Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 11/2022 z dne 28. 1. 2022

154. Pravilnik o trženju semena žit, stran 462.

Na podlagi petega odstavka 3. člena, osmega, devetega in enajstega odstavka 10. člena, drugega odstavka 11. člena, šestega odstavka 12. člena, tretjega odstavka 14.a člena, petega odstavka 15. člena, petega odstavka 16. člena, desetega odstavka 20. člena, dvanajstega odstavka 22. člena, desetega odstavka 23. člena, tretjega odstavka 24.a člena, drugega odstavka 26. člena in petega odstavka 36. člena ter za izvrševanje 4.a člena in drugega odstavka 66. člena Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo, 41/09, 32/12, 90/12 – ZdZPVHVVR in 22/18) minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdaja

P R A V I L N I K

o trženju semena žit

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa vrste žit, kategorije, v katerih se uradno potrdi in trži seme posamezne vrste žit, zahteve glede sortne ali vrstne pristnosti in čistosti, zdravstvenega stanja in drugih meril kakovosti semena žit, ki jih mora za uradno potrditev izpolnjevati posamezna kategorija, zahteve glede pakiranja, zapiranja in označevanja in druge pogoje za trženje semena žit, posebne zahteve za trženje nedokončno potrjenega semena žit in semena žit v mešanicah ter majhnih pakiranjih, podrobnejši postopek uradne potrditve semena žit, postopek uradnega nadzora nad preglednikom in vzorčevalcem pod uradnim nadzorom, postopek izvedbe naknadne kontrole semena žit in podrobnejši način obveščanja ter izmenjave podatkov v skladu z:

– Direktivo Sveta z dne 14. junija 1966 o trženju semena žit (66/402/EGS) (UL L št. 125 z dne 11. 7. 1966, str. 2309), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno direktivo Komisije (EU) 2021/2171 z dne 7. decembra 2021 o spremembi Direktive Sveta 66/402/EGS glede partije semena in mase vzorca Avena nuda (UL L št. 438 z dne 8. 12. 2021, str. 84), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 66/402/EGS) in

– Direktivo Komisije 2006/47/ES z dne 23. maja 2006 o posebnih pogojih glede prisotnosti Avena fatua v semenu žit (kodificirana različica) (UL L št. 136 z dne 24. 5. 2006, str. 18).

2. člen

(vrste žit)

Žita so rastline naslednjih vrst, ki so namenjene za poljedelsko in vrtnarsko pridelavo, razen za okrasne namene:

1. Avena nuda L. – goli oves;

2. Avena sativa L. (vključno z A. byzantina K. Koch) – navadni oves in bizantinski oves;

3. Avena strigosa Schreb. – peščeni oves;

4. Fagopyrum esculentum Moench – navadna ajda;

5. Hordeum vulgare L. – navadni ječmen;

6. Oryza sativa L. – riž;

7. Panicum miliaceum L. – navadno proso;

8. Phalaris canariensis L. – kanarska čužka (svetlo seme);

9. Secale cereale L. – rž;

10. Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. bicolor – navadni sirek;

11. Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. drummondii (Steud.) de Wet ex Davidse – sudanski sirek;

12. Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. bicolor x Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. drummondii (Steud.) de Wet ex Davidse – hibridi iz križanja Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. bicolor in Sorghum bicolor (L.) Moench subsp. drummondii (Steud.) de Wet ex Davidse;

13. xTriticosecale Wittm. ex A. Camus – tritikala (hibridi iz križanj vrst iz rodu Triticum z vrstami iz rodu Secale);

14. Triticum aestivum L. subsp. aestivum – navadna pšenica;

15. Triticum turgidum L. subsp. durum (Desf.) van Slageren – trda pšenica;

16. Triticum aestivum L. subsp. spelta (L.) Thell. – pira (sevka);

17. Zea mays L. (partim) – koruza (razen pokovke in sladke koruze).

3. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:

1. žlahtniteljevo seme je seme, ki ga pridela žlahtnitelj oziroma vzdrževalec sorte in je namenjeno pridelavi semena generacije pred osnovnim semenom (v nadaljnjem besedilu: predosnovno seme) ali semena kategorije osnovno seme;

2. sorte, hibridi in samooplodne linije koruze in sirka (Sorghum spp.) so:

a) tujeprašna sorta – sorta, ki je dovolj izenačena in nespremenljiva,

b) samooplodna linija – linija, ki je dovolj izenačena in nespremenljiva ter je pridobljena z umetno samooplodnjo, združeno z odbiro v več zaporednih množitvah, ali z enakovredno metodo,

c) dvolinijski hibrid – neposredno potomstvo križanja dveh samooplodnih linij, kakor ga je določil žlahtnitelj,

č) štirilinijski hibrid – neposredno potomstvo križanja dveh dvolinijskih hibridov, kakor ga je določil žlahtnitelj,

d) trilinijski hibrid – neposredno potomstvo križanja med somooplodno linijo in dvolinijskim hibridom, kakor ga je določil žlahtnitelj,

e) top cross hibrid – neposredno potomstvo križanja med samooplodno linijo ali dvolinijskim hibridom in med tujeprašno sorto, kakor ga je določil žlahtnitelj,

f) znotrajsortni hibrid – neposredno potomstvo križanja med rastlinami, pridelanimi iz osnovnega semena dveh tujeprašnih sort.

II. ZAHTEVE ZA TRŽENJE SEMENA ŽIT

4. člen

(splošne zahteve za trženje semena žit)

(1) Seme žit se lahko da na trg, če:

1. pripada sorti, ki je vpisana v sortno listo v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: sortna lista), ali vključena v skupni katalog sort v skladu z Direktivo Sveta 2002/53/ES z dne 13. junija 2002 o skupnem katalogu sort poljščin (UL L št. 193 z dne 20. 7. 2002, str. 1), zadnjič spremenjeno z Odločbo Komisije z dne 18. decembra 2006 o dovoljenju Romuniji, da odloži uporabo nekaterih določb Direktive Sveta 2002/53/ES glede trženja semena nekaterih sort poljščin (UL L št. 32 z dne 6. 2. 2007, str. 167);

2. ga je organ, ki je pristojen za uradno potrditev semena žit (v nadaljnjem besedilu: pristojni uradni organ) v državi članici Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) uradno potrdil v eni od kategorij iz 6. člena tega pravilnika;

3. izpolnjuje zahteve glede pakiranja, zapiranja in označevanja iz 7. in 8. člena tega pravilnika.

(2) Poleg zahtev iz prejšnjega odstavka mora seme žit izpolnjevati tudi naslednje zahteve:

1. če se trži seme gensko spremenjene sorte, mora biti na etiketah ali dokumentih, ki so pritrjeni na pakiranja semena ali ki spremljajo partijo tega semena, navedeno, da je sorta gensko spremenjena;

2. če je seme tretirano ali obdelano s kakršnim koli kemičnim sredstvom, mora biti to sredstvo navedeno na uradnih etiketah ali na etiketah dobavitelja, ki so na pakiranjih semena ali v njih;

3. če je seme tretirano ali obdelano s fitofarmacevtskim sredstvom (v nadaljnjem besedilu: FFS), mora poleg zahteve iz prejšnje točke izpolnjevati tudi zahteve, določene s predpisi, ki urejajo dajanje FFS v promet.

5. člen

(izjeme)

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko uradno potrdi in trži seme žit:

1. ki ne izpolnjuje zahtev glede sorte iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena, na podlagi dovoljenja, izdanega v skladu z Odločbo Komisije z dne 1. decembra 2004 o pravilih za izvajanje, po katerih lahko države članice dovolijo dajanje v promet semen tistih sort, za katere je bila vložena prošnja za vpis v nacionalni katalog sort poljščin ali zelenjadnic (2004/842/ES) (UL L št. 362 z dne 9. 12. 2004, str. 21), zadnjič spremenjeno z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2016/320 z dne 3. marca 2016 o spremembi Odločbe 2004/842/ES o pravilih za izvajanje, po katerih lahko države članice dovolijo dajanje v promet semen tistih sort, za katere je bila vložena prošnja za vpis v nacionalni katalog sort poljščin ali zelenjadnic (UL L št. 60 z dne 5. 3. 2016, str. 88); seme mora biti označeno, kot je določeno v 5. členu navedene odločbe;

2. ki glede kalivosti ne izpolnjuje zahtev iz dela B Priloge 2 tega pravilnika, na podlagi dovoljenja, ki se izda v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 217/2006 z dne 8. februarja 2006 o pravilih za uporabo direktiv Sveta 66/401/EGS, 66/402/EGS, 2002/54/ES, 2002/55/ES in 2002/57/ES glede dovoljenja držav članic za začasno trženje semena, ki ne izpolnjuje zahtev o najmanjši kaljivosti (UL L št. 38 z dne 9. 2. 2006, str. 17); seme mora biti označeno, kot je določeno v 4. členu navedene uredbe;

3. kategorije predosnovno in osnovno seme, ki glede kalivosti ne izpolnjuje zahtev iz Priloge 2 tega pravilnika in je namenjeno nadaljnjemu razmnoževanju, če so pakiranja takega semena dodatno označena z etiketo, na kateri so navedeni najmanj naslednji podatki:

– osebno ime in naslov ali firma in sedež dobavitelja,

– številka partije semena,

– dejanska kalivost semena.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko seme žit uradno potrdi in trži tudi kot mešanica semena žit, če so izpolnjene posebne zahteve za mešanico semena žit iz 10. člena tega pravilnika.

(3) Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko seme žit in mešanica semena žit tržita v majhnih pakiranjih, ki izpolnjujejo posebne zahteve za majhna pakiranja iz 11. člena tega pravilnika.

(4) Ne glede na določbe prejšnjega člena se lahko seme žit, ki ne izpolnjuje vseh zahtev glede pakiranja in zapiranja iz 7. člena tega pravilnika ter zahtev glede kakovosti iz dela B Priloge 2 tega pravilnika, uvozi oziroma dobavi drugemu dobavitelju z namenom priprave za trg in dokončne uradne potrditve semena, če izpolnjuje posebne zahteve za nedokončno potrjeno seme iz 12. člena tega pravilnika.

6. člen

(kategorije semena žit)

(1) Seme žit, ki se uradno potrdi v kategoriji osnovno seme, je seme:

1. golega, navadnega in peščenega ovsa, navadne ajde, navadnega ječmena, riža, navadnega prosa, kanarske čužke, rži, tritikale, navadne pšenice in trde pšenice ali pire, razen hibridnih sort navedenih vrst:

a) ki je pridelano neposredno iz žlahtniteljevega semena ali iz predosnovnega semena v skladu s priznanimi postopki vzdrževanja sorte,

b) ki je namenjeno pridelavi certificiranega semena, certificiranega semena prve množitve ali certificiranega semena druge množitve,

c) ki izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz Priloge 1 in Priloge 2, ki sta sestavni del tega pravilnika, in

č) za katero je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji, razen zahtev iz Priloge 2 tega pravilnika, katerih izpolnjevanje se ugotovi z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji ali s pregledi, vzorčenji in testiranji pod uradnim nadzorom;

2. hibridnih sort golega, navadnega in peščenega ovsa, navadnega ječmena, riža, rži, navadne pšenice, trde pšenice, pire ali samoprašnih sort tritikale:

a) ki je namenjeno pridelavi hibridnih sort,

b) ki izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika in

c) za katero je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji, razen zahtev iz Priloge 2 tega pravilnika, katerih izpolnjevanje se ugotovi z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji ali s pregledi, vzorčenji in testiranji pod uradnim nadzorom;

3. tujeprašnih sort koruze in sirka (Sorghum spp.):

a) ki je pridelano v skladu s priznanimi postopki vzdrževanja sorte,

b) ki je namenjeno pridelavi certificiranega semena tujeprašnih sort, top cross hibridov ali znotrajsortnih hibridov,

c) ki izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika in

4. samooplodnih linij koruze ali sirka (Sorghum spp.):

a) ki izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika in

b) za katero je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji, razen zahtev iz Priloge 2 tega pravilnika, katerih izpolnjevanje se ugotovi z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji ali s pregledi, vzorčenji in testiranji pod uradnim nadzorom;

5. dvolinijskih hibridov koruze ali sirka (Sorghum spp.):

a) ki je namenjeno pridelavi štirilinijskih hibridov, trilinijskih hibridov ali top cros« hibridov,

b) ki izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika in

(2) Seme žit, ki se uradno potrdi v kategoriji certificirano seme, je seme kanarske čužke, rži, sirka (Sorghum spp.) in koruze ter hibridnih sort golega, navadnega in peščenega ovsa, navadnega ječmena, riža, navadne pšenice, trde pšenice, pire ali samoprašnih sort tritikale:

a) ki je pridelano neposredno iz osnovnega semena ali, če vzdrževalec oziroma žlahtnitelj to zahteva, iz predosnovnega semena, za katero je bilo z uradnimi pregledi ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika,

b) ki je namenjeno za setev za pridelavo kmetijskih rastlin,

c) ki izpolnjuje zahteve za certificirano seme iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika in

č) za katerega je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji ali s pregledi, vzorčenji in testiranji pod uradnim nadzorom.

(3) Seme žit, ki se uradno potrdi v kategoriji certificirano seme prve množitve, je seme golega, navadnega in peščenega ovsa, navadne ajde, navadnega ječmena, navadnega prosa, riža, tritikale, navadne pšenice, trde pšenice in pire, razen hibridnih sort navedenih vrst:

b) ki je namenjeno pridelavi semena kategorije certificirano seme druge množitve ali za setev za pridelavo kmetijskih rastlin,

c) ki izpolnjuje zahteve za certificirano seme prve množitve iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika in

č) za katero je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji ali s pregledi, vzorčenji in testiranji pod uradnim nadzorom.

(4) Seme žit, ki se uradno potrdi v kategoriji certificirano seme druge množitve, je seme golega, navadnega in peščenega ovsa, navadne ajde, navadnega ječmena, navadnega prosa, riža, tritikale, navadne pšenice, trde pšenice ali pire, razen hibridnih sort navedenih vrst:

a) ki je pridelano neposredno iz osnovnega semena ali certificiranega semena prve množitve ali, če vzdrževalec oziroma žlahtnitelj to zahteva, iz predosnovnega semena, za katerega je bilo z uradnimi pregledi ugotovljeno, da izpolnjuje zahteve za osnovno seme iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika,

b) ki je namenjeno za setev za pridelavo kmetijskih rastlin,

c) ki izpolnjuje zahteve za certificirano seme druge množitve iz Prilog 1 in 2 tega pravilnika in

č) za katero je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji ali s pregledi, vzorčenji in testiranji pod uradnim nadzorom.

(5) Seme žit, ki se uradno potrdi v kategoriji trgovsko seme, je seme navadne ajde in navadnega prosa:

a) ki je vrstno pristno,

b) ki je namenjeno za setev za pridelavo kmetijskih rastlin,

c) ki izpolnjuje zahteve za trgovsko seme iz Priloge 2 tega pravilnika in

č) za katero je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji ali s pregledi, vzorčenji in testiranji pod uradnim nadzorom.

(6) Seme žit, ki se uradno potrdi v kategoriji predosnovno seme, je seme:

a) ki je pridelano neposredno iz žlahtniteljevega semena v skladu s priznanimi postopki vzdrževanja sorte,

b) ki izpolnjuje najmanj zahteve, ki so v Prilogah 1 in 2 tega pravilnika predpisane za kategorijo osnovno seme, in

c) za katero je bilo izpolnjevanje zahtev iz te točke ugotovljeno z uradnimi pregledi, vzorčenji in testiranji.

7. člen

(zahteve glede pakiranja in zapiranja)

(1) Uradno potrjeno seme žit vseh kategorij se lahko da na trg le v homogenih partijah in izvirno zaprtih pakiranjih. Masa posamezne partije semena ne sme presegati največje mase, ki je za posamezno vrsto žit navedena v 2. stolpcu Preglednice 1 Priloge 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

(2) Pakiranja uradno potrjenega semena so izvirno zaprta, če:

1. so zaprta uradno ali pod uradnim nadzorom;

– pakiranja so uradno zaprta, če jih pristojni uradni organ uradno zapre in označi z uradnimi etiketami,

– pakiranja so zaprta pod uradnim nadzorom, če jih zapre in z uradnimi etiketami označi dobavitelj pod uradnim nadzorom pristojnega uradnega organa;

2. jih ni mogoče odpreti brez poškodbe sistema zapiranja ali brez vidnih poškodb uradne etikete ali embalaže, v katero je seme zapakirano. Sistem zapiranja vključuje pritrditev etikete z uradno plombo ali na drug način, ki zagotavlja, da etikete ni mogoče odstraniti in jo ponovno namestiti na pakiranje ali je drugače uporabiti, ne da bi bilo to opazno.

(3) Ne glede na določbo 2. točke prejšnjega odstavka so pakiranja izvirno zaprta tudi, če se uporabi kateri od sistemov zapiranja za enkratno uporabo iz Odločbe Komisije z dne 28. julija 1981 o določitvi, da so določeni sistemi zapiranja »sistemi za enkratno uporabo« v smislu direktiv Sveta 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS, 69/208/EGS in 70/458/EGS (81/675/EGS) (UL L št. 246 z dne 29. 8. 1981, str. 26), zadnjič spremenjene z Odločbo Komisije z dne 12. novembra 1986 o spremembi Odločbe 81/675/EGS o določitvi, da so določeni sistemi zapiranja »sistemi za enkratno uporabo« med drugim v smislu direktiv Sveta 66/401/EGS in 69/208/EGS (86/563/EGS) (UL L št. 327 z dne 22. 11. 1986, str. 50).

(4) Izvirno zaprtih pakiranj se ne sme ponovno zapreti, razen uradno ali pod uradnim nadzorom. Če so pakiranja ponovno izvirno zaprta, morata biti datum ponovnega zapiranja in pristojni uradni organ navedena na uradni etiketi.

8. člen

(zahteve glede označevanja)

(1) Vsako pakiranje uradno potrjenega semena mora biti označeno tako, da ima na zunanji strani pritrjeno uradno etiketo, ki še ni bila uporabljena. Če se uporabi uradna etiketa z luknjo za vrvico, je treba njeno pritrditev zavarovati z uradno plombo.

(2) Dovoljena je uporaba samolepilnih uradnih etiket, ki morajo biti pritrjene tako, da njihova odstranitev ali zamenjava ni možna brez vidne poškodbe etikete ali pakiranja.

(3) Vsako pakiranje mora vsebovati kartonček enake barve, kot je uradna etiketa, na njem pa morajo biti navedeni najmanj podatki iz 2. točke pod č), e) in f) Priloge 4, ki je sestavni del tega pravilnika, v primeru trgovskega semena pa podatki iz 3. točke pod c) in d) Priloge 4 tega pravilnika. Kartonček je izdelan tako, da ga ni mogoče zamenjati z uradno etiketo. Kartonček ni potreben, če so podatki neizbrisno natisnjeni na pakiranju ali če je uporabljena samolepilna etiketa ali etiketa iz materiala, ki se ne trga.

9. člen

(uradne etikete za uradno potrjeno seme žit)

(1) Uradne etikete za uradno potrjeno seme žit so:

– bele barve z vijoličasto diagonalno črto za predosnovno seme,

– bele barve za osnovno seme,

– modre barve za certificirano seme in certificirano seme prve množitve,

– rdeče barve za certificirano seme druge množitve,

– rjave barve za trgovsko seme.

(2) Podatki, ki morajo biti natisnjeni na uradnih etiketah, so za posamezno kategorijo semena navedeni v 1., 2. in 3. točki Priloge 4 tega pravilnika.

(3) Najmanjša velikost uradne etikete je 110 mm x 67 mm.

10. člen

(posebne zahteve za mešanico semena žit)

(1) Mešanica semena žit je mešanica semena različnih sort iste vrste žita ali mešanica semena različnih vrst in sort žit.

(2) Mešanica semena žit se lahko trži le, če je bila na podlagi uradnih pregledov ali pregledov pod uradnim nadzorom uradno potrjena in če so pakiranja označena z uradnimi etiketami iz četrtega odstavka tega člena ter izpolnjujejo ostale zahteve glede pakiranja, zapiranja in označevanja iz 7. in 8. člena tega pravilnika.

(3) Mešanica semena žit se uradno potrdi, če se z uradnimi pregledi ugotovi, da:

1. je vsaka sestavina mešanice semena žit pred mešanjem izpolnjevala zahteve za trženje, določene s tem pravilnikom;

2. oprema za mešanje zagotavlja, da je celotna količina semena po mešanju izenačena po sestavi, kot jo je določil dobavitelj.

(4) Pakiranja uradno potrjene mešanice semena žit se označijo z uradnimi etiketami za mešanico semena žit, ki so zelene barve, na njih pa se navedejo podatki iz 4. točke Priloge 4 tega pravilnika. Najmanjša velikost uradnih etiket za mešanico semena žit je 110 mm x 67 mm.

11. člen

(posebne zahteve za majhna pakiranja)

(1) Majhna pakiranja semena žit in mešanice semena žit (v nadaljnjem besedilu: majhna pakiranja) so pakiranja, ki se tržijo izključno končnemu potrošniku.

(2) Seme žit in mešanica semena žit se lahko v majhnih pakiranjih tržita le, če je bila partija semena ali mešanice semena pred pakiranjem v majhna pakiranja na podlagi uradnih pregledov ali pregledov pod uradnim nadzorom uradno potrjena.

(3) Majhna pakiranja se zapirajo tako, da jih ni mogoče odpreti, ne da bi bilo to opazno.

(4) Majhna pakiranja se označijo z etiketami dobavitelja, ki se pritrdijo na zunanji strani vsakega majhnega pakiranja, ali pa se podatki, predpisani za etiketo dobavitelja, natisnejo neposredno na embalažo. Na etiketi dobavitelja ali na embalaži mora biti označeno, da gre za majhna pakiranja.

(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko majhna pakiranja na zahtevo dobavitelja označijo z uradnimi etiketami, na katerih mora biti označeno, da gre za majhna pakiranja.

12. člen

(posebne zahteve za nedokončno potrjeno seme)

(1) Nedokončno potrjeno seme žit iz četrtega odstavka 5. člena tega pravilnika se lahko drugemu dobavitelju dobavi le, če:

1. je bilo seme pridelano:

a) neposredno iz predosnovnega semena, osnovnega semena ali certificiranega semena prve množitve, ki je bilo uradno potrjeno v eni od držav članic EU ali v tretji državi, ki ji je bila priznana enakovrednost (v nadaljnjem besedilu: tretja država) z Odločbo Sveta z dne 16. decembra 2002 o enakovrednosti poljskih pregledov semenskih posevkov v tretjih državah in o enakovrednosti semena, pridelanega v tretjih državah (2003/17/ES) (UL L št. 8 z dne 14. 1. 2003, str. 10), zadnjič spremenjeno s Sklepom (EU) 2021/537 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. marca 2021 o spremembi odločb Sveta 2003/17/ES in 2005/834/ES glede enakovrednosti poljskih pregledov in enakovrednosti nadzora nad postopki vzdrževanja sort poljščin, ki se izvajajo v Združenem kraljestvu (UL L št. 108 z dne 29. 3. 2021, str. 4), (v nadaljnjem besedilu: Odločba 2003/17/ES) ali

b) z neposrednim križanjem osnovnega semena, ki je bilo uradno potrjeno v eni od držav članic EU, z osnovnim semenom, ki je bilo uradno potrjeno v tretji državi;

2. je bilo z uradnimi pregledi ugotovljeno, da je semenski posevek, v katerem je bilo seme pridelano, izpolnjeval zahteve za semenske posevke iz Priloge 1 tega pravilnika in zahteve glede sortne pristnosti in čistosti iz Priloge 2 tega pravilnika;

3. so pakiranja semena izvirno zaprta in označena z uradnimi etiketami za nedokončno potrjeno seme, ki so sive barve, na njih pa so navedeni podatki iz prvega odstavka 5. točke Priloge 4 tega pravilnika;

4. seme do drugega dobavitelja spremlja potrdilo o izpolnjevanju zahtev za nedokončno potrjen semenski material iz drugega odstavka 5. točke Priloge 4 tega pravilnika.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko nedokončno potrjeno seme žit uvozi in dobavi dobavitelju, ki bo seme pripravil za trg in zagotovil njegovo dokončno uradno potrditev, če je:

1. bilo to seme pridelano v tretji državi:

a) neposredno iz predosnovnega semena, osnovnega semena ali certificiranega semena prve množitve, ki je bilo uradno potrjeno v eni od držav članic EU ali v tretji državi, ali

b) z neposrednim križanjem osnovnega semena, ki je bilo uradno potrjeno v eni od držav članic EU, z osnovnim semenom, ki je bilo uradno potrjeno v tretji državi;

2. pristojni uradni organ tretje države na podlagi uradnih pregledov:

a) ugotovil, da je semenski posevek, v katerem je bilo seme pridelano, izpolnjeval zahteve za semenske posevke, določene v Odločbi 2003/17/ES, in

b) seme zaprl in označil kot nedokončno potrjeno seme ter zanj izdal certifikat v skladu z določbami odločbe iz te točke pod a).

III. POSTOPEK URADNE POTRDITVE

13. člen

(prijava semenskega posevka)

(1) Dobavitelj prijavi semenski posevek organu za potrjevanje, ki je pristojni uradni organ in ima v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, javno pooblastilo za vodenje postopka uradne potrditve semena žit.

(2) Prijava semenskega posevka, ki jo dobavitelj pridobi pri organu za potrjevanje, vsebuje najmanj naslednje podatke o:

1. dobavitelju: osebno ime in naslov ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko, s katero je vpisan v register dobaviteljev semenskega materiala kmetijskih rastlin v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: SEME-register);

2. pridelovalcu, če dobavitelj organizira pridelavo semena žit v dogovoru s pridelovalcem: osebno ime in naslov ali firmo in sedež pridelovalca;

3. mestu pridelave: naziv in naslov ter neponovljivo identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva, ki mu pripadajo površine, na katerih bo semenski posevek;

4. zemljišču, na katerem je semenski posevek:

a) identifikacijska oznaka in domače ime grafične enote rabe kmetijskega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: GERK), s katerima je GERK vpisan v register kmetijskih gospodarstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo,

b) površina GERK-a oziroma njegovega dela, če je semenski posevek le na delu GERK-a,

c) o predhodnih posevkih na tem GERK-u;

5. semenu, uporabljenem za setev semenskega posevka:

a) o sorti, kategoriji in poreklu; če je semenski posevek namenjen pridelavi semena hibridne sorte, se podatki navedejo za vsako starševsko komponento,

b) količini,

c) datumu setve.

(3) Dobavitelj mora prijavi semenskega posevka priložiti kopije dokazil o semenu, uporabljenem za setev semenskega posevka. Če dobavitelj uporabi seme, ki ga je pridelal sam, zadostuje navedba številke in datuma zapisnika o opravljenih poljskih pregledih ali potrdila o izpolnjevanju zahtev za nedokončno potrjeno seme iz tretjega odstavka 20. člena tega pravilnika.

(4) Če dobavitelj za setev semenskega posevka uporabi žlahtniteljevo seme, se v prijavi namesto kategorije in porekla semena navede »žlahtniteljevo seme«.

(5) Dobavitelj lahko v prijavi semenskega posevka zahteva, da se pri poljskih pregledih iz 19. člena tega pravilnika preveri tudi prisotnost gluhega ovsa (Avena fatua) v semenskem posevku v skladu s 1. točko Priloge 5, ki je sestavni del tega pravilnika.

(6) Rok za prijavo semenskega posevka je vsako leto:

– do 31. marca za ozimna žita;

– do 15. aprila za jara žita;

– do 15. maja za koruzo in sirek ter

– do 15. julija za navadno ajdo in navadno proso.

14. člen

(uradni pregledi semenskega posevka)

(1) Po prejemu prijave semenskega posevka iz prejšnjega člena opravi organ za potrjevanje uradne preglede semenskega posevka, ki vključujejo pregled evidenc in dokazil, ki jih o semenskem posevku vodi in hrani dobavitelj v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, ter poljske preglede. Z uradnimi pregledi semenskega posevka organ za potrjevanje preveri, ali:

1. je bilo za setev semenskega posevka uporabljeno predosnovno seme, osnovno seme ali certificirano seme prve množitve, ki je bilo uradno potrjeno v eni od držav članic EU ali v tretji državi;

2. zemljišče, na katerem je semenski posevek, izpolnjuje zahteve glede predhodnih posevkov iz 15. člena tega pravilnika;

3. semenski posevek izpolnjuje zahteve glede izolacije, zapleveljenosti, sortne pristnosti in čistost ter zdravstvenega stanja iz 16., 17. in 18. člena tega pravilnika.

(2) Ne glede na določbo 1. točke prejšnjega odstavka se za setev semenskega posevka, v katerem bo pridelano seme kategorije predosnovno seme, uporabi žlahtniteljevo seme.

(3) Izpolnjevanje zahtev iz 3. točke prvega odstavka tega člena se preveri s poljskimi pregledi iz 19. člena tega pravilnika.

(4) Pri poljskih pregledih se preveri tudi prisotnost škodljivih organizmov, navedenih v delu C Priloge 6, ki je sestavni del tega pravilnika.

15. člen

(predhodni posevki)

(1) Zemljišče je primerno za pridelovanje semena posamezne vrste oziroma sorte žit, če na njem najmanj dve predhodni rastni dobi ni bilo posejano žito iste vrste.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko za pridelavo semena koruze in sirka ter za pridelavo semena sort drugih vrst žit, ki niso hibridne sorte, na istem zemljišču zaporedoma prideluje seme iste sorte in kategorije žita, če se zagotovi, da sortna pristnost ustreza zahtevam iz 18. člena tega pravilnika.

16. člen

(izolacija)

(1) Semenski posevek tujeprašne vrste žit mora izpolnjevati zahteve glede najmanjše oddaljenosti semenskega posevka (v nadaljnjem besedilu: izolacijska razdalja) od vseh drugih posevkov in virov cvetnega prahu, ki bi lahko povzročili neželeno tujo oprašitev. Najmanjše izolacijske razdalje so za posamezno vrsto žit navedene v Prilogi 1 tega pravilnika.

(2) Semenski posevek samoprašne vrste žit mora biti od drugih posevkov žit ločen z oviro ali pasom zemljišča, na katerem ne raste žito, da med žetvijo ne pride do mešanja semena različnih vrst in sort žit.

17. člen

(zapleveljenost)

(1) Semenski posevek ne sme biti tako močno zapleveljen, da organ za potrjevanje ne bi mogel preveriti sortne pristnosti in čistosti ter zdravstvenega stanja semenskega posevka.

(2) Semenski posevek mora glede prisotnosti plevelov, katerih seme je težko odstraniti iz partije semena žit, izpolnjevati zahteve, določene v delu A Priloge 6 tega pravilnika.

18. člen

(sortna pristnost in čistost ter zdravstveno stanje)

(1) Semenski posevek mora glede sortne pristnosti in sortne čistosti izpolnjevati zahteve iz Priloge 1 in dela A Priloge 2 tega pravilnika.

(2) Semenski posevek mora glede zdravstvenega stanja izpolnjevati zahteve, ki so navedene v Prilogi 1 tega pravilnika.

19. člen

(poljski pregledi)

(1) Organ za potrjevanje opravi poljske preglede v skladu s 3. točko Priloge 1 tega pravilnika.

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka in prvega odstavka 3.2 točke Priloge 1 tega pravilnika se:

1. pri koruzi in sirku opravijo najmanj:

a) trije poljski pregledi semenskega posevka, namenjenega pridelavi osnovnega semena hibridov:

– prvi poljski pregled se opravi pred cvetenjem, ko se preverita izolacija in zapleveljenost,

– drugi in tretji poljski pregled se opravita na začetku in na koncu cvetenja, preverja se moška sterilnost in zapleveljenost;

b) trije poljski pregledi semenskega posevka, namenjenega pridelavi certificiranega semena hibridnih sort; pregledi se opravijo v času, ko je svila ženske starševske komponente sposobna oploditve;

c) dva poljska pregleda semenskega posevka, namenjenega pridelavi osnovnega semena samooplodnih linij; prvi poljski pregled se opravi pred cvetenjem, drugi pa med cvetenjem;

č) en poljski pregled semenskega posevka, namenjenega pridelavi certificiranega semena tujeprašne sorte;

2. pri ostalih vrstah žit opravita najmanj dva poljska pregleda semenskega posevka, najmanj eden se opravi v času po klasenju rastlin.

(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko opravi poljske preglede semenskega posevka, namenjenega pridelavi certificiranega semena, certificiranega semena prve množitve ali certificiranega semena druge množitve, fizična oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, imenovana za opravljanje poljskih pregledov semenskih posevkov pod uradnim nadzorom organa za potrjevanje (v nadaljnjem besedilu: preglednik pod uradnim nadzorom), če je bilo za setev semenskega posevka uporabljeno seme, katerega vzorec je bil vključen v naknadno kontrolo iz 32. člena tega pravilnika in je bilo pri tem ugotovljeno, da je glede sortne pristnosti in čistosti ustrezal zahtevam tega pravilnika. Preglednik pod uradnim nadzorom lahko opravi tudi poljske preglede semenskega posevka, namenjenega pridelavi trgovskega semena.

(4) Organ za potrjevanje izvede uradni nadzor nad preglednikom pod uradnim nadzorom tako, da:

1. opravi preglednik organa za potrjevanje (v nadaljnjem besedilu: uradni preglednik) kontrolne poljske preglede semenskih posevkov, ki jih je pregledal preglednik pod uradnim nadzorom;

2. odvzame vzorčevalec organa za potrjevanje (v nadaljnjem besedilu: uradni vzorčevalec) vzorce semena žit, pridelanega v semenskih posevkih, ki jih je pregledal preglednik pod uradnim nadzorom, in jih vključi v naknadno kontrolo na poskusnem polju, ki se izvede v skladu z 32. členom tega pravilnika; za odvzem vzorcev semena se uporablja metoda iz tretjega odstavka 23. člena tega pravilnika.

(5) Prvo leto po imenovanju preglednika pod uradnim nadzorom se kontrolni poljski pregledi iz 1. točke prejšnjega odstavka opravijo na 10 % semenskih posevkov, ki jih pregleda preglednik pod uradnim nadzorom. Delež semenskih posevkov, v katerih se v naslednjih letih po imenovanju preglednika pod uradnim nadzorom opravi kontrolni pregled, se zmanjša na 5 % semenskih posevkov pri tistih preglednikih, pri katerih se rezultati kontrolnih poljskih pregledov ujemajo z rezultati poljskih pregledov, ki jih je opravil preglednik pod uradnim nadzorom.

(6) Delež vzorcev semena, ki se odvzamejo za naknadno kontrolo na poskusnem polju v skladu z 2. točko četrtega odstavka tega člena, določi organ za potrjevanje na podlagi rezultatov opravljenega uradnega nadzora nad preglednikom pod uradnim nadzorom v preteklem letu.

20. člen

(zapisnik o poljskih pregledih in potrdilo o izpolnjevanju zahtev za nedokončno potrjeno seme)

(1) Uradni preglednik in preglednik pod uradnim nadzorom vodita zapisnik o opravljenih poljskih pregledih in ga po končanem zadnjem poljskem pregledu posredujeta organu za potrjevanje.

(2) Organ za potrjevanje na podlagi ugotovitev, navedenih v zapisniku o poljskih pregledih, preveri, ali semenski posevek izpolnjuje zahteve iz prvega in drugega odstavka 14. člena tega pravilnika.

(3) Seme žit, požeto v semenskem posevku, ki je izpolnjeval zahteve iz prvega in drugega odstavka 14. člena tega pravilnika, organ za potrjevanje na dobaviteljevo zahtevo izvirno zapre in označi z uradnimi etiketami za nedokončno potrjeno seme iz 3. točke prvega odstavka 12. člena tega pravilnika ter zanj izda potrdilo o izpolnjevanju zahtev za nedokončno potrjeno seme iz drugega odstavka 5. točke Priloge 4 tega pravilnika.

(4) Če je bilo na zahtevo dobavitelja pri poljskih pregledih semenskega posevka ugotovljeno, da izpolnjuje semenski posevek tudi zahteve glede prisotnosti gluhega ovsa (Avena fatua) iz 1. točke Priloge 5 tega pravilnika, se ta ugotovitev navede na zapisniku o poljskih pregledih semenskega posevka in na potrdilu o izpolnjevanju zahtev za nedokončno potrjeno seme.

21. člen

(prijava partije semena v dokončno uradno potrditev)

(1) Seme, ki je bilo požeto v semenskem posevku, ki je izpolnjeval zahteve iz prvega in drugega odstavka 14. člena tega pravilnika, se za dokončno uradno potrditev pripravi s postopki dodelave semena, kot so sušenje, čiščenje, kalibriranje, tretiranje s FFS ali kemikalijami in pakiranje. Dodelano seme se za dokončno uradno potrditev pripravi po partijah, ki pri posamezni vrsti žit ne presegajo mase, določene v 2. stolpcu Preglednice 1 Priloge 3 tega pravilnika.

(2) Partijo semena iz prejšnjega odstavka prijavi dobavitelj organu za potrjevanje v dokončno uradno potrditev. V prijavi partije semena, ki jo pridobi pri organu za potrjevanje, navede najmanj podatke o:

1. dobavitelju: osebno ime in naslov ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko, s katero je vpisan v SEME- register;

2. mestu vzorčenja semena;

3. vrsti, sorti in kategoriji semena;

4. oznaki partije semena;

5. številki in datumu zapisnika o opravljenih poljskih pregledih iz prvega odstavka prejšnjega člena ali številki in datumu potrdila o izpolnjevanju zahtev za nedokončno potrjeno seme iz tretjega odstavka prejšnjega člena;

6. skupni masi partije semena in načinu pakiranja.

(3) V prijavi partije semena lahko dobavitelj zahteva, da se pri uradnem pregledu partije semena preveri tudi prisotnost gluhega ovsa (Avena fatua) v semenu v skladu s Prilogo 5 tega pravilnika.

22. člen

(uradni pregled partije semena)

(1) Na podlagi prijave partije semena opravi organ za potrjevanje pred dokončno uradno potrditvijo uradni pregled partije semena le, če je semenski posevek, v katerem je bilo pridelano seme prijavljene partije, izpolnjeval zahteve iz prvega in drugega odstavka 14. člena tega pravilnika.

(2) Pri uradnem pregledu partije semena organ za potrjevanje preveri, ali partija semena izpolnjuje:

1. zahteve glede homogenosti partije iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika in največje mase partije semena iz 2. stolpca Preglednice 1 Priloge 3 tega pravilnika;

2. zahteve glede kakovosti semena iz dela B Priloge 2 tega pravilnika;

3. zahteve glede najvišje vsebnosti vlage v semenu žit iz dela B Priloge 6 tega pravilnika;

4. zahteve glede zdravstvenega stanja semena žit iz dela C Priloge 2 in dela C Priloge 6 tega pravilnika.

(3) Zahteve iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka se preverijo z laboratorijskimi testi na način, kot je določeno v 23. členu tega pravilnika.

23. člen

(vzorčenje partije semena in testiranje vzorcev)

(1) Vzorčenje partije semena za ugotavljanje skladnosti z zahtevami iz 2., 3. in 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena opravi uradni vzorčevalec.

(2) Vzorci semena žit se odvzamejo iz še nepakirane in nezaprte homogene partije semena, ki se jo po odvzemu vzorca zapečati. Če je seme žit že zaprto uradno ali pod uradnim nadzorom, se pakiranja odprejo in po vzorčenju uradno zaprejo.

(3) Vzorčenje partije semena se izvede v skladu z metodo vzorčenja, ki jo določi laboratorij, imenovan za izvajalca preskusov kakovosti semena žit v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin (v nadaljnjem besedilu: semenski laboratorij), in je skladna s pravili Mednarodne zveze za testiranje semena (v nadaljnjem besedilu: pravila ISTA). Mase vzorcev semena žit, ki se za ta namen odvzamejo iz posamezne partije semena, so določene v stolpcu 3 Preglednice 1 Priloge 3 tega pravilnika. Če se v skladu z delom C Priloge 6 tega pravilnika zahteva laboratorijsko testiranje vzorca semena žit za ugotavljanje prisotnosti škodljivih organizmov v ali na semenu, razen za ugotavljanje prisotnosti trdih sneti (Tilletia spp.), se masa vzorcev semena iz stolpca 3 Preglednice 1 Priloge 3 poveča za 50 %. Za ugotavljanje prisotnosti trdih sneti (Tilletia spp.) v ali na semenu se odvzame poseben vzorec semena žit z maso najmanj 500 g.

(4) Testiranje vzorcev semena žit za ugotavljanje skladnosti z zahtevami iz 2. in 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena opravi semenski laboratorij.

(5) Testiranje vzorcev za ugotavljanje skladnosti z zahtevami iz 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena se opravi v laboratoriju, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo uradni nadzor in druge uradne dejavnosti na področju zdravja rastlin, določen za izvajanje laboratorijskih analiz in diagnosticiranje vzorcev za ugotavljanje prisotnosti škodljivih organizmov rastlin (v nadaljnjem besedilu: uradni laboratorij za diagnosticiranje škodljivih organizmov rastlin).

(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko vzorce semena žit za ugotavljanje kakovosti semena žit in vsebnosti vlage v semenu žit odvzame fizična oseba, ki je v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, imenovana za vzorčenje partij semena pod uradnim nadzorom organa za potrjevanje (v nadaljnjem besedilu: vzorčevalec pod uradnim nadzorom), razen vzorcev predosnovnega semena, ki jih mora odvzeti uradni vzorčevalec.

(7) Organ za potrjevanje izvede uradni nadzor nad vzorčevalcem semena pod uradnim nadzorom tako, da:

1. opravi uradni vzorčevalec kontrolno vzorčenje najmanj 5 % in največ 10 % partij semena, ki jih je vzorčil vzorčevalec pod uradnim nadzorom; delež partij semena, pri katerih se v posameznem letu opravi kontrolno vzorčenje, določi organ za potrjevanje na podlagi rezultatov opravljenega uradnega nadzora vzorčevalca pod uradnim nadzorom v preteklem letu;

2. preveri organ za potrjevanje ujemanje rezultatov laboratorijskega testiranja vzorcev semena žit, odvzetih pri kontrolnem vzorčenju iz prejšnje točke, z rezultati laboratorijskega testiranja vzorcev semena žit, ki jih je odvzel vzorčevalec pod uradnim nadzorom; za oceno ujemanja rezultatov se uporabljajo metode iz tretjega odstavka tega člena.

24. člen

(izdaja uradnih etiket in označevanje)

(1) Za partijo semena, ki izpolnjuje zahteve iz drugega odstavka 22. člena tega pravilnika, izda organ za potrjevanje uradne etikete iz 9. člena tega pravilnika za kategorijo, v katero se dokončno uradno potrdi seme.

(2) Organ za potrjevanje izvirno zapre pakiranja semena partije iz prejšnjega odstavka in jih označi z uradnimi etiketami tako, kot je določeno v 8. členu tega pravilnika.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko organ za potrjevanje dovoli, da dobavitelj pod uradnim nadzorom organa za potrjevanje sam izvirno zapre pakiranja semena vseh kategorij certificiranega semena in partije trgovskega semena ter jih označi z uradnimi etiketami.

(4) Dobavitelj, ki izvirno zapira in označuje partije semena pod uradnim nadzorom organa za potrjevanje, vodi evidenco o količinah tako zaprtega in označenega semena ter o uporabi uradnih etiket. Po končanem pakiranju in označevanju organu za potrjevanje sporoči podatke o uradnih etiketah, ki jih je uporabil za označitev posamezne partije semena, in o morebitnih poškodovanih uradnih etiketah. Neporabljene in poškodovane uradne etikete vrne organu za potrjevanje.

(5) Organ za potrjevanje izvaja uradni nadzor dobavitelja iz tretjega odstavka tega člena tako, da strokovni delavec organa za potrjevanje neposredno nadzira pakiranje, zapiranje in označevanje najmanj 5 % partij semena, ki jih izvirno zapira in označuje dobavitelj sam. Pri tem preveri, ali dobavitelj pakira, zapira in označuje seme v skladu z drugim odstavkom 7. člena in 8. členom tega pravilnika ter ali vodi evidence iz prejšnjega odstavka.

25. člen

(tiskanje podatkov neposredno na embalažo)

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena organ za potrjevanje dovoli dobavitelju, da partije osnovnega semena, vseh kategorij certificiranega semena in trgovskega semena označi tako, da se predpisani podatki za uradno etiketo neizbrisno natisnejo neposredno na embalažo.

(2) Organ za potrjevanje dovoli označevanja pakiranj semena žit s tiskanjem podatkov za uradno etiketo neposredno na embalažo, če ugotovi, da so izpolnjeni pogoji, določeni v Odločbi Komisije z dne 17. julija 1980 o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na embalažo semena žit (80/755/EGS) (UL L št. 207 z dne 9. 8. 1980, str. 37), zadnjič spremenjeni z Odločbo Komisije z dne 10. februarja 1981 o spremembah Odločbe 80/755/EGS o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na embalažo semena žita (81/109/EGS) (UL L št. 64 z dne 11. 3. 1981, str. 13).

(3) Organ za potrjevanje vodi evidenco o količinah semena, za katere je dovolil označevanje pakiranj semena na način iz tega člena.

(4) Pri dobavitelju, ki mu je organ za potrjevanje dovolil označevanje pakiranj semena na način iz tega člena, izvaja organ za potrjevanje nadzor, pri katerem preverja evidence dobavitelja o količinah semena, ki ga je označil na način iz tega člena.

26. člen

(izdaja potrdila o uradni potrditvi)

(1) Organ za potrjevanje izda potrdilo o uradni potrditvi partije semena, če ugotovi, da:

1. partija semena izpolnjuje zahteve za partije semena iz drugega odstavka 22. člena tega pravilnika;

2. so pakiranja semena izvirno zaprta in označena tako, kot je določeno v 24. ali 25. členu tega pravilnika.

(2) Na potrdilu o uradni potrditvi semena se poleg podatkov, predpisanih za uradno etiketo iz Priloge 4 tega pravilnika, navedeta tudi masa partije semena in število pakiranj v partiji semena.

(3) Na posebno zahtevo dobavitelja izda organ za potrjevanje uradno potrdilo o izpolnjevanju strožjih zahtev glede prisotnosti gluhega ovsa (Avena fatua) v semenu žit, če so za to izpolnjene zahteve iz Priloge 5 tega pravilnika.

27. člen

(dokončna uradna potrditev partije semena, pridelanega v drugi državi članici EU ali v tretji državi)

(1) Nedokončno potrjeno seme, ki je bilo pridelano v drugi državi članici EU ali tretji državi, se z dodelavo pripravi za dokončno uradno potrditev na način iz prvega odstavka 21. člena tega pravilnika.

(2) Dobavitelj prijavi organu za potrjevanje partijo semena iz prejšnjega odstavka v dokončno uradno potrditev. V prijavi partije semena navede podatke iz 1., 2., 3., 4. in 6. točke drugega odstavka 21. člena tega pravilnika ter ji priloži kopije dokazil o nedokončno potrjenem semenu iz 3. in 4. točke prvega odstavka ali 2. točke drugega odstavka 12. člena tega pravilnika. V prijavi lahko tudi zahteva, da se pri uradnem pregledu partije semena preveri prisotnost gluhega ovsa (Avena fatua) v semenu v skladu s Prilogo 5 tega pravilnika.

(3) Organ za potrjevanje opravi na podlagi dobaviteljeve prijave partije semena uradni pregled, če na podlagi dokazil o nedokončno potrjenem semenu iz 3. in 4. točke prvega odstavka ali 2. točke drugega odstavka 12. člena tega pravilnika ugotovi, da je seme pred dodelavo izpolnjevalo posebne zahteve za nedokončno potrjeno seme iz 12. člena tega pravilnika. Z uradnim pregledom preveri, ali partija semena izpolnjuje zahteve iz drugega odstavka 22. člena tega pravilnika.

(4) Za partijo semena, ki izpolnjuje zahteve iz drugega odstavka 22. člena tega pravilnika, izda organ za potrjevanje uradne etikete iz 9. člena tega pravilnika, s katerimi se partija semena označi na način iz 24. ali 25. člena tega pravilnika. Organ za potrjevanje izda tudi potrdilo o uradni potrditvi partije semena v skladu s 26. členom tega pravilnika.

28. člen

(ponovna uradna potrditev)

(1) Partija semena, ki je že bila dokončno uradno potrjena, se na zahtevo dobavitelja ponovno dokončno uradno potrdi in označi z novimi uradnimi etiketami, če organ za potrjevanje z uradnim pregledom ugotovi, da partija semena še izpolnjuje zahteve za uradno potrditev iz drugega odstavka 22. člena tega pravilnika in da so pakiranja semena še vedno izvirno zaprta in označena tako, kot je določeno v 24. in 25. členu tega pravilnika.

(2) V prijavi partije semena iz prejšnjega odstavka dobavitelj navede podatke iz 1., 2., 3., 4. in 6. točke drugega odstavka 21. člena tega pravilnika in prijavi priloži kopije starih uradnih etiket oziroma potrdila o uradni potrditvi prijavljene partije semena. V prijavi navede tudi razlog za ponovno uradno potrditev (npr. prepakiranje, ponovna analiza kalivosti).

(3) Za partijo semena, ki izpolnjuje zahteve iz drugega odstavka 22. člena tega pravilnika, izda organ za potrjevanje uradne etikete iz 9. člena tega pravilnika, s katerimi se označi partija semena. Glede označevanja z uradnimi etiketami se smiselno uporabljajo določbe 24. člena tega pravilnika. Organ za potrjevanje izda tudi potrdilo o ponovni uradni potrditvi partije semena, na katerem se poleg podatkov, predpisanih za uradno etiketo iz Priloge 4 tega pravilnika, navedejo tudi masa partije semena, število pakiranj v partiji semena in podatek, da je seme ponovno uradno potrjeno.

IV. ETIKETE DOBAVITELJA IN URADNE ETIKETE ZA MAJHNA PAKIRANJA

29. člen

(pogoji za izdajo etiket dobavitelja in uradnih etiket za majhna pakiranja)

Etikete dobavitelja in uradne etikete za majhna pakiranja semena žit kategorije certificirano seme, certificirano seme prve množitve, certificirano seme druge množitve ali trgovsko seme in pakiranja mešanice semena žit se izdajo le, če:

1. so izpolnjene zahteve iz prvega in drugega odstavka 11. člena tega pravilnika in

2. masa posameznega pakiranja ne presega 1 kg pri navadnem in sudanskem sirku ter njunih križancih, 2 kg pri koruzi in 15 kg pri ostalih vrstah žit ter pri mešanici semena žit.

30. člen

(etikete dobavitelja)

(1) Etikete dobavitelja za majhna pakiranja izda dobavitelj, ki v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin, pridobi od Uprave dovoljenje za izdajo etiket dobavitelja.

(2) Etikete dobavitelja za majhna pakiranja so za posamezno kategorijo semena žit enake barve kot uradne etikete iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika in zelene barve za mešanico semena žit. Podatki, ki se natisnejo na etiketi dobavitelja za majhna pakiranja ali odtisnejo na embalažo, so navedeni v 7. točki Priloge 4 tega pravilnika.

(3) Zahtevi za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka tega člena dobavitelj priloži vzorec etikete, ki mora biti pripravljen v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(4) Ob izdaji dovoljenja iz prvega odstavka tega člena dodeli Uprava dobavitelju uradne serijske številke, ki se v skladu s 7. točko Priloge 4 tega pravilnika navedejo na etiketah dobavitelja.

31. člen

(uradne etikete za majhna pakiranja in uradno označevanje majhnih pakiranj)

(1) Uradne etikete za majhna pakiranja izda na podlagi dobaviteljeve prijave organ za potrjevanje, če z uradnim pregledom ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za izdajo iz 29. člena tega pravilnika.

(2) V prijavi iz prejšnjega odstavka, ki jo pridobi pri organu za potrjevanje, dobavitelj navede najmanj podatke o:

1. dobavitelju: osebno ime in naslov ali firmo in sedež ter neponovljivo registrsko številko, s katero je vpisan v SEME- register;

2. vrsti, sorti in kategoriji semena ali oznaki in namenu uporabe mešanice semena;

3. oznaki partije semena ali mešanice semena;

4. skupni masi partije semena ali mešanice semena in masi posameznega pakiranja.

(3) Prijavi priloži kopije uradnih etiket, s katerimi so označene partije semena ali mešanice semena pred pakiranjem v majhna pakiranja.

(4) Uradne etikete za majhna pakiranja so za posamezno kategorijo semena žit enake barve kot uradne etikete iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika in zelene barve za mešanico semena žit. Na uradnih etiketah za majhna pakiranja se navedejo podatki iz 6. točke Priloge 4 tega pravilnika.

(5) Za označevanje majhnih pakiranj z uradnimi etiketami za majhna pakiranja se smiselno uporabljajo tretji, četrti in peti odstavek 24. člena tega pravilnika.

V. NAKNADNA KONTROLA

32. člen

(naknadna kontrola)

(1) Vzorci semena žit za naknadno kontrolo kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin se odvzamejo na naslednji način:

1. organ za potrjevanje odvzame vzorce semena v postopku uradne potrditve:

a) od vseh uradno potrjenih partij semena kategorij predosnovno seme in osnovno seme,

b) od najmanj 5 % in največ 10 % uradno potrjenih partij semena kategorije certificirano seme, certificirano seme prve množitve, certificirano seme druge množitve ali trgovsko seme; delež vzorcev, ki se odvzamejo v posameznem letu, se določi na podlagi rezultatov naknadne kontrole semena žit v preteklem letu,

c) ob izvajanju uradnega nadzora nad pregledniki pod uradnim nadzorom v skladu z 2. točko četrtega odstavka 19. člena tega pravilnika;

2. pristojni inšpektor odvzame vzorce semena:

a) pri inšpekcijskem nadzoru na trgu: od naključno izbranih partij semena,

b) pri nadzoru dobavitelja, ki ima dovoljenje Uprave za izdajo etiket dobavitelja: od naključno izbranih partij semena v majhnih pakiranjih.

(2) Poleg vzorcev iz 1. točke prejšnjega odstavka odvzame organ za potrjevanje na podlagi prijave dobavitelja vzorce za naknadno kontrolo kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin tudi od tistih partij semena kategorije certificirano seme prve množitve, ki niso bile vzorčene v skladu 1. točko pod b) prejšnjega odstavka, če bo to seme uporabljeno za setev semenskih posevkov, namenjenih pridelavi certificiranega semena druge množitve.

(3) Za odvzem vzorcev semena se uporablja metoda iz tretjega odstavka 23. člena tega pravilnika. Mase vzorcev semena žit, ki se odvzamejo za naknadno kontrolo, se določijo v metodah naknadne kontrole kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin, ki jih sprejme Uprava, kjer so tudi dosegljive.

(4) Odvzeti vzorci semena iz prvega in drugega odstavka tega člena se vključijo v naknadno kontrolo na poskusnem polju, kjer se v sortnih poskusih preveri izpolnjevanje zahtev glede sortne pristnosti in čistosti semena iz dela A Priloge 2 tega pravilnika na način, določen v metodah naknadne kontrole kakovosti semenskega materiala kmetijskih rastlin iz prejšnjega odstavka.

(5) Če je v skladu z 2. točko prvega odstavka tega člena vzorce odvzel pristojni inšpektor, se v naknadni kontroli poleg zahtev iz prejšnjega odstavka z laboratorijskimi testi preveri tudi izpolnjevanje zahtev glede kakovosti semena iz dela B Priloge 2 tega pravilnika. Laboratorijsko testiranje vzorcev opravi semenski laboratorij.

IV. OBVEŠČANJE IN IZMENJAVA PODATKOV

33. člen

(obveščanje Uprave)

(1) Organ za potrjevanje obvesti Upravo o prijavah semenskih posevkov iz 13. člena tega pravilnika, ki jih sprejme v tekočem letu, najpozneje do:

– 1. maja za ozimna in jara žita,

– 1. junija za koruzo in sirek,

– 1. avgusta za navadno ajdo in navadno proso.

(2) Organ za potrjevanje 4-krat letno obvesti Upravo o prejetih prijavah partije semena iz 21. člena tega pravilnika, o opravljenih uradnih pregledih v postopku uradne potrditve in o potrditvi oziroma zavrnitvi uradne potrditve.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko organ za potrjevanje obvešča Upravo tako, da ji omogoči neposreden dostop do podatkov iz prvega in drugega odstavka tega člena preko spletne aplikacije organa za potrjevanje.

(4) Če organ za potrjevanje pri uradnih pregledih, ki jih opravi v postopku uradne potrditve, sumi na ali ugotovi prisotnost karantenskih škodljivih organizmov, kot so opredeljeni v Uredbi (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin, spremembi uredb (EU) št. 228/2013, (EU) št. 652/2014 in (EU) št. 1143/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 69/464/EGS, 74/647/EGS, 93/85/EGS, 98/57/ES, 2000/29/ES, 2006/91/ES in 2007/33/ES (UL L št. 317 z dne 23. 11. 2016, str. 4), zadnjič spremenjeni z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/1702 z dne 1. avgusta 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo seznama prednostnih škodljivih organizmov (UL L št. 260 z dne 11. 10. 2019, str. 8), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/2031/EU), odvzame vzorce za testiranje v uradnem laboratoriju, določenem za diagnosticiranje škodljivih organizmov žit, in o tem nemudoma obvesti dobavitelja in Upravo na način, določen z Uredbo 2016/2031/EU in uredbo, ki ureja izvajanje uredb (EU) o ukrepih varstva pred škodljivimi organizmi rastlin.

34. člen

(izmenjava podatkov o uvoženem semenu žit)

(1) Uprava izmenjuje s pristojnimi organi drugih držav članic EU naslednje podatke o semenu žit, ki se uvozi iz tretjih držav:

1. vrsti,

2. sorti,

3. kategoriji,

4. državi pridelave in organu, ki je izvedel nadzor,

5. državi pošiljateljici,

6. uvozniku in

7. količini semena.

(2) Podatki iz prejšnjega odstavka se izmenjujejo za vsako partijo semena, ki je večja od 2 kg.

(3) Uprava pridobi podatke iz prvega odstavka tega člena o uvozu semena žit v Republiko Slovenijo iz odločb o dovolitvi uvoza, ki jih ob uvozu izda pristojni inšpektor v skladu z zakonom, ki ureja semenski material kmetijskih rastlin.

V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

35. člen

(prehodne določbe)

(1) Za seme žit, ki ob uveljavitvi tega pravilnika izpolnjuje zahteve za trženje in se trži v skladu s Pravilnikom o trženju semena žit (Uradni list RS, št. 8/05, 100/05, 94/06, 12/09, 25/10, 24/12, 85/13, 43/16, 71/18 in 75/20), se šteje, da izpolnjuje zahteve za trženje v skladu s tem pravilnikom.

(2) Za semenski posevek, ki ob uveljavitvi tega pravilnika izpolnjuje zahteve za semenske posevke, predpisane s Pravilnikom o trženju semena žit (Uradni list RS, št. 8/05, 100/05, 94/06, 12/09, 25/10, 24/12, 85/13, 43/16, 71/18 in 75/20), se šteje, da izpolnjuje zahteve za semenske posevke, predpisane s tem pravilnikom.

(3) Seme, ki je bilo požeto v semenskem posevku iz prejšnjega odstavka, in seme, ki je pred uveljavitvijo tega pravilnika izpolnjevalo zahteve za nedokončno uradno potrjeno seme iz 15. člena Pravilnika o trženju semena žit (Uradni list RS, št. 8/05, 100/05, 94/06, 12/09, 25/10, 24/12, 85/13, 43/16, 71/18 in 75/20), se dokončno uradno potrdi v skladu s tem pravilnikom.

(4) Postopki dokončne uradne potrditve semena žit, ki so se začeli na podlagi Pravilnika o trženju semena žit (Uradni list RS, št. 8/05, 100/05, 94/06, 12/09, 25/10, 24/12, 85/13, 43/16, 71/18 in 75/20), se dokončajo v skladu s tem pravilnikom.

36. člen

(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o trženju semena žit (Uradni list RS, št. 8/05, 100/05, 94/06, 12/09, 25/10, 24/12, 85/13, 43/16, 71/18 in 75/20), določbe točke 2.5 Priloge 1 ter točk 3.2. in 3.3 dela A Priloge 2 pa se uporabljajo do 31. avgusta 2022.

37. člen

(začetek uporabe)

Določbe točk 2.5, 2.7 in 3.3 Priloge 1 tega pravilnika ter točk 2.2, 2.3 in 3. dela A Priloge 2 tega pravilnika se začnejo uporabljati 1. septembra 2022.

38. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati 1. februarja 2022.

Št. 007-659/2021

Ljubljana, dne 20. januarja 2022

EVA 2021-2330-0110

Dr. Jože Podgoršek

minister

za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano