. Upošteva naj se naravne strmine, nagib pobočja ter povezanost značilnih reliefnih oblik. Terase naj bodo prilagojene plastnicam in naj ne bodo linearno odsekane.

– Brežine kamnoloma in melišča naj se zatravi in zasadi s plezalkami, rob teras pa z drevesno in grmovno zarastjo. Pri zasajanju etaž naj se uporabi lokalno značilne drevesne in grmovne vrste, na strmih etažnih brežinah so zaželene avtohtone hitro rastoče plezalke (npr. srobot, bršljan, robida …). Zasajanje naj se izvaja na predhodno dovolj debelo nasuto in utrjeno humusno podlago. Sanacija naj teži k čim večji renaturaciji in ne k oblikovanju umetnega nasada.

– Za lažjo in uspešnejšo sanacijo območja (dolomitna tla), naj naklon brežin ne presega 60 stopinj.

– Območje kamnoloma naj po končanih delih zaradi kraškega terena ne služi odlaganju odpadkov (npr. komunalna deponija).

(6) Usmeritve ob posegu:

– Območje kamnoloma, ki sega izven območja določenega z OPPN, naj se sanira v najkrajšem možnem času. Terase se postopno spelje v raščen teren in jih zatravi ter zasadi z lokalno značilno drevesno vegetacijo. Istočasno naj se ukine in sanira tudi dostopne poti s severnega dela območja kamnoloma.

– Izkoriščanje kamnoloma naj poteka na način, da bo v končni fazi možna izvedba tako tehnične kot biološke sanacije območja.

(7) Upoštevajo se omilitveni ukrepi:

– Na zahodnem delu OPPN se po krčitvi gozda vzpostavi gozdni rob tako, da se 3 m pas izkrčenega zemljišča proti gozdu prepusti zaraščanju s ciljem vzpostavitve gozdnega roba.

– Jalovina in drugi izkopni material na območju širitve/sanacije kamnoloma se deponira na zato urejenem odlagališču.

– Hrupnejša dela v postopku sanacije, ki bi skupaj trajali več dni (v to se ne štejejo planirani izkopi), naj se ne vršijo v času glavne gnezditvene sezone ptic mladičev med marcem in avgustom. V tem obdobju se prav tako ne opravlja del v gozdu (posek in spravilo lesa).

– Po končnem zaprtju kamnoloma naj se v steni kamnoloma uredi del stene na način, da bi lahko služila kot gnezdišče za nekatere ujede in sove (najbolj primerno je, da se vkleše kakšna polička ali uredi razpoka).

– Posekan les naj se čimprej pospravi in s tem prepreči, da bi prišlo do odlaganja jajčec, ki bi bila kasneje uničena.

– Kolesnice in podobne kotanje, ki bodo nastajale ob uporabi strojev (tako ob izkoriščanju kamnine kot ob sanaciji) ter bi lahko dlje časa zadrževale vodo, je potrebno sproti zasipavati, saj bi lahko v nasprotnem primeru privabile osebke hribskih urhov, kar bi ob nadaljnjih etapah pomenilo uničenje teh osebkov ter vplivalo na lokalno subpopulacijo. Pozornost izvedbe ukrepa je potrebno nameniti predvsem v času parjenja vrste, ki poteka od sredine aprila do začetka avgusta.

– Na celotnem območju sanacije kamnoloma se zasaja avtohtoni rastlinski material.

– Delavci so poučeni o možnostih kontaminacij s tujerodnimi rastlinskimi vrstami (npr. na območje kamnoloma lahko zaidejo preko kamionskega transporta mineralnih surovin).

(8) Spremljanje stanja okolja:

Monitoring ohranjenosti narave je del sistema monitoringa stanja okolja in se izvaja skladno z zakonom (ZON) in s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Nalogo zagotavljanja spremljanja stanja narave ima Ministrstvo za okolje in prostor, izvaja pa jo Zavod RS za varstvo narave. V konkretnem primeru Zavod RS za varstvo narave, OE Ljubljana o rezultatih spremljanja poroča lokalni skupnosti v 1. letu po začetku veljave Odloka o OPPN in nato vsaka 3 leta.

31. člen

(Varstvo krajinskih značilnosti)

(1) Območje OPPN je krajinsko ugodno, znotraj gozdnih površin in je vizualno neizpostavljeno – pridobivalni prostor mora biti min. 15 m odmaknjen od meje območja OPPN na severni, zahodni in južni strani; obseg in višino kamnoloma je potrebno omejiti na način, da ne bo viden iz širše okolice, zaradi ohranjanja podobe značilne kulturne krajine nad območjem Opuščene kočevarske vasi v širšem prostoru.

(2) Vizualno zaščito območja v času pridobivanja predstavljajo obstoječe gozdne površine.

(3) Končna ureditev kamnoloma po sanaciji in rekultivaciji se z ureditvijo reliefa in načrtovanimi zasaditvami, ki se oblikujejo kot naravne združbe, smiselno vključi v krajinsko sliko širšega območja. Izbrana vegetacija je avtohtona in nezahtevna za vzdrževanje.

(4) Posebna pozornost se nameni oblikovanju obrobja izkoriščenega območja – robovi in strmine ne smejo biti ostri, da se onemogoči erozija – končno oblikovanje se izvede z izravnavo površin, zaobljenjem robov, omiljenjem štrlečih predelov, zasipanjem depresij. Za čim boljše vključevanje peskokopa v okolje, je potrebno težiti k amorfnim naravnim oblikam skrajnih kontur.

(5) Upoštevajo se omilitveni ukrepi:

– V primeru naključne najdbe je obvezno spoštovanje splošnih zakonskih ukrepov za varstvo arheoloških ostalin, ki predpisujejo ustrezno ravnanje in ukrepanje.

– Na zahodni in jugozahodni meji OPPN se ohranja obstoječi pas dreves, ki predstavlja vizualno zaščito območja in v nobenem primeru ne sme biti ožji od 5 m.

(6) Spremljanje stanja okolja:

– Investitor zagotavlja spremljanje kazalcev stanja okolja določenih v okoljskem poročilu (ustrezno ravnanje in ukrepanje v primeru naključne najdbe arheološke ostaline, velikost (km²) območja vidnosti kamnoloma) in podatke prikaže javnosti v obliki poročila ter tudi spremlja izvajanje podanih omilitvenih ukrepov.

32. člen

(Ravnanje z odpadki)

(1) Pri pridobivanju dolomita ne bodo nastajale večje količine odpadkov. Vrhnji del zemeljskih izkopov se bo na območju izkoriščanja začasno deponiral in kasneje uporabil za sanacijo.

(2) Poleg komunalnih odpadkov in ločeno zbranih frakcij (klasifikacijska skupina 20) bodo nastajali še odpadki zaradi delovanja in vzdrževanja naprav (klasifikacijska skupina 13, 15, 16 in 19) v manjših količinah pa tudi ostali odpadki.

Zaradi delovanja naprav bodo predvidoma nastajala naslednje vrste odpadkov:

– neklorirana motorna, strojna in mazalna olja

– embalaža, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi

– čistilne krpe

– oljni filtri

– kovine.

(3) Odpadki se morajo zbirati ločeno in se predati pooblaščenim podjetjem za odvoz. Zbiranje odpadkov se izvaja na lokaciji nepropustne pralne ploščadi na osnovnem platoju.

(4) Odlaganje odpadkov znotraj pridobivalnega prostora, kot tudi njegovega širšega območja, je prepovedano.

(5) Sistem zbiranja in odvoza preostanka komunalnih odpadkov temelji na sistemu zbiranja na izvoru. Lokacija odvzemnih mest je ob cesti. Ostali odpadki (nevarni in drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Semič.

(6) Upoštevajo se omilitveni ukrepi:

– Na osnovnem platoju kamnoloma se uredi primerna lokacija za deponiranje zemljine, ki se jo kasneje uporablja za sprotno sanacijo. Lokacija mora biti zaščitena pred škodljivim erozijskim delovanjem (spiranjem) in ločena od deponij ostalih mineralnih surovin.

(7) Spremljanje stanja okolja:

– Investitor zagotavlja spremljanje kazalcev stanja okolja določenih v okoljskem poročilu (ustrezno ravnanje z nevarnimi odpadki) in podatke prikaže javnosti v obliki poročila ter tudi spremlja izvajanje podanih omilitvenih ukrepov.

33. člen

(Ravnanje s plodno zemljo)

Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti pri sprotni sanaciji in rekultivaciji – smiselno se upoštevajo določila 25. člena tega odloka.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

34. člen

(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Na območju OPPN in okolici ni dejavnosti, ki bi povzročila možnost razlitja nevarnih snovi – postopki razstreljevanja so del rudarske metode pridobivanja v kamnolomu in so nadzorovani ter vodeni s strani strokovnih služb.

(2) Pri načrtovanju kamnoloma in vseh zaradi tega potrebnih ureditev je potrebno zagotoviti stabilnost brežin za VIII. stopnjo EMS-98 potresne lestvice, projektni pospešek tal je na meji med 0,150 g in 0,175 g.

(3) Območje urejanja se ne nahaja v erozijskem območju, ni poplavno ogroženo in ni evidentirano kot plazljivo – v času pridobivanja, sprotne sanacije in rekultivacije je potrebno zagotoviti, da se obstoječe stopnje ogroženosti na območju in izven njega ne povečajo.

35. člen

(Varstvo pred požarom)

(1) Na območju OPPN in okolici ni dejavnosti oziroma tehnoloških postopkov in uporabe požarno nevarnih snovi – postopki razstreljevanja so del rudarske metode pridobivanja v kamnolomu in so nadzorovani ter vodeni s strani strokovnih služb.

(2) V okviru zaščite pred požarom in z upoštevanjem določil predpisov s področja varstva pred požarom (danes: 22. in 23. člen Zakona o varstvu pred požarom, Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ) se ob upoštevanju predpisov o požarni varnosti v stavbah (danes: Pravilnik o požarni varnosti v stavbah, Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13 in 61/17 – GZ) in predpisov o hidrantnem omrežju za gašenje požarov (danes: Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov, Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št. 83/05) izvedejo naslednji ukrepi:

– Ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: vse ureditve morajo biti zasnovane tako, da je omogočen varen umik iz območja kamnoloma.

– Zagotovljeni morajo biti neovirani in varni dovozi, dostopi ter delovne površine za intervencijska vozila, in sicer po obstoječih prometnicah in transportnih poteh znotraj kamnoloma.

– Zadostne količine požarne vode se zagotovijo z gasilskimi vozili pristojne gasilske enote.

– Vsi delovni stroji morajo v svoji opremi imeti zagotovljene gasilne aparate, lahko dostopne ter ustrezno zavarovane pred različnimi poškodbami.

– Morebitno sežiganje ostankov drevja, grmičevja in vej se mora izvajati le ob vlažnem vremenu brez vetra in pod stalno kontrolo delavcev – potrebno je ravnati skladno s predpisi o varstvu pred požarom v naravnem okolju. V neposredni bližini in v pripravljenosti je potrebno imeti gasilne aparate in drugo protipožarno opremo. Po končanem sežiganju je potrebno ogenj popolnoma pogasiti.

– Pri projektiranju morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in učinkovito gašenje požara.

VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA

36. člen

(Etapnost gradnje)

Pridobivanje dolomita – tehničnega kamna s sprotno sanacijo in rekultivacijo se bo izvajalo fazno, velikost in zaporedje izvajanja faz se prilagodi naravnim danostim in optimizaciji tehnoloških procesov. Zaključena faza mora predstavljati sanirano in rekultivirano celoto.

37. člen

(Obveznosti investitorja in izvajalca)

(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih tega odloka ter projektne pogoje, navedene v pridobljenih smernicah in mnenjih.

(2) Za vso škodo, ki nastane zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe del ali projekta, je odgovoren investitor.

IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

38. člen

(Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1) Dovoljena so odstopanja od načrtovanih ureditev in parcelacije, če to pogojujejo usklajevanja z obstoječim stanjem in tehnologijo pridobivanja dolomita – tehničnega kamna, če gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev, v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

(2) Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih pogojev ter vplivov na okolje in ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo oziroma interesi. Spremembe dovoljene z odstopanji ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.

(3) Za izvedbo odstopanj morajo biti pridobljena soglasja pripravljavca tega akta in nosilcev urejanja prostora, v katerih pristojnost posegajo odstopanja.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

39. člen

(Vpogled v OPPN)

OPPN je na vpogled na Občini Semič v času uradnih ur.

40. člen

(Nadzor)

Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

41. člen

(Začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3505-01/2018-29

Semič, dne 20. januarja 2022

Županja

Občine Semič

Polona Kambič

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 11/2022 z dne 28. 1. 2022