Na podlagi drugega odstavka 58.a člena Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (Uradni list RS, št. 131/23, 81/24, 109/24 in 57/25) je Vlada Republike Slovenije sprejela

Gradnja nadomestitvenih objektov je nujno potrebna in v javno korist na naslednjih zemljiščih:

– parc. št. 336, k. o. 987 Braslovče (ID znak 2505290),

– parc. št. 335, k. o. 987 Braslovče (ID znak 1884727).

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

S sprejetjem Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 (Uradni list RS, št. 95/23) z dne 31. 8. 2023 je bil v slovenski pravni red uveden nov prostorski izvedbeni akt, in sicer občinski podrobni prostorski načrt za odpravo posledic naravnih nesreč oziroma OPPN za obnovo. Gre za prostorski izvedbeni akt, ki občinam omogoča spreminjanje vseh ravni namenske rabe in prilagajanje prostorskih izvedbenih pogojev z namenom prostorske ureditve območja, prizadetega v naravni nesreči, ter območij, na katerih se načrtuje nova poselitev. Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (Uradni list RS, št. 131/23), ki je bil v Državnem zboru sprejet 13. 12. 2023, Republiki Sloveniji omogoča, da na območjih, za katera se pripravlja OPPN za obnovo, odkupuje dodatna (kmetijska) zemljišča, ki so nujno potrebna za zagotavljanje nadomestitvenih objektov. Na podlagi 58. člena Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (Uradni list RS, št. 131/23, 81/24, 109/24 in 57/25; v nadaljnjem besedilu: ZORZFS) lahko Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije po sprejetju sklepa Vlade Republike Slovenije, s katerim se določi obseg nujno potrebnih (kmetijskih) zemljišč, v imenu in za račun Republike Slovenije odkupuje navedena zemljišča za namen zagotavljanja nadomestitvenih objektov, če je bil za območje predvidene gradnje nadomestitvenih objektov sprejet najmanj sklep o pripravi OPPN za obnovo. S tem sklepom morajo biti natančno določena zemljišča, za katera se načrtuje sprememba namenske rabe prostora iz območja kmetijskih v območja stavbnih zemljišč.

Poplave 4. avgusta 2023 so pokazale, da naselje Letuš v Savinjski dolini ni več varno za prebivanje. Vlada Republike Slovenije je zato izdala sklepe, s katerimi je ugotovila, da je treba celotno naselje, ki zajema več kot 160 objektov, odstraniti. Zaradi potrebe po zagotovitvi ustreznega števila zemljišč za gradnjo nadomestitvenih objektov je župan Občine Braslovče 1. 8. 2024 sprejel Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za obnovo po poplavah na območju dela Letuša (levi in desni breg Gmajna) in širitev naselja Braslovče z Rakovljami za nadomestitveno gradnjo. Sklep je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 67/24 z dne 9. 8. 2024. V zvezi z navedenim sklepom je Vlada Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 58. člena ZORZFS 6. 2. 2025 sprejela sklep št. 00701-3/2025/3, s katerim je določila obseg kmetijskih zemljišč, nujno potrebnih za zagotovitev nadomestitvenih objektov. Sklep o začetku priprave OPPN za obnovo in pozneje sprejeti OPPN za obnovo (objavljen v Uradnih objavah Občine Braslovče št. 3/25 z dne 26. 6. 2025) sta se namreč nanašala na kmetijska zemljišča, ki so bila pretežno že v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije.

Navedeni sklep Vlade Republike Slovenije je določal 22 zemljišč, ki še niso bila v izključni lasti Republike Slovenije. Republika Slovenija, v njenem imenu pa Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, je do sprejetja tega sklepa dosegla sporazumni prenos lastninske pravice na 20 zemljiščih iz navedenega sklepa. Na dveh zemljiščih, in sicer na parcelah št. 336, k. o. 987 Braslovče (ID znak 2505290), in št. 335, k. o. 987 Braslovče (ID znak 1884727), sporazumnega odkupa ni bilo mogoče doseči. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je lastniku navedenih zemljišč poleg odkupa ponudil tudi več kmetijskih zemljišč v zamenjavo. Izkoristil je tudi možnost, da na podlagi četrtega odstavka 58.a člena ZORZFS izvede pogajanja o odkupni ceni, v okviru katerih je lahko ponudil ceno, ki je bila do 20 odstotkov višja od enotne odkupne cene, na podlagi katere je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije pridobil vsa preostala zemljišča na območju navedenega OPPN za obnovo.

Ker sporazumni odkup navedenih zemljišč ni bil dosežen, bo moral Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije najverjetneje vložiti zahtevo za razlastitev. Prvi odstavek 58.a člena ZORZFS namreč določa, da se za namen zagotovitve nadomestitvenih objektov zaradi odprave posledic poplav in plazov lastninska ali druga stvarna pravica na zemljiščih, ki so navedena v OPPN za obnovo, lahko odvzame ali omeji v javno korist. Ureditev iz 58.a člena ZORZFS je sorodna sistemski ureditvi razlastitev v Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US in 75/25), z dodatnim pogojem, da se za izkaz javne koristi v abstraktnem pomenu, potrebne za uvedbo razlastitvenega postopka, poleg vključitve posameznega zemljišča v OPPN za obnovo zahteva tudi sklep Vlade Republike Slovenije, s katerim ta ugotovi, da je gradnja nadomestitvenih objektov na teh zemljiščih nujno potrebna in v javno korist. Za izkaz javne koristi v abstraktnem pomenu morajo tako biti kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: da je gradnja nadomestitvenih objektov predvidena v OPPN za obnovo, pri čemer skupna površina teh zemljišč ne presega 20 odstotkov celotnega zaokroženega naselja, in da Vlada Republike Slovenije na predlog Službe Vlade Republike Slovenije za obnovo po poplavah in plazovih sprejme sklep, s katerim ugotovi, da je gradnja nadomestitvenih objektov na teh zemljiščih nujno potrebna in v javno korist, ter da se navedeni sklep objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Gre za pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da se sploh lahko uvede razlastitveni postopek, kadar ni mogoče doseči sporazumne sklenitve pogodbe o odkupu potrebnih zemljišč. Glede na to, da gre pri razlastitvi za najskrajnejši poseg v lastninsko pravico, so tovrstni dodatni pogoji določeni ob upoštevanju načela sorazmernosti. Razlastitveni postopki na podlagi 58.a člena ZORZFS se lahko uvedejo izključno za zemljišča, na katerih bodo dejansko zgrajeni nadomestitveni objekti, in le po uveljavitvi OPPN za obnovo, nikakor pa ne pred tem.

Upoštevaje navedeno Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da je gradnja nadomestitvenih objektov nujno potrebna in v javno korist na naslednjih parcelah: s številko 336, k. o. 987 Braslovče (ID znak 2505290), in s številko 335, k. o. 987 Braslovče (ID znak 1884727). Obe zemljišči sta bili kot nujno potrebni za pridobitev določeni že v sklepu Vlade Republike Slovenije št. 00701-3/2025/3 z dne 6. 2. 2025 in ležita na območju, ki ga Občinski podrobni prostorski načrt za obnovo po poplavah na območju dela Letuša (levi in desni breg Gmajna) in širitev naselja Braslovče z Rakovljami za nadomestitveno gradnjo opredeljuje kot območje gradnje nadomestitvenih objektov. Vlada Republike Slovenije pri tem poudarja, da javna korist v navedenem primeru presega interes zasebnih lastnikov. Ni namreč mogoče prezreti dejstva, da gre pri načrtovanem naselju nadomestitvenih objektov v Rakovljah za geografsko zaokroženo območje, povezano s socialno funkcijo lastnine in pravico do doma, zato je nujno, da se zasebni interes na posameznih zemljiščih za uresničitev funkcije celotnega območja umakne javni koristi. Ob upoštevanju obsega naravne nesreče, ki je prizadela Občino Braslovče in ki je zaradi dejanske potrebe po preselitvi celotnega naselja povzročila občutno pomanjkanje zemljišč za nadomestitvene objekte, Vlada Republike Slovenije ocenjuje, da je nujno zagotoviti ustrezne razmere za gradnjo 98 nadomestitvenih objektov na zemljiščih, zajetih v veljavnem OPPN za obnovo Občine Braslovče. Le tako se bo dejansko omogočila selitev prebivalcev naselja Letuš na varno lokacijo, pri čemer se bosta zagotovila ohranjanje števila prebivalstva v navedeni občini in tudi nemoteno zadovoljevanje javnih potreb z izvajanjem javnih služb. Poleg tega se s tem uresničuje namen interventne zakonodaje, s ciljem, da se omogoči gradnja nadomestitvenih objektov na območjih, ki prebivalcem omogočajo kontinuiteto bivanja v okolju, kjer so že imeli svoj dom. S tem se preprečujejo tudi možne negativne posledice za posameznike zaradi selitve v tuje okolje, ki ne bi bila izključno osebna odločitev, temveč vsiljena okoliščina. Takšna selitev ima lahko številne negativne posledice za posameznika in družino – socialno, psihološko, izobraževalno in tudi identitetno. Selitev v drugo občino pomeni prekinitev življenjske kontinuitete, izgubo socialne mreže, motnje v šolanju otrok in podobno. Ohranitev bivanja v domači občini omogoča investitorjem nadomestitvenih objektov, da ostanejo v znanem okolju s podporo sorodnikov, prijateljev in skupnosti, kar bistveno pripomore k hitrejši socialni in čustveni obnovi po nesreči. To je tudi v interesu občine, saj preprečuje demografski odliv in krepi povezanost ter zaupanje med prebivalci in lokalno skupnostjo.