A
A
A

Glasilo Uradni list RS

V zavihku Glasilo Uradni list RS najdete vse uradne predpise slovenske zakonodaje.
Od 1. aprila 2010, je edina uradna izdaja Uradnega lista RS elektronska izdaja. Dodatne informacije najdete tukaj.

Številka 82

Uradni list RS, št. 82 z dne 24. 10. 2025

UL Infotok

Uradni list RS, št. 82/2025 z dne 24. 10. 2025

2946. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za naselje Goče (za EUP GO23, GO24, GO25 in GO30), stran 9636.

  
Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v zvezi z 298. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – ZUreP-3) in 16. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 42/11, 73/14, 20/17) je Občinski svet Občine Vipava na 28. seji dne 16. 10. 2025 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za naselje Goče (za EUP GO23, GO24, GO25 in GO30)
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(predmet odloka) 
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Vipava (Uradni list RS, št. 9/14, 87/14, 8/15, 26/16, 69/17) (v nadaljevanju: OPN Vipava) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za naselje Goče (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelalo podjetje Domplan d.d. pod številko projekta UD/485-82/17 v septembru 2024.
(3) Obvezni sestavni del OPPN je Konservatorski načrt za prenovo naselja Goče, ki ga je pod št. projekta UD/485-82/17 z datumom januar 2022, dopolnjeno november 2022, junij 2024 izdelal Domplan d.d.
(4) V postopku priprave OPPN je bil izveden tudi postopek celovite presoje na okolje (v nadaljevanju: CPVO) in izdelano Okoljsko poročilo za Občinski podrobni prostorski načrt Goče (EUP GO23, GO24, GO25 in GO30), ki sta ga pod št. projekta 17-2019-OPPN z datumom december 2022, maj 2023 izdelala Lutra, inštitut za ohranjanje naravne dediščine in LUČKA, okoljske in prostorske študije, Vanja Šendlinger s.p. Pri načrtovanju in v času gradnje ter uporabe vseh načrtovanih ureditev je treba upoštevati ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov, podane v navedenem okoljskem poročilu.
2. člen 
(vsebina in namen odloka) 
(1) OPPN določa območje urejanja, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, podlage za parcelacijo, etapnost izvedbe prostorskih ureditev, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje za priključevanje objektov na GJI in grajeno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora, dopustna odstopanja od prostorskih ureditev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2) Namen OPPN je ohranitev kulturnih, zgodovinskih, arheoloških, urbanističnih, etnoloških in umetnostno-zgodovinskih vrednot naselja in zagotavljanje njihovega nadaljnjega obstoja. Prav tako je namen OPPN zagotavljanje sodobnejših bivanjskih standardov in preureditev naselja v privlačno in prijetno bivalno okolje. Namen predmetnega akta pa je tudi zagotoviti pravno podlago za omogočanje gradenj in drugih ureditev v naselju Goče.
3. člen 
(sestavni deli OPPN) 
(1) OPPN sestavlja tekstualni del (odlok), grafični del in priloge.
(2) Grafični del OPPN vsebuje naslednje grafične liste:
– izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju 
1:5000
– območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
1:1000
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
1:1000
– ureditvena situacija
1:1000
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na GJI ter grajeno javno dobro
1:1000
– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
1:1000
– prikaz ureditev potrebnih za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstvom pred požarom ter stabilnostjo tal
1:1000
– načrt parcelacije
1:1000.
(3) OPPN vsebuje naslednje priloge:
– izvleček iz OPN Občine Vipava
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev OPPN
– povzetek za javnost.
(4) Sestavni del prilog OPPN so tudi:
– Konservatorski načrt za prenovo naselja Goče, izdelal Domplan d.d. pod št. projekta UD/485-82/17 z datumom januar 2022, dopolnjeno november 2022, junij 2024
– Okoljsko poročilo za Občinski podrobni prostorski načrt Goče (EUP GO23, GO24, GO25 in GO30), izdelala Lutra, inštitut za ohranjanje naravne dediščine in LUČKA, okoljske in prostorske študije, Vanja Šendlinger s.p. pod št. projekta 17-2019-OPPN z datumom december 2022, maj 2023
– Katalog arhitekturnih elementov in urbane opreme.
II. OBMOČJE OPPN 
4. člen 
(območje OPPN) 
(1) Območje OPPN obsega območje kulturnega spomenika naselja Goče (Enota dediščine Goče-Vas, EŠD 157) in območje tangiranih ureditev v širšem prostoru (navezave na prometno in drugo infrastrukturno omrežje).
(2) Območje OPPN v skladu z OPN Vipava obsega enote urejanja prostora EUP GO23 (SS), EUP GO24 (SSc), EUP GO25 (ZK) in EUP GO30 (SS) v skupni površini prib. 6,73 ha.
(3) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami:
*2, 2, 3, *3/1, *3/3, *3/4, 4/1, 4/2, 4/3, 5, 1451, 7, 8, *8/1, *8/2, *8/3, *10/1, 10/1, *10/2, 10/2, *11, 11, *12, 12, *13/1, *13/2, *13/3, *13/4, *13/5, *15, 15, *16/2, 17/1, 17/2, 18, *19/1, *19/2, *23, *24, 1391/6, *25, *26, *27, *28, *29, *30, 31, *31/1, *32/1, *32/2, 33, *33/1, *33/2, *34, 34/1, 34/2, 34/3, 34/4, *35, 35/1, 35/2, 35/3, 35/4, 35/5, 35/6, 35/7, 35/8, 35/9, 35/10, *36, 36, 37, 38/2, 38/3, *42, *43/1, *49, *50/1, *50/2, *50/3, *51, *52, *53, *54, *55, *56/1, *56/2, *57/1, *57/2, *58, *59/1, *59/2, *60/1, *60/2, *61, *62, *63, *64/1, *64/2, *66, *67/1, *67/2, *67/3, *68/1, *68/2, *69, *70, *71, *72, *73, *74, 74/2, 74/3, 74/7, *75, *76, *77, *78, *79, *80/1, *80/2, *81, *83, *84/2, *85, *86, *87, *88, *89/1, *89/2, *90, *91, *92, *93/1, *93/2, *94, *95, *96, *97, *98/1, *98/2, *99/1, *100, *102/1, *102/2, *103, *104/1, *104/2, *105, *106, *107, *108, *109/1, *109/2, *110/1, *110/2, *111, *112, *113, *114/1, *114/2, *115/1, *115/2, *116, *117, *118, *119, *120/1, *120/2, *121/2, *124, *125, *127, *128, *130, *131, *132/1, *132/2, *133/1, *133/2, *133/3, *135/1, *135/2, *136/1, *136/2, *137, *138, *139/1, *139/2, *140, *141, *142, *143, *144, *145/1, *145/2, *146, *147/1, *147/2, *148, *150, *151, *152, *153/1, *153/2, *154/1, *154/2, *155/1, *155/2, *156/1, *156/2, *157/1, *158/1, *159, *160, *163, *164, *170, *173, 242/1, 246, 247, 248, 249, 250, 254, 255, 256/1, 256/2, 256/3, 257/1, 257/2, 259/3, 263/4, 264, 271, 1256, 1257/2, 1259, 1260/1, 1260/2, 1261/3, 1261/5, 1261/6, 1261/7, 1261/8, 1261/9, 1265, 1266/1, 1266/2, 1266/3, 1272, 1273, 1276/1, 1276/2, 1280/1, 1286/1, 1286/3, 1321, 1323, 1325/1, 1328/1,1328/3, 1329/1, 1329/2, 1329/3, 1330/1, 1330/2, 1333/1, 1333/2, 1333/3, 1333/4, 1333/6, 1333/8, 1335, 1336, 1338, 1390/1, 1390/2, 1390/3, 1390/4, 1390/5, 1390/6, 1391/1, 1391/3, 1391/4, 1391/5, 1409, 1410/1, 1410/2, 1410/4, 1413/1, 1413/2, 1413/3, 1413/4, 1413/5, 1413/6, 1413/7, 1413/8, 1413/9, 1413/10, 1413/11, 1413/12, 1414, 1415, 1416, 1417, 1419, 1420, 1423, 1426, 1428, 1429, 1430/1, 1431/1, 1438, 1440/2, 1440/3, 1440/4, 1441, 1442, 1447, 1447/1, 1447/2 in 1449, vse k.o. 2403_Goče.
(4) Širše območje OPPN obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja, po katerih je predviden potek prometnih in drugih infrastrukturnih ureditev skladno z grafičnim delom OPPN.
(5) Meja območja OPPN je določena v skladu z OPN Vipava in je prikazana v grafičnem delu OPPN.
5. člen 
(delitev območja OPPN) 
(1) Območje OPPN sestavljajo strnjeno naselje, nekoliko odmaknjena lokacija pokopališča ter dve območji razpršene gradnje (novejša dislocirana gradnja).
(2) Zaradi krajinskih, urbanističnih, arhitekturnih, oblikovnih ali drugih značilnosti in posebnosti je območje OPPN razdeljeno na manjše zaključene ureditvene enote, ki se urejajo po določilih tega odloka:
– UE 1 najstarejše jedro naselja
– UE 1a najstarejše jedro naselja – vinske kleti
– UE 2 kasnejša širitev naselja
– UE 2a, 2b, 2c, 2d, 2e  kasnejša širitev naselja – domačije zaprtega tipa
– UE 3 pokopališče
– UE 4a, 4b razpršena gradnja (novejša dislocirana gradnja).
III. NAČIN, VRSTA IN NAMEN PRENOVE NASELJA 
6. člen 
(način, vrsta in namen prenove naselja) 
(1) Pretežni del naselja Goče je zavarovan kot kulturni spomenik – Vas Goče. Stanje od razglasitve vasi Goče za naselbinski spomenik se do danes ni bistveno degradiralo. Ohranila se je zgodovinsko-pričevalna vrednost spomenika z etnološkimi, umetnostnimi, arhitekturnimi, zgodovinskimi in krajinskimi prvinami.
(2) OPPN je namenjen celoviti prenovi naselja, s katero se izboljšujejo funkcionalne, tehnične, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere na območju kulturnega spomenika. S celovito prenovo naselja se zagotavlja ohranitev urbanističnih in arhitekturnih grajenih struktur ter varuje dobro ohranjena robna območja kulturne krajine tudi v prihodnje.
(3) Varstvena dejavnost temelji na prepoznavanju, vrednotenju in skrbi po čim ustreznejšem fizičnem stanju ter vključevanju dediščine v sedanje in bodoče življenje. Vrsta prenove naselja vključuje:
– ohranitev stavbne dediščine: Prednostno se prepreči nadaljnje propadanje obstoječe stavbne, gradbene strukture. Ob prenovah objektov se postopno sanira obstoječa urbanistična in likovna neskladja;
– prenovo stavbne dediščine: Prazni, propadajoči objekti ali ruševine s prenovo ali gradnjo na mestu obstoječe dobijo nove funkcije. V prazne stanovanjske objekte se prednostno umešča bivanje (začasno ali stalno), lahko tudi javni program, drobne obrtne dejavnosti, centralne dejavnostni, kulturno vsebino podprto z lokalno tradicijo (kmetijstvo, vinogradništvo, vinarstvo);
– prenovo javnih površin: V celotnem območju naselja se rekonstruira, dogradi ali zgradi na novo gospodarska javna infrastruktura, ki vključuje fekalno in padavinsko kanalizacijsko, vodovodno, elektro in telekomunikacijsko omrežje ter javno razsvetljavo;
– z odprtih javnih prostorov ulic in trgov se odstranijo pomožni objekti, ki ne sodijo v javni prostor, odloženi material ipd. Vrhnji vidni sloj se zaključi z ustreznim tlakovanjem in umestitvijo urbane opreme, ki dopolnjuje ambient javnih prostorov;
– umeščanje večjih novih skupnih vsebin (parkiranje, šport, rekreacija ipd.) se predvidi na obrobju strnjenega naselja. Za nove ureditve, ki segajo izven območja OPPN, je potrebna predhodna sprememba nadrejenega prostorskega akta.
(4) Pri vseh ureditvah v območju urejanja z OPPN je potrebno upoštevati konservatorski načrt in varstveni režim, kot go določa Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v naselju Goče (Uradni list RS, št. 20/17).
(5) Prenova kulturnega spomenika lahko poteka etapno, po posameznih sklopih oziroma vzporedno na več nivojih.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR 
4.1. Vplivi in povezave s sosednjimi območji
7. člen 
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji) 
(1) Goče so strnjeno gručasto naselje v Vipavski dolini, locirano na vipavskem griču. Naselje, v katerem prevladuje stanovanjska pozidava, je z vseh strani zaprto in zgrajeno značilni v obliki Andrejevega križa. Širšo okolico območja predstavlja redko poseljen podeželski prostor, ki ga pretežno obdajajo vinogradi in sadovnjaki ter posamezne njive, travniki in zaplate gozda.
(2) Naselje s primarno agrarno funkcijo se deli na več funkcijskih enot, ki jih predstavljajo osrednje strnjeno naselje, nekoliko odmaknjena lokacija pokopališča ter dve območji razpršene gradnje (novejša dislocirana gradnja).
(3) Naselje je vpeto v širši prostor preko obstoječih prometnih povezav ter skromnega energetskega, komunalnega in komunikacijskega omrežja. Predvidena je celovita prenova komunalne opreme v naselju, ki vključuje fekalno in padavinsko kanalizacijsko, vodovodno, elektro in telekomunikacijsko omrežje ter javno razsvetljavo. Z namenom oblikovanja celovite rešitve je v OPPN obravnavan tudi objekt Goče 70A, ki se nahaja v vplivnem območju prostorskega akta.
(4) Območje se prometno navezuje na sosednje enote urejanja prostora preko javne ceste iz smeri Vipava na JZ robu naselja (JP odsek št. 958491), ki poteka skozi celotno naselje v smeri proti severu in se izven območja OPPN nadaljuje v smeri Erzelj, ter javne ceste iz smeri Manče na JV robu naselja (JP odsek št. 9584519).
(5) Širitev obstoječih cest zaradi značilne urbanistične strukture naselja in pozidanosti ni predvidena. Omrežje ulic in gas se v območju naselja prenavlja v okviru celovite infrastrukturne prenove območja z namenom izboljšave tehničnih in varnostnih elementov. Z namenom reševanja prehodnosti oziroma dostopnosti posameznih delov naselja je predvidena ureditev povezovalnih cest s širitvijo okoliških poljskih poti.
(6) Parkirišča za prebivalce in obiskovalce so obstoječa. V primeru prihodnjega povečanja prometnih obremenitev kot posledica razvoja turizma bo potrebno iskati nove rešitve za motorni promet (dodatna parkirišča za osebna vozila, avtodome, avtobuse) izven območja OPPN.
(7) Naselje po svoji izoblikovanosti sodi med izstopajoče značilnosti kulturne krajine. Posebej poudarjena in značilna je silhueta naselja z dominanto cerkve Sv. Andreja v najstarejšem osrednjem delu naselja. V okviru načrtovanih ureditev se pojavnost naselja v širšem prostoru in odnos z okolico ohranjata.
(8) Prav tako se ohranja dislocirana lega pokopališča s kapelico oziroma zelena cezura med pokopališčem in strnjenim delom naselja. S predvidenimi posegi na območju pokopališča in njegovi okolici se zagotavlja nadaljnje ohranjanje prvenstvene pietetne funkcije pokopališča s kapelico.
(9) Novejša razpršena gradnja izven strnjenega območja naselja (ureditveni enoti 4a, 4b) predstavlja degradacijo značilnega poselitvenega vzorca, tlorisne zasnove in stavbne tipologije. Predvidena je ohranitev obstoječe pozidave brez možnosti za nadaljnjo širitev.
(10) Vplivi in povezave naselja s sosednjimi območji urejanja prostora so prikazani v grafičnem delu OPPN.
4.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
8. člen 
(dopustne vrste posegov) 
(1) Na celotnem območju OPPN so ob upoštevanju preostalih določil tega odloka dopustne naslednje vrste gradenj in posegov:
– vzdrževanje objekta in vzdrževalna dela v javno korist
– rekonstrukcija objekta
– sprememba namembnosti objekta v okviru dopustnih dejavnosti
– gradnja novih objektov na mestih, kjer so stavbe zgodovinsko izpričane ob upoštevanju gabaritov, materialov in oblikovanja po arhivski dokumentaciji in lokalni tradicionalni tipiki stavb
– gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske infrastrukture ter priključkov nanje
– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov v skladu z določili 1. točke 13. člena tega odloka
– gradnja in urejanje zelenih in utrjenih površin.
(2) Odstranitve objektov ali delov objektov niso dopustne, razen če se po strokovni presoji izkaže, da je objekt v tako slabem gradbenem stanju, da obnova ni možna in je za to pridobljeno soglasje pristojne enote ZVKDS. Na mestu odstranjenega objekta se zgradi nov objekt ob upoštevanju določil tega odloka.
(3) V ureditveni enoti 1 so ob upoštevanju preostalih določil tega odloka dopustni tudi:
– prizidave objektov, ki mejijo proti odprti krajini
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
(4) V ureditveni enoti 2 so ob upoštevanju preostalih določil tega odloka dopustni tudi:
– prizidave in gradnje novih objektov kot zgostitev obstoječe pozidave (zapolnjevanje obstoječih in oblikovanje novih uličnih nizov ter na robu proti odprti krajini)
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
(5) V ureditveni enot 2a so ob upoštevanju preostalih določil tega odloka dopustni tudi:
– prizidave in gradnje novih objektov, ki ne rušijo obstoječe zasnove domačije (objekti na sredini, ki delijo kompleks na manjša območja (glavno in stransko dvorišče) ali ob robu z osrednjim (glavnim) dvoriščnim prostorom)
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
(6) V ureditveni enoti 2b in 2c so ob upoštevanju preostalih določil tega odloka dopustni tudi:
– prizidave in gradnje novih objektov, ki ne rušijo obstoječe zasnove domačije (objekti ob robu z osrednjim (glavnim) dvoriščnim prostorom, vzporedno s parcelno mejo)
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
(7) V ureditveni enoti 2d so ob upoštevanju preostalih določil tega odloka dopustni tudi:
– gradnje novih objektov v stegnjenem nizu na severnem robu ureditvene enote (vzpostavitev novega uličnega niza)
– prizidave in gradnje novih objektov, ki ne rušijo obstoječe zasnove domačije (objekti ob robu z osrednjim (glavnim) dvoriščnim prostorom vzporedno s parcelno mejo)
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.
(8) V ureditveni enoti 2e je prostorska rast domačije izpolnjena, zato novogradnje (gradnje novih objektov, prizidave) niso dopustne.
(9) Na območju funkcionalnih enot 2a, 2b, 2c, 2d in 2e je dovoljena delitev domačij na ustrezno zaokrožene, manjše funkcionalno samostojne podenote, pri čemer mora biti prenova kompleksa celostna, tako da se ohrani enoten značaj domačije zaprtega tipa.
(10) V ureditveni enoti 3 je ob upoštevanju preostalih določil tega odloka dopustno tudi:
– prizidava mrliške vežice.
(11) V ureditvenih enotah 4a in 4b novogradnje objektov (prizidave, gradnje novih objektov, tudi zahtevnih in manj zahtevnih) niso dopustne.
(12) Pri iskanju prostorov za nove javne vsebine (družbene in centralne dejavnosti) in poslovne dejavnosti imajo opuščeni objekti prednost pred novogradnjami.
(13) Dopustne so spremembe namembnosti objektov ob upoštevanju določil 9. člena tega odloka, vendar samo v primeru, če novo predvidene vsebine zagotavljajo enako ali boljše varstvo kulturne dediščine. Spremembe namembnosti objektov ne smejo poslabšati oziroma negativno vplivati na oblikovne, historične, konstrukcijske ali bivalne pogoje obstoječih stavb.
(14) Z namenom zagotavljanja kakovostnega bivalnega okolja se na območju OPPN, povsod kjer je to smiselno, ohranjajo in v skladu s prostorskimi možnostmi zagotavljajo površine za šport in rekreacijo, vrtičkarstvo, urejene javne zelene površine ipd. ter omogoča dostop do njih.
9. člen 
(dopustne vrste dejavnosti) 
(1) Naselje Goče se ohranja predvsem z ohranitvijo prevladujočega bivanja (stalno, začasno) z dopolnilnimi dejavnostmi, povezanimi s tradicionalno rabo (kmetijstvo, vinogradništvo, vinarstvo). Vzpodbujajo se nove dejavnosti, ki omogočajo ohranitev in oživitev objektov kulturne dediščine ter hkrati samozaposlitev lokalnega prebivalstva (zlasti razvoj mehkega turizma s poudarkom na tradiciji kmetijstva in vinarstva, prezentacija kulturne dediščine).
(2) V ureditvenih enotah 1, 2, 2a, 2b, 2c, 2d in 2e so ob upoštevanju preostalih določil tega odloka dopustni:
– stanovanja, kmetijska dejavnost in dopolnilne dejavnosti vezane na kmetijstvo, vinogradništvo in vinarstvo, trgovina na drobno, gostinstvo in turizem (gostinska ponudba, apartmaji, hostli ipd.), storitvene dejavnosti, drobne obrtne dejavnosti, mirne pisarniške in poslovne dejavnosti, družbene dejavnosti (verski obredi, izobraževanje, kultura, šport in rekreacija ipd.).
(3) V ureditveni enoti 1a je dopustna:
– kmetijska dejavnost (vinske kleti za neposredno predelavo grozdja v vino ter njegovo skladiščenje).
(4) V ureditveni enoti 3 je dopustno urejanje:
– površine za pokop in spomin na mrtve
– parkirišče za osebna vozila.
(5) V ureditvenih enotah 4a in 4b so dopustne:
– dejavnosti določene z obstoječim gradbenim dovoljenjem.
10. člen 
(dopustne vrste objektov) 
(1) Na celotnem območju OPPN so dopustne naslednje vrste objektov glede na namen uporabe:
– objekti, vodi in naprave okoljske, energetske, komunikacijske in prometne infrastrukture v skladu s pogoji, ki jih OPPN določa za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
– trgi, javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja za druge namene (razstavljena arheološka najdišča in ruševine, spominska, umetniška in podobna obeležja ter druge stavbe v dediščinsko prezentacijske namene, ki se ne uporabljajo za druge namene).
(2) V ureditvenih enotah 1, 2, 2a, 2b, 2c, 2d in 2e so ob upoštevanju dopustnih vrst dejavnosti iz 9. člena tega odloka dopustni objekti glede na namen uporabe:
– stanovanjske stavbe
– gostinske stavbe
– poslovne in upravne stavbe
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
– stavbe splošnega družbenega pomena
– nestanovanjske kmetijske stavbe
– stavbe za opravljanje verskih obredov
– otroška in druga javna igrišča.
(3) V ureditveni enoti 1a so dopustne:
– nestanovanjske kmetijske stavbe (vinske kleti).
(4) V ureditveni enoti 3 so dopustni:
– pokopališče
– pokopališke stavbe.
(5) V ureditvenih enotah 4a in 4b so dopustne:
– stanovanjske stavbe
– stanovanjske kmetijske stavbe (vinske kleti).
(6) V območju OPPN so kot dopolnitev glavnega objekta dopustni tudi objekti za spremljajoče dejavnosti (drobna obrtna dejavnost, predelava kmetijskih proizvodov ipd.), garaže, skladišča in stavbe za funkcionalno dopolnitev, ki služijo potrebam glavnih objektov.
(7) Na območju OPPN ni dopustno graditi objektov, ki bi presegale višinske gabarite obstoječe pozidave in bi pomenile novo dominanto v prostoru (bazne postaje, razgledni stolpi ipd.).
4.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
11. člen 
(lega in odmiki načrtovanih ureditev) 
(1) Dovoljene so novogradnje kot zgostitev obstoječe zazidave. Gradnje novih objektov se morajo prilagajati obstoječi pozidavi in slediti urbanistični strukturi obstoječega strnjenega naselja. Z novo pozidavo se ohranja zgodovinski značaj naselja, za katerega je značilna gručasta pozidava, v kateri so stavbe razpostavljene nepravilno v eni ali več med seboj povezanih skupinah.
(2) Objekti se praviloma gradijo do meje sosednjega zemljišča oziroma sosednjega objekta. Odmik je lahko tudi večji, v kolikor ne gre za gradnjo v okviru strnjene ulične pozidave ali je to potrebno zaradi funkcije, vzdrževanja in rabe načrtovanega objekta kot tudi obstoječe pozidave.
(3) Pri določitvi lege stavbe je treba slediti funkciji in značilni legi stavb v tangirani ureditveni enoti (vzporedno ali pravokotno z obstoječim stavbnim nizom, vzporedno s parcelno mejo).
(4) V primeru gradnje, ki predstavlja dopolnitev strnjene ulične pozidave, je treba upoštevati ulično gradbeno mejo, ki je določena v grafičnem delu OPPN. Ulična gradbena meja (GM) je črta, ki je na novo zgrajeni objekti ne smejo preseči; lahko se jo dotikajo s fasadno ravnino ali pa so odmaknjeni v notranjost gradbene parcele. Čez gradbeno mejo lahko v javni prostor ob pridobljenem soglasju upravljavca ceste segajo deli temeljev in drugi podzemni deli stavb, manjši nadzemni deli stavb, ki so na stiku s terenom (kot npr. zunanje stopnice in klančine pred vhodom) in nad teren dvignjeni deli stavb (kot npr. napušči, deli stavbnega pohištva, balkoni, podesti, lože, nadstreški, dodane nove fasadne plasti za potrebe energetske ali statične sanacije obstoječih objektov ipd.), če je za to pridobljeno soglasje upravljavca ceste.
(5) V primeru gradnje na nepozidanih površinah ob jugozahodnem robu naselja je treba upoštevati regulacijsko linijo, ki je določena v grafičnem delu OPPN. Regulacijska linija (RL) je meja, ki ločuje grajene površine od odprtih površin z namenom ohranjanja jasne morfološke strukture naselja. Čez regulacijsko linijo lahko segajo deli stavb iz 4. točke tega člena ter zunanja ureditev objektov.
(6) Za nezahtevne in enostavne objekte, ki so stavbe, je treba zagotoviti enak odmik, kot je določeno v 2. točki tega člena.
(7) Ograje, mejne zidove in podporne je dopustno postaviti največ do meje parcele, na kateri se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče; s pisnim soglasjem lastnikov parcel, na katere mejijo, pa jih je dopustno postaviti tudi na parcelno mejo.
(8) Urbanistični parametri, kot so velikost gradbene parcele, faktor zazidanosti in minimalni delež zelenih površin (razen če s tem odlokom ni predpisano drugače) zaradi značilne strnjene zasnove naselja niso predpisani.
12. člen 
(splošni pogoji arhitekturnega oblikovanja objektov) 
(1) Pri gradnjah novih objektov kot tudi pri vseh posegih na obstoječih objektih (vzdrževanje, rekonstrukcija, prizidava) je pri arhitekturnem oblikovanju objektov treba slediti zakonitostim, predpisanim za posamezno ureditveno enoto, kot je določeno v nadaljevanju tega člena. Arhitekturno oblikovanje objektov je podrobneje predstavljeno in natančno predpisano v konservatorskem načrtu za prenovo naselja, ki je sestavni del tega OPPN.
(2) Na celotnem območju OPPN mora biti stavbno pohištvo (okna in vrata) izključno v leseni izvedbi. Končen izgled oken in vrat naj bo v naravni barvi lesa ali barvan s pokrivnimi barvami, skladno z barvno študijo, ki jo pripravi ZVKDS. Vratna krila morajo biti oblikovana skladno s kvalitetnimi primeri iz okolice.
(3) V primeru odstranitve in gradnje novega objekta se obstoječi gabariti lahko spreminjajo za +/-15 % ob upoštevanju preostalih določb tega odloka.
(4) Ureditvene enote 1, 2, 2a, 2b, 2c, 2d in 2e:
a) Stanovanjski objekti:
– Gabariti: tloris: podolgovat, višina: max. K+P+1+mezaninsko podstrešje.
– Strehe: Dovoljene so simetrične dvokapnice. Pri sestavljenih tlorisih so dopustne sestavljene strehe. Trokapne strehe na čelnih fasadah so dopustne le izjemoma. Sleme mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta. Naklon je prilagojen kritini (20–30°). Strešna kritina mora biti korčna (navaden gladek korec, spodaj in na vrhu) v enotni opečni barvi. Izvedba frčad in čopov ni dopustna, za zadostitev svetlobno tehničnim zahtevam se lahko v ravnini strehe izvede osvetlitev preko strešnih oken. Zaradi zagotavljanja kakovostnega bivalnega okolja se frčade izjemoma dovoli v enotah 2, 2a, 2b, 2c, 2d in 2e. Napušči morajo biti kratki, izvedeni s kamnitimi ploščami (skrlami), dopustna je tudi izvedba v betonu. Nad vhodi in ganki so lahko napušči daljši, izvedeni morajo biti z vidnimi rezljanimi špirovci planetami (z/brez poslikave) ali deskami. Strešni žlebovi in odtočne cevi morajo biti krožne oblike, izvedeni v sivi mat pločevini ali bakreni, izjemoma so lahko v rjavi barvi. V primeru kamnitega strešnega venca je žleb treba namestiti nad venec. Na čelnih fasadah se obrob ne namešča, izjemoma so dopustne obrobe minimalne širine 5 cm. Dimniki morajo biti tradicionalni, zidani iz opeke, v celoti ometani (enako kot fasada), pokriti s korčno strešico.
– Fasade: Pri barvah fasad in stavbnega pohištva se upošteva barvno študijo, ki jo izdela ZVKDS ob upoštevanju študije obdelave fasad iz Elaborata varstva naravne in kulturne dediščine za naselje Goče, ki jo je junija 1988 izdelal ZVNKD Gorica. Prednostno se ohranja obstoječe vidne kamnite strukture fasad. Glede na pomembnost objekta je dopustna tudi izvedba fasade v belem apnenem zaglajenem ometu, lahko z dodatkom naravnih pigmentov v svetlejših barvnih tonih (zelena, rdeča, rumena). Izvedba fasad v izrazitih oziroma kričečih barvnih tonih (rumena, rdeča, zelena, modra ipd.) ni dopustna. Stik fasade s tlemi mora biti praviloma izveden brez cokla z ometom podaljšanim do tal oziroma do linije obstoječih izstopajočih talnih kamnov. Dopustna je tudi izvedba cokla v bolj grobi izvedbi osnovnega ometa ali v avtohtonem rezanem kamnu večjega formata. Inštalacijske omarice na posameznih objektih se prednostno vgrajuje v notranjost objektov ali na vizualno ne izpostavljene dele fasad.
– Stavbno pohištvo:
– Okna: Prednostno se ohranja in obnavlja avtentične kamnite okenske okvirje. Izvedba novih kamnitih okenskih okvirjev je dovoljena po vzoru kvalitetnih obstoječih v avtohtonem kamnu, lesu ali njuni kombinaciji. Dopustna je tudi izvedba okenskih okvirjev v betonu (brušen/pran/štokan). Dovoljena so okna manjših dimenzij, kvadratne ali pravokotne oblike, ki morajo biti razporejena simetrično. Zaradi zagotavljanja kakovostnega bivalnega okolja se večje odprtine izjemoma dovoli v ureditvenih enotah 2, 2a, 2b, 2c, 2d in 2e, v kolikor gre za neizpostavljeno notranjo fasado. Pri izkoriščenih podstrešjih je na strešinah, ki niso v vedutnem ali vidnem stiku z javnim prostorom, dovoljena tudi vgradnja strešnih oken v ravnini strehe oziroma vgradnja frčad, skladno z oblikovnimi določili tega odloka. Okna morajo biti lesena, v naravni barvi lesa. Stekla v stavbnem pohištvu morajo biti deljena na polja. Dopustna je tudi izvedba kovanih mrež (gavter). Dovoljena je tudi izvedba lesenih polken po vzorih kvalitetnih obstoječih primerov (enokrilna/dvokrilna preproste oblike, polna ali s svetlobnimi loputami). 
– Vrata: Prednostno se ohranja in obnavlja avtentične kamnite vratne okvirje (portale). Izvedba novih kamnitih portalov je dovoljena po vzorih kvalitetnih obstoječih primerov v avtohtonem kamnu, lesu ali njuni kombinaciji. Dopustna je tudi izvedba portalov v betonu (brušen/pran/štokan). V primeru izvedbe dvokrilnih vhodnih vrat morajo biti le-ta simetrično dvokrilna. Vratna krila morajo biti lesena, v naravni barvi lesa, delno lahko zaključena s steklenimi polnili. 
– Ganki in kamnita stopnišča: Prednostno se ohranja, obnavlja in ponovno izvede avtentične ganke po vzorih kvalitetnih obstoječih primerov. Orientacija mora slediti vzdolž celotne fasade oziroma glavnega pročelja. Dovoljena je izvedba v lesu kot balkon ali loža. Dovoljene so lesene ograje, s tankimi pokončnimi lesenimi letvami. Prednostno se ohranja, obnavlja in ponovno izvede avtentična kamnita stopnišča po vzorih kvalitetnih obstoječih primerov. Podest je treba izvesti v avtohtonem kamnu. Dopustna je tudi izvedba podesta v betonu (brušen/pran/štokan). Podest je lahko podzidan ali podprt s kamnitimi ali lesenimi konzolami. Dovoli se tudi ograja preproste oblike v kovinski ali zidani izvedbi. 
– Balkoni: Novogradnje klasičnih balkonov in teras niso dovoljene. Že izvedeni, oblikovno neprimerni balkoni in terase se sanirajo po vzorih kvalitetnih obstoječih gankih in ložah. Izvedba se dovoli s podaljšanim strešnim napuščem in vidnimi špirovci (lahko rezljanimi), planetami (z/brez poslikave) ali z lesenim opažem. 
– Konzole: Prednostno se ohranja in obnavlja avtentične kamnite konzole. Izvedba novih se dovoli po vzorih kvalitetnih obstoječih primerih v avtohtonem kamnu in lesu. Dopustna je tudi izvedba v betonu (brušen/pran/štokan). 
b) Gospodarski objekti:
– Gabariti: tloris: podolgovat, višina: max. K+ P+1+mezanin.
– Strehe: Nad gospodarskimi vhodi in odprtinami za zmetavanje sena je dopustna enokapna korčna ali vzidana kamnita strešica. Upoštevajo se enaki pogoji za oblikovanje kot za stanovanjske objekte.
– Fasade: Prednostno se ohranja obstoječe vidne kamnite strukture. Dopustna je tudi izvedba fasade v belem apnenem zaglajenem ometu. Stik fasade s tlemi mora biti praviloma izveden brez cokla z ometom podaljšanim do tal oziroma do linije obstoječih izstopajočih talnih kamnov. Dopustna je tudi izvedba cokla v bolj grobi izvedbi osnovnega ometa.
– Stavbno pohištvo:
– Okna: Prednostno se ohranja in obnavlja avtentične kamnite okenske okvirje. Izvedba novih kamnitih okenskih okvirjev mora slediti vzoru kvalitetnih obstoječih primerov v avtohtonem kamnu, lesu ali njuni kombinaciji. Dopustna je tudi izvedba okvirjev v betonu (brušen/pran/štokan). Okna so dovoljena manjših dimenzij, kvadratne ali pravokotne oblike in razporejena simetrično. Okna morajo biti lesena, v naravni barvi lesa. V pritličju je dovoljena izvedba kovanih mrežnih gavter. Dovoljena je izvedba enokrilnih polken po vzorih kvalitetnih obstoječih primerih preproste oblike, kovanih (ravna pločevina) ali preprostih lesenih oblik. 
– Vrata: Prednostno se ohranja in obnavlja avtentične vratne okvirje (portale). Dovoljeni so kamniti, leseni ali v njuni kombinaciji. Izvedba novih portalov je dovoljena po vzorih kvalitetnih obstoječih primerov v avtohtonem kamnu, lesu ali njuni kombinaciji. Dopustna je tudi izvedba portalov v betonu (brušen/pran/štokan). Vratna krila morajo biti lesena, v naravni barvi lesa, preproste oblike z vodoravnimi deskami s porezanim robom. V primeru izvedbe dvokrilnih vhodnih vrat so le-ta simetrično dvokrilna. 
– Odprtine za zmetavanje sena: Prednostno se ohranja in obnavlja avtentične odprtine za zmetavanje sena. Izvedba novih odprtin je dovoljena po vzorih kvalitetnih obstoječih primerih v avtohtonem kamnu, lesu ali kombinaciji obeh. Dopustna je tudi izvedba odprtin v betonu (brušen/pran/štokan). Vratna krila morajo biti lesena, v naravni barvi lesa, preproste oblike z vodoravnimi deskami s porezanim robom. V primeru izvedbe dvokrilnih vhodnih vrat morajo biti le-ta simetrično dvokrilna. 
c) Zaprta dvorišča v ureditvenih enotah 2, 2a,b,c,d in e:
– Prednostno se ohranja in obnavlja elemente zaprtega dvorišča (vhodni in gospodarski porton, mejni zid, vodnjak, kamnita miza, kamnita klop).
– Elementi oblikovanja zaprtega dvorišča:
– Porton: Prednostno se ohranja in obnavlja avtentične portone. Izvedba novih portonov je dovoljena po vzorih kvalitetnih obstoječih primerih v avtohtonem kamnu, lesu ali njuni kombinaciji. Dopustna je tudi izvedba portona v betonu (brušen/pran/štokan). Vrata krila morajo biti lesena, v naravni barvi lesa. Dovoljena so dvokrilna simetrična vrata. Krila so lahko polna, oblikovana z vodoravnimi deskami s porezanim robom. Lahko so tudi transparentna, oblikovana iz tanjših vertikalno postavljenih letev. 
– Mejni zid: Prednostno se ohranja in obnavlja avtentične mejne zidove. Izvedba novih je dovoljena po vzorih kvalitetnih obstoječih primerih v avtohtonem kamnu, z vidno strukturo kamna, lahko v belem apnenem zaglajenem ometu ali njuni kombinaciji. Vrh zidu mora biti zaključen s korčno strešico, pri nižjih zidovih je lahko zaključen v ometu ali betonu (brušen/pran/štokan). 
– Vodnjak: Prednostno se ohranja in obnavlja avtentične vodnjake. Izvedba novih vodnjakov je dovoljena po vzorih kvalitetnih obstoječih primerih v avtohtonem kamnu. Dopustna je tudi izvedba vodnjaka v betonu (brušen/pran/štokan). Dovoljene so preproste oblike, krožnega tlorisa. Zgornji del vodnjaka mora biti zaključen s poudarjenim robom. 
– Klop in miza: Prednostno se ohranja in obnavlja avtentične klopi in mize. Izvedba novih klopi in miz je dovoljena v avtohtonem kamnu. Dopustna je tudi izvedba klopi in miz v betonu (brušen/pran/štokan). Oblike klopi in miz morajo biti preproste. 
č) Javni objekti:
– V prostorski enoti 1 se nahaja farna cerkev Sv. Andreja. Predpisano je ohranjanje sakralne funkcije. Posegi na objektu so možni le po konservatorskem programu.
– V prostorski enoti 2 se nahajajo župnišče, stara šola s trgovino in sedežem krajevne skupnosti ter osnovna podružnična šola. Prednostno se ohranja obstoječe tlorisne in višinske gabarite. Smiselno se upoštevajo pogoji za oblikovanje, ki veljajo za stanovanjske oziroma gospodarske objekte.
d) Objekti drugih namembnosti:
– Smiselno se upoštevajo pogoji za oblikovanje, ki veljajo za stanovanjske oziroma gospodarske objekte.
e) Nezahtevni in enostavni objekti:
– Gabariti: tloris: podolgovat, višina: P.
– Strehe: Dovoljene so simetrične eno ali dvokapne strehe. Sleme mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta. Za ostala pravila veljajo določila kot za gospodarske objekte.
– Fasada: Izvedba v vidni kamniti strukturi. Dopustna je tudi izvedba fasade v belem apnenem zaglajenem ometu. Stik fasade s tlemi mora biti izveden brez cokla z ometom podaljšanim do tal.
– Stavbno pohištvo: Upoštevajo se enaki pogoji za oblikovanje kot za gospodarske objekte.
(5) Ureditvena enota 1a:
– Gabariti: tloris: podolgovat, višina: max. K+P.
– Strehe: Dovoljeni so kratki napušči. Napušči se izvedejo s kamnitimi ploščami (skrlami), dopustna je tudi izvedba napušča v betonu. Nad vhodi so lahko napušči v podaljšku strešine izvedeni z vidnimi špirovci ali kot enokapne korčne strešice. Streha mora biti izvedena brez žlebov. Glede ostalega oblikovanja veljajo enaka določila kot za gospodarske objekte iz 2. točke tega člena.
– Fasada: Prednostno se ohranja obstoječe vidne kamnite strukture fasad. Dopustna je tudi izvedba fasade v belem apnenem zaglajenem ometu. Stik fasade s tlemi mora biti izveden brez cokla z ometom podaljšanim do tal oziroma do linije obstoječih izstopajočih talnih kamnov.
– Stavbno pohištvo:
– Okna: Predvidi se okna s stekli, deljenimi na polja in kovanimi mrežami (gavtre). Pri ostalem se upoštevajo enaki pogoji za oblikovanje kot za gospodarske objekte iz 2. točke tega člena. 
– Vrata: Vratna krila morajo biti lesena, v naravni barvi lesa, preproste oblike (brez ornamentiranja) z vodoravnimi deskami s porezanim robom. Pri ostalem se upoštevajo enaki pogoji za oblikovanje kot za gospodarske objekte iz 2. točke tega člena. 
(6) Ureditvena enota 3:
– Gabariti: tloris: podolgovat, višina: P.
– Strehe: Dovoljene so enokapne ali simetrične dvokapne strehe. Sleme mora potekati vzporedno z daljšo stranico objekta. Naklon strehe mora biti prilagojen kritini (20–30°). Strešna kritina mora biti korčna v enotni opečni barvi. Dovoljeni so kratki napušči. Strešni žlebovi in odtočne cevi morajo biti krožne oblike, v sivi mat pločevini ali bakreni, izjemoma lahko tudi v rjavi barvi.
– Fasade: Dovoljen je zaglajen omet v beli barvi. Stik fasade s tlemi mora biti izveden brez cokla z ometom podaljšanim do tal.
– Stavbni elementi: Oblikovanje mora biti prilagojeno funkciji objekta.
(7) Ureditveni enoti 4a in 4b:
– Upoštevajo se pogoji za oblikovanje iz 2. točke tega člena.
13. člen 
(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov) 
(1) Ob upoštevanju preostalih določili tega odloka so na celotnem območju OPPN dopustni naslednji enostavni in nezahtevni objekti:
– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in pomožni infrastrukturni objekti v skladu s pogoji, ki jih OPPN določa za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo
– dostopne poti, pešpoti in kolesarske poti, ki niso sestavni del javne ceste
– čistine naprave (samo mala komunalna čistilna naprava)
– podzemni rezervoarji za vodo
– ograje in medposestni zidovi
– podporni zidovi
– spominska obeležja
– urbana oprema (razen kioskov in tipskih zabojnikov)
– zunanje naprave in zunanja grajena oprema
– ekološki otoki.
(2) Na območju ureditvenih enot 1, 2, 2a, 2b, 2c, 2d in 2e so na gradbenih parcelah objektov, h katerim pripadajo, dodatno dopustni še:
– objekti za lastne potrebe (garaže, drvarnice, nadstrešnice, stavbe za rejo živali, skladišča pridelkov, kleti in vinske kleti, stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, gnojišča).
(3) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov je določeno v 12. členu tega odloka. Oblikovno morajo biti pomožni objekti usklajeni z objekti, h katerim pripadajo.
(4) Postavitev sodobnih nadstrešnic ni dopustna. Nadstrešnice se lahko oblikujejo v smislu klenice z dvema ali tremi obodnimi stenami, brez vhodne fasade.
(5) Pri izbiri in oblikovanju urbane opreme ter drugih posameznih elementih, ki so sestavni del zunanjih ureditev objektov in javnih površin, se upoštevajo pogoji za oblikovanje, določeni v Katalogu arhitekturnih elementov in urbane opreme (v nadaljnjem besedilu: katalog urbane opreme), ki je sestavni del tega OPPN.
(6) Umeščanje inštalacijskih naprav (satelitskih anten, objektov mobilne telefonije ipd.), zunanjih naprav (zunanje enote klimatskih naprav, toplotnih črpalk ipd.), rezervoarjev in drugih podobnih vizualno motečih elementov mora biti zadržano in z upoštevanjem vpliva na podobo območja. Inštalacijske in zunanje naprave ni dopustno umeščati na ulične fasade, strehe objektov in na stiku z javnim prostorom. Ravno tako ni dopustno umeščati instalacijskih in zunanjih naprav ter rezervoarjev na izpostavljen (odprt) jugozahodni rob naselja. Dopustno jih je umeščati na notranja dvorišča ali vrtove, tako da niso vidno izpostavljeni.
(7) Postavitev baznih postaj, satelitskih anten, objektov mobilne telefonije, razglednih stolpov in podobnih objektov, ki vplivajo na vidne kvalitete prostora ali predstavljajo nove prostorske dominante, na območju OPPN ni dopustna.
(8) Na območju naselja postavitev oglasnih maga plakatov oziroma velikih reklamnih panojev ni dopustna, ravno tako ni dopustno oglaševanje z reklamnimi panoji na fasadah in strehah objektov. Dopustne so samo usmerjevalne table in oglaševanje za lastne potrebe na stavbah in na parcelah stavb (ob vhodih v objekte), v katerih se opravlja dejavnost, pri čemer mora biti tovrstno oglaševanje znotraj območja OPPN stilno poenoteno.
(9) Informacijske table o naselbinskem spomeniku se oblikuje skladno z določbami področnega pravilnika o označevanju kulturnih spomenikov.
(10) Gnojišča ne smejo mejiti na javni prostor.
14. člen 
(pogoji za ostale avtentične elemente) 
(1) Procesionalna – oltarna znamenja »goški pili«. Znamenja se ohranjajo na mestu (in situ). Obnovo in rekonstrukcijo je treba izvesti v avtentični obliki (gabariti, struktura, oblikovanje, elementi) po konservatorskih smernicah, ki jih ob prenovi izdela pristojna enota ZVKDS. Priporočena je fizična zaščita znamenj v zimskem času (preprečitev zmrzali).
(2) Pangerc pil: Objekt se ohranja na mestu (in situ). Obnovo in rekonstrukcijo je treba izvesti v avtentični obliki (gabariti, struktura, oblikovanje, elementi) po konzervatorskih smernicah, ki jih ob prenovi izdela pristojna enota ZVKDS. Pri rekonstrukciji se objekt zaključi s streho. Priporočena je fizična zaščita znamenja v zimskem času (preprečitev zmrzali).
(3) Kapelica pri objektu Goče 8: Kapelica se ohranja na mestu (in situ). Obnovo in rekonstrukcijo je treba izvesti v avtentični obliki (gabariti, struktura, oblikovanje, elementi, mejni zid) po konzervatorskih smernicah, ki jih ob prenovi izdela pristojna enota ZVKDS. Predlaga se vrnitev plastike, ki je bila nekoč del opreme kapelice (leseni kipec Križanega, Marije in Janeza Evangelista), na nekdanje mesto.
(4) Znamenje z nišo pri objektu Goče 65: Predlaga se ohranjanje na mestu (in situ). Obnovo in rekonstrukcije je treba izvesti v avtentični obliki (gabariti, struktura, oblikovanje, elementi) po konzervatorskih smernicah, ki jih ob prenovi izdela pristojna enota ZVKDS.
(5) Vodnjaki: Predlaga se ohranjanje na mestu (in situ). Obnovo in rekonstrukcije je treba izvesti v avtentični obliki (gabariti, struktura, oblikovanje, elementi). Za poseg je treba pridobiti soglasje pristojne enote ZVKDS.
15. člen 
(posebne usmeritve za arhitekturno in urbanistično sanacijo objektov) 
(1) Nekateri obstoječi objekti ne upoštevajo historičnih prvin naselja, zato je zanje predvidena oblikovna sanacija z odstranitvijo neavtentičnih elementov in preoblikovanjem po vzoru kvalitetnih obstoječih objektov. Hkrati je predvidena tudi urbanistična sanacija z zgostitvijo obstoječe pozidave in zapolnjevanjem uličnih nizov (pozidava vmesnih neznačilnih praznih površin).
(2) Pri posegih na obstoječih objektih (rekonstrukcija, prizidava) je treba istočasno izvesti še predpisane arhitekturne in urbanistične sanacijske ukrepe skladno z določili tega člena. Pri načrtovanju posegov na obstoječih objektih se upošteva tudi konservatorski načrt za prenovo naselja, ki je sestavni del tega OPPN in v katerem je podrobneje predstavljeno neustrezno stanje posameznih objektov in natančno predpisani potrebni sanacijski ukrepi.
(3) V nadaljevanju tega člena predpisani sanacijski ukrepi so navedeni po hišnih številkah objektov (v nadaljevanju: objekt) oziroma po evidenčnih številkah stavb (v nadaljevanju: stavba), v kolikor stavba nima lastne hišne številke.
(4) Ureditvena enota 1:
– Objekt Goče 51:
Predpisana je sanacija pokrite terase. Odstranitev neavtentičnih elementov (strešna kritina, zasteklitev, ograja) in preoblikovanje terase v gank se izvedejo skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Objekt Goče 65:
Predpisana je sanacija balkona. Odstranitev neavtentičnih elementov (ograja) in preoblikovanje balkona v gank se izvedejo skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Objekt Goče 57:
Predpisana je sanacija balkona. Odstranitev neavtentičnih elementov (balkonska ograja, obloga podnožja fasade iz kamnitih plošč pravilnih manjših dimenzij, salonitna kritina na pomožnih objektih) in preoblikovanje balkona v gank se izvedejo skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Objekt Goče 58:
Predpisana je sanacija balkona in vhodnega podesta. Odstranitev neavtentičnih elementov (ograje, obloga iz kamnitih plošč pravilnih, manjših dimenzij) in preoblikovanje balkona v gank se izvedejo skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Objekt Goče 55, 55B:
Predpisana je sanacija nesimetrične dvokapnice (simetrična dvokapnica) in dvoriščnih fasad objektov, neznačilnih okenskih in vratnih odprtin ter preoblikovanje balkona v gank. Oblikovna sanacija objekta se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Mostovži čez gaso ob stavbah 55 in 156:
Drugi mostovž se sanira z odstranitvijo neavtentičnih elementov (ograje) in izvedbo nove fasade. Predpisano je preoblikovanje balkona v gank. Oblikovna sanacija objektov se izvede sladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Stavba 145:
Predpisana je sanacija gospodarskega objekta z odstranitvijo neavtentičnih elementov (salonitna kritina, okenske odprtine, nadstrešek, vrtna ograja). Oblikovna sanacija objekta se izvede sladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
(5) Ureditvena enota 1a:
– Stavba št. 165 ob objektu Goče 59:
Predpisana je sanacija terase nad goško kletjo. Odstranitev neavtentičnih elementov (nadstreški, ograja) in preoblikovanje balkona v gank se izvedeta sladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto. Preoblikovanje v gank se izvede v lesu kot pokrit balkon ali loža. Predvidi se lesena ograja, s tankimi pokončnimi lesenimi letvami.
(6) Ureditvena enota 2:
– Goče 4a:
Predvidena je urbanistična sanacija s prizidavo ali gradnja novega objekta v nadaljevanju obstoječih objektov proti vzhodu (oblika vzdolžnega – stegnjenega niza).
– Goče 18a:
Predvidena je urbanistična sanacija s prizidavo ali gradnjo novega objekta v smeri severozahod–jugovzhod oziroma vzporedno z obstoječim stanovanjskim objektom Goče 18a (oblika vzdolžnega – stegnjenega niza). Prepisana je oblikovna sanacija obstoječe stavbe sladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Goče 1d, Goče 4b, Goče 4a, Goče5a, Goče 1b, Goče 7a, Goče 18a:
Predpisana je sanacija neznačilnih barv fasade. Predvidijo se barve fasad v belih ali svetlejših (manj intenzivnih) barvnih tonih (glede na pomembnost objekta). Oblikovna sanacija objektov se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Stavba 4 v sklopu objekta Goče 2:
Prepisani sta korekcija okenskih in vratnih odprtin (dimenzija, oblikovanje) in sanacija balkona v gank. Oblikovna sanacija obstoječega objekta se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Objekt Goče 3:
Prepisani so odstranitev neavtentičnih elementov (plastičen nadstrešek), preoblikovanje balkona v gank in korekcija okenskih odprtin (dimenzija, oblikovanje). Oblikovna sanacija obstoječega objekta se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Objekt Goče 5:
Predpisana sta odstranitev neavtentičnih elementov (ograje, plastičen nadstrešek) in preoblikovanje balkona v gank. Neustrezna ulična ograja se uredi po vzoru mejnih zidov. Za objektom se sanirajo pomožni objekti (odstranitev salonitnih kritin). Oblikovna sanacija obstoječih objektov se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Goče 6, telovadnica podružnične osnovne šole:
Likovno moteča streha prizidka telovadnice osnovne šole se barvno sanira po določilih za tangirano ureditveno enoto.
– Objekt Goče 7:
Predpisano je preoblikovanje balkona v gank. Oblikovna sanacija obstoječega objekta se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Objekt Goče 11, Goče 11A, objekt Goče 12:
Predpisana sta odstranitev neavtentičnih elementov (ograje, steklen nadstrešek) in preoblikovanje balkona v gank. Pri objektu Goče 12 je predpisana korekcija odprtin stanovanjskega vhoda (dimenzija, oblikovanje). Oblikovna sanacija obstoječih objektov se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Objekt Goče 17, stavba 266, stavba 271:
Predpisana je sanacija neznačilnih barv fasade. Predvidijo se barve fasad v belih ali svetlejših (manj intenzivnih) barvnih tonih (glede na pomembnost objekta). Oblikovna sanacija objektov se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Objekt Goče 18:
Predpisana je sanacija neustrezno oblikovanega dvorišča zaprte domačije. Predvidita se odstranitev neavtentičnih elementov (plastična strešna kritina, ograje balkona) in preoblikovanje balkona v gank. Oblikovna sanacija objekta se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Objekt Goče 40:
Predpisana je sanacija terase. Odstranitev neavtentičnih elementov (zidana ograja, garažna vrata) in preoblikovanje balkona v gank se izvedeta skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto. Predvidi se lesena ograja, s tankimi pokončnimi lesenimi letvami.
– Objekt Goče 35, Goče 75, Goče 76:
Predpisana je sanacija pokrite terase. Odstranitev neavtentičnih elementov (ograja) in preoblikovanje balkona v gank se izvedeta skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Stavba 282:
Predpisna je odstranitev objekta. Postavitev novega nezahtevnega ali enostavnega objekta v ulici (gasi) ni dovoljena.
– Objekt Goče 23:
Predpisana je korekcija neustreznih gradbenih posegov (okna, vhodna vrata in nad njimi nadstrešek) ter sanacija objekta v izvorni legi, gabaritih in oblikovanju. Obnovi se zunanje kamnito stopnišče. Možen je prostorski razvoj z obnovitvijo ruševin. Potrebna je revitalizacija – oživitev objekta z vsebino (stanovanjsko-gospodarska ali javna funkcija).
– Objekt Goče 24:
Predpisana je sanacija vseh objektov v izvorni legi, gabaritih in oblikovanju in izvedbo nekdanjega visečega lesenega ganka. Potrebna je revitalizacija – oživitev objektov z vsebino (stanovanjsko-gospodarska ali javna funkcija).
– Objekt Goče 25:
Predpisana je sanacija vetrolova in stopnišča ter neavtentičnih okenskih in vratnih odprtin. Preoblikovanje naj sledi obstoječim kvalitetnim vzorom gankov in pokritih lož. Predvidi se lesena ograja, s tankimi pokončnimi lesenimi letvami. Predvidi se zamenjava garažnih vrat po vzoru gospodarskih stavb. Oblikovna sanacija objekta se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Objekt Goče 36:
Predpisano je zvišanje mejnega zidu. Oblikovna sanacija se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Objekt Goče 86:
Predpisana je sanacija enega redkih še ohranjenih lesenih gankov v naselju. Gank se sanira v izvornem oblikovanju. Oblikovna sanacija objekta se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Stavba 147, stavba 146, objekt Goče 66, objekt Goče 67:
Oblikovno moteči objekti ob območju goških kleti. Predvidi se oblikovna sanacija objektov skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Stavba 138, stavba 139:
Predpisana je zamenjava obstoječe kritine. Oblikovna sanacija nadstrešnice se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Stavba 171, stavba 174, stavba 257 ob objektu Goče 81A:
Predpisana je zamenjava obstoječe kritine. Predvidi se arhitekturna sanacija po vzoru kvalitetnih obstoječih klenic oziroma skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto. Na stanovanjskem objektu se obstoječi balkon preoblikuje v gank. Predvidi se lesena ograja, s tankimi pokončnimi lesenimi letvami. Oblikovna sanacija objektov se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
– Objekt Goče 81:
Predvidijo se sanacija prostostoječe nepokrite terase in dvoriščne ograje ter odstranitev neavtentičnih elementov (ograja zadnjega dvorišča, gospodarska vrata). Terasa se pokrije kot loža po vzoru kvalitetnih obstoječih lož. Zaradi lege ob objektu s trško meščanskimi elementi je ograja terase lahko tudi kovinska, pri čemer mora biti poenotena na celotnem objektu. Oblikovna sanacija objekta se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
(7) Ureditvena enota 2b:
– Domačija Goče 27:
Predpisani sta korekcija neustreznih gradbenih posegov na objektih na severnem robu domačije in ponovna postavitev odstranjene klenice. Oblikovna sanacija objekta se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
(8) Ureditvena enota 2c:
– Domačija Goče 41:
Predpisana je korekcija neustreznih gradbenih posegov stanovanjskega objekta in mejnega zidu. Oblikovna sanacija objekta se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
(9) Ureditvena enota 2d:
– Domačija Goče 77:
Predpisana je korekcija neustreznih gradbenih posegov stanovanjskega objekta (okenske odprtine pritličja). Predvidi se bolj ambiciozno oblikovanje uvoznega portona po vzoru kvalitetnih obstoječih, s korčno dvokapno strešico. Oblikovna sanacija objekta se izvede skladno z oblikovnimi določili za tangirano ureditveno enoto.
(10) Ureditvena enota 2e:
– Domačija Goče 83:
Predpisana je korekcija neustreznih gradbenih posegov in obdelave podnožja fasade stanovanjskega objekta (kamnite plošče manjših dimenzij). Predvidi se posebno varovanje in obnova stanovanjskega objekta z arkadami ter prezentacija freske in poslikave fasade (cerkljansko-škofjeloški tip). Predvidi se prezentacija bogatega primera nekdanjega polkrožnega dostopnega portona s kapiteloma in sklepniki v obliki glav (Gašper, Miha, Boltežar), ki se je nahajal v mejnem zidu proti objektu Goče 82.
(11) Ureditvena enota 3:
– Predvidi se oblikovna sanacija ekološkega otoka za potrebe pokopališča.
(12) Ureditvena enota 4a:
Predvidi se arhitekturna sanacija objekta skladno z oblikovnimi določili za ureditveno enoto 2.
(13) Ureditvena enota 4b:
– Predvidi se arhitekturna sanacija objekta skladno z oblikovnimi določili za ureditveno enoto 2. Obstoječa neavtohtona zasaditev (bambus) se odstrani. Med obstoječim objektom in ureditveno enoto 2 se zasadi visokodebelni sadovnjak iz avtohtonih sadnih vrst.
16. člen 
(rešitve in ukrepi za gradbeno sanacijo objektov) 
(1) Pri posegih na obstoječih objektih je treba predvideti ustrezne rešitve in ukrepe za gradbeno sanacijo (statična sanacija, sanacija vlage, energetska sanacija in izboljšanje bivalnih pogojev). Pri načrtovanju posegov na obstoječih objektih se upošteva konservatorski načrt za prenovo naselja, ki je sestavni del tega OPPN in v katerem so rešitve in ukrepi za gradbeno sanacijo natančno predpisani.
(2) Statična sanacija:
Pri vzdrževalnih delih in prenovi objektov je priporočena, pri rekonstrukciji in prizidavi pa skladno s področnimi predpisi obvezna statična presoja objekta. Dela se morajo izvajati z ustrezno tehnologijo, izbrani način pa mora biti potrjen tudi s strani pristojne enote ZVKDS.
(3) Sanacija vlage:
Sanacija vlage v objektih se izvaja v skladu s področnim predpisom. Primernost teh in drugih metod in izbrani način mora v projektu za izvedbo določiti ustrezen strokovnjak. Dela se morajo izvajati z ustrezno tehnologijo, izbrani način pa mora biti potrjen tudi s strani pristojne enote ZVKDS.
(4) Energetska sanacija:
Energetska sanacija objektov se izvaja v skladu s področnim predpisom, lokalnim energetskim konceptom občine ter smernicami za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine. Pred posegom se z namenom, da se določi najustreznejši način izvedbe energetske sanacije, izdelata projektna dokumentacija za izvedbo energetske sanacije in elaborat gradbene fizike.
Na fasadah objektov, kjer se varujejo kamnita struktura fasad, kamniti okenski okvirji in vratni portali ter kamniti strešni zaključki, ni dovoljena izvedba toplotne izolacije na zunanji strani fasadnega ovoja. V tem primeru je možna izvedba izolacije na notranji strani.
Izbrani način izvedbe fasad (obdelava, struktura in barva) mora biti potrjen s strani pristojne enote ZVKDS.
(5) Izboljšanje bivalnih pogojev:
Zaradi dviga sodobnih bivanjskih standardov je na vedutno ne izpostavljenih fasadah (tiste, ki so obrnjene v notranjost ulice, notranjost dvorišča) skladno s preostalimi določili tega odloka dopustna vgradnja večjih okenskih odprtin, pri izkoriščenih podstrešjih pa tudi vgradnja strešnih oken v ravnini strehe in frčad.
17. člen 
(usmeritve za oblikovanje ulic in trgov) 
(1) Pri oblikovanju javnih površin se upošteva konservatorski načrt za prenovo naselja, ki je sestavni del tega OPPN, in v katerem so oblikovalski koncepti za urejanje javnih površin naselja natančno predpisani.
(2) Pri izbiri in oblikovanju urbane opreme ter drugih posameznih elementih, ki so sestavni del javnih površin, se upoštevajo pogoji za oblikovanje, določeni v katalogu urbane opreme, ki je sestavni del tega OPPN. Urbana oprema na območju javnih površin mora biti oblikovana enotno. Postavljena mora biti tako, da ne ovira rabe javnih površin in drugih objektov ter vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture.
(3) Urejanje ulice in trgov je treba predvideti na način, da sta izkazana hierarhija in pomen javnega prostora, v katerem ulice in trgi predstavljajo glavni nivo, gase pa ostajajo v podrejenem planu. Slednje se doseže z uporabo materialov, elementov, tlakov in z barvami, kot je predvideno v konservatorskem načrtu.
(4) Glavne ceste skozi naselje se izvedejo v asfaltu. Stranske ulice in gase se gradijo v betonu in pesku. Pragovi stanovanjskih hiš se poudarijo v kamnu.
(5) Glavna cesta skozi naselje povezuje štiri historične trge (Pintarjev plac, Trg ob stari šoli, Trg pred hišo št. 41 in Trg pri novi šoli), ki se podarijo s posebnim oblikovanjem in spremembami v tlaku. Na enak način se s poudarkom lahko oblikujejo tudi druge javne površine, kjer prostor izkazuje potencial za namen prireditev, družabnih dogodkov ipd. Lokacije trgov so prikazane v grafičnem delu OPPN.
(6) Posamično večje drevje, skupine drevja in omejki znotraj območja urejanja, ki ne ovirajo načrtovanih ureditev, se v čim večji meri ohranijo in smiselno vključijo v zasnovo zunanjih ureditev. V primeru novih ozelenitev javnih površin naj se uporablja avtohtona, submediteranska vegetacija.
(7) Na območju ureditvene enote 3 se pogleda na naselje ne sme zastirati z visoko drevesno vegetacijo ali drugim ureditvami.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GJI 
18. člen 
(splošna merila in pogoji komunalnega urejanja) 
(1) Na območju naselja je zgrajena obstoječa infrastruktura v naslednjem obsegu: cestno, vodovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje ter javna razsvetljava. Komunalne odpadne vode so speljane v pretočne greznice z iztokom v sistem mešane kanalizacije ali neposredno v mešano kanalizacijo z iztokom v naravo.
(2) Predvidena je celovita prenova komunalne opreme v naselju, ki se načrtuje skladno s projektom DGD, Komunalna infrastruktura za naselje Goče, ki jo je pod št. projekta 202105/059 v juniju 2022 izdelal Vodar d.o.o. Načrtovana komunalna ureditev obsega ločeno fekalno in meteorno kanalizacijo ter novo vodovodno omrežje. V okviru celovite prenove je predvideno tudi kabliranje zračnih tras obstoječih elektro vodov, telekomunikacijskih vodov in javne razsvetljave ter prenova obstoječega zgornjega ustroja cest, ki bo zaradi načrtovane vgradnje infrastrukturnih vodov prekopan. Z namenom oblikovanja celovitih rešitev je v OPPN obravnavan tudi objekt Goče 70A, ki se nahaja v vplivnem območju prostorskega akta.
(3) V območju urejanja je dovoljena tudi gradnja drugih vodov gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanje, v kolikor se to izkaže za potrebno zaradi potreb predmetnega območja ali sistemskih potreb na širšem območju. Taki posegi ne smejo onemogočati izvedbe načrtovanih ureditev znotraj območja urejanja.
(4) Komunalne ureditve se izvajajo na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in je v skladu z ostalimi področnimi predpisi. Po izgradnji nove oziroma rekonstrukciji obstoječe komunalne infrastrukture je priključitev celotnega naselja nanjo obvezna.
(5) Pri projektiranju infrastrukturnih vodov je treba upoštevati medsebojne odmike med posameznimi vodi in pogoje upravljavcev. Zaradi varovanja stavbne in naselbinske kulturne dediščine so (ob soglasju upravljavca) mestoma dopustni tudi manjši odmiki od predpisanih, saj zaradi izrazito strnjene pozidave razširitev koridorjev brez posegov v obstoječe objekte ne bi bila mogoča.
(6) Komunalni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah naselja. V skupni izkopni jarek se umesti vso komunalno infrastrukturo. Vgradnjo infrastrukture v cestno telo je priporočljivo izvesti v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez kasnejših prekopov. Značilen prečni prerez poteka komunalne infrastrukture je prikazan v konservatorskem načrtu, ki je sestavni del OPPN.
(7) Pri projektiranju in izvedbi komunalne infrastrukture je treba upoštevati, da je v prostor umeščena tako, da ne prizadene varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska in likovna integriteta. Ker so objekti del varovane stavbne dediščine, posegi vanje niso dopustni, razen odstranitve posameznih infrastrukturnih elementov, kot so npr. zračni elektro vodi, inštalacijske omarice na fasadah ipd.
(8) Komunalni infrastrukturni vodi se praviloma izvedejo podzemno, razen če gre za poseg na arheološkem najdišču in če se s predhodnimi raziskavami izkaže, da poseg na konkretni lokaciji ni možen. V podzemni nivo se lahko umesti tudi prostor za zbiranje odpadkov.
(9) Gradnjo, rekonstrukcijo in prenovo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture je treba izvajati časovno usklajeno z ureditvijo ulic naselja, ureditvijo javnih površinah (trgov) oziroma gradnjo na tangiranih objektih.
(10) Potek obstoječe in načrtovane prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture je prikazan v grafičnem delu OPPN.
19. člen 
(cestno omrežje) 
(1) Območje se prometno navezuje na sosednje enote urejanja prostora preko javne ceste iz smeri Vipava na JZ robu naselja (JP odsek št. 958491), ki poteka skozi celotno naselje v smeri proti severu in se izven območja OPPN nadaljuje v smeri Erzelj, ter javne ceste iz smeri Manče na JV robu naselja (JP odsek št. 9584519).
(2) Ohranja se obstoječa prometna mreža. Vse javne ceste v naselju so urjene kot mešana površina za pešce, kolesarje in motorni promet. Širitev prometnic v območju naselja zaradi obstoječe urbanistične zasnove naselja ni možna. Koncept prometne ureditve temelji na umirjanju prometa v starem jedru naselja in ureditvi povezovalnih cest med posameznimi deli naselja s širitvijo obstoječih poljskih in javnih poti po odsekih, tako da se omogoči čim boljši dostop in dostava tudi za severozahodni del naselja.
(3) Omrežje ulic in gas v naselju se prenavlja z namenom izboljšave tehničnih in varnostnih elementov. Za vgradnjo infrastrukture v cestno telo se priporoča izvedba v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez kasnejših prekopov. Način ureditve prometnih površin je prikazan v konservatorskem načrtu za prenovo naselja, ki je sestavni del OPPN.
(4) V naselju je predvidena omejitev motornega prometa. Razen za potrebe prebivalcev ter za dostavo in intervencijo dostop za druge obiskovalce v strnjeno naselje ni dopusten (ureditvene enote 1, 1a, 2, 2a, 2b, 2c, 2d, 2e), v kolikor ni zagotovljena možnost parkiranja na gradbeni parceli ponudnika storitve. V nasprotnem primeru se za obiskovalce dopusti dostop z osebnimi vozili samo do naselja oziroma do lokacije obstoječih parkirišč.
(5) V naselju se zagotavlja dodatna prometna varnost z omejitvijo hitrosti vozil v skladu s prometno tehničnimi predpisi, ki mora biti sestavni del načrta prometne ureditve območja.
(6) V naselju ni ločenih kolesarskih stez. Na javnih površinah znotraj naselja je predvidena postavitev stojal za kolesa ob pokopališču, na trgu pred novo šolo, na trgu pred staro šolo, na Pintarjevem placu, lahko pa tudi na drugih primernih lokacijah. Način izvedbe je prikazan v katalogu urbane opreme, ki je sestavni del tega OPPN.
(7) Obstoječe pešpoti znotraj naselja se prenovi in ustrezno opremi (tlaki, osvetlitev, varovalne ograje). Način izvedbe je prikazan v katalogu urbane opreme, ki je sestavni del tega OPPN.
20. člen 
(mirujoči promet) 
(1) Parkiranje osebnih vozil za prebivalce naselja se prednostno zagotavlja na gradbenih parcelah oziroma funkcionalnih površinah objektov. Parkirna mesta, ki niso zagotovljena v garažah v sklopu objektov, se utrdijo v ščetkanem betonu ali betonu s prodcem ter ne smejo biti nadkrita.
(2) Tako prebivalci kot obiskovalci imajo zagotovljeno možnost parkiranja osebnih vozil tudi na obstoječih parkiriščih ob pokopališču (ureditvena enota 3), na parkirišču ob balinišču (ureditvena enota 2) in ob dovozni cesti neposredno ob JV robu območja OPPN. Prebivalci vasi lahko koristijo tudi parkirišče na trgu pri osnovni šoli.
(3) Za uporabnike storitev se lahko dodatna parkirna mesta zagotovijo na območju gradbene parcele ponudnika storitve.
(4) Parkirišče za avtobuse je obstoječe ob dovozni cesti neposredno ob JV robu območja OPPN. Za namen obračanja avtobusa se ob nezasedenosti uporablja tudi parkirišče na trgu pri novi šoli. Ostala parkirišča za avtobus niso dostopna.
(5) Javna parkirišča je dopustno urejati v asfaltni ali v peščeni izvedbi z ustrezno urejenim odvodnjavanjem. V primeru uporabe gramoza je treba pod povoznim materialom predvideti vodonepropusten material.
21. člen 
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda) 
(1) Na obravnavanem območju je ohranjen prvotni sistem odvajanja voda, ki izhaja iz časa nastajanja naselja in je bil ob dodatnih gradnjah ali obnovah mestoma dograjen ali popravljen. V obstoječem stanju so komunalne odpadne vode speljane v pretočne greznice z iztokom v sistem mešane kanalizacije ali neposredno v mešano kanalizacijo, preko katere se stekajo v okoliške grape in bližnje vodotoke, ki predstavljajo pritoke vodotokov Branica in Močilnik. Obstoječa kanalizacija je v celoti gravitacijska, sestavljena iz več odsekov, ki se ne združujejo, pač pa se gravitacijsko stekajo v različne smeri, kjer se voda steka v naravo. Izpusti v vodotoke niso kontrolirani.
(2) V okviru predvidene celovite prenove komunalne opreme v naselju se načrtuje gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu.
(3) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevani veljavni predpisi in pravilniki, ki urejajo odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda. Kanalizacijsko omrežje mora biti v celoti izvedeno iz umetnih mas in vodotesno.
(4) Po izgradnji novih vodov javne kanalizacije je treba izvedene vode geodetsko posneti in posnetek predati upravljavcu.
Komunalne odpadne vode
(5) Za potrebe odvajanja komunalnih odpadnih voda je na območju OPPN predvidena gradnja javne fekalne kanalizacije z zaključkom na centralni čistilni napravi Vipava. Trasa fekalne kanalizacije, ki poteka v cestnem telesu in v območju dostopnih poti, se zaključuje na jugovzhodnem delu naselja s priključitvijo na načrtovano kanalizacijsko omrežje do centralne čistine naprave Vipava, ki je predmet ločenega projekta (PZI Kanalizacija Vipava – Lože – Manče, št. projekta 19/22, Detajl infrastruktura d.o.o., januar 2022). Uporaba kanalizacijskega omrežja v naselju bo možna šele po priključitvi na povezovalni vod do čistilne naprave Vipava.
(6) Zaradi konfiguracije terena izključno gravitacijski odvod komunalnih odpadnih voda na območju naselja ni možen. Na obravnavanem območju je skladno z grafičnim prikazom OPPN predvidena gradnja črpališč, v katerih se bodo združevale odpadne vode iz objektov pod koto glavne trase in se nanjo priključevale preko tlačnih vodov. Do črpališč mora biti zagotovljen dostop s tovornim vozilom za čiščenje kanalizacije.
(7) Na fekalno kanalizacijo je predvidena priključitev celotnega naselja. Izjema je objekt Goče 70 A, za katerega priključitev na kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavno uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode zaradi oddaljenosti ni obvezna. Za navedeni objekt je namesto priključitve na javno kanalizacijsko omrežje dopustna tudi vgradnja lastne male komunalne čistilne naprave (MKČN) na mesto obstoječe greznice. Prečiščene komunalne odpadne vode se skupaj z ostalimi odpadnimi vodami (padavinske, zaledene, drenažne vode) kontrolirano vodi v pritok potoka Malikovnik, pri čemer se za potrebe zmanjševanja hipnega odtoka predvidi cevni zadrževalnik s prelivom po plitvi irigaciji. Dopustna je tudi razpršena površinska odvodnja, v kolikor se izkaže kot možna na podlagi izdelane podrobne geološko geomehanske raziskave, s katero se natančno preveri in določi ustrezno načrtovan sistem razpršitve vode. V geološko geomehanskem elaboratu mora biti razpršena odvodnja ustrezno obdelana (izračun pričakovanih količin vode (konica, volumen), po potrebi predvideno zadrževanje in ustrezno načrtovan sistem razpršitve vode, prilagojen glede na količino vode in razmere na predmetni lokaciji).
(8) Po izgradnji nove fekalne kanalizacije na območju OPPN odpadne komunalne vode ni več dovoljeno odvajati v star mešan sistem. Obstoječe greznice se izprazni, dezifincira in zasuje.
(9) V primeru nastajanja tehnoloških industrijskih odpadnih vod, ki v skladu s predpisi niso primerne za odvod v javno kanalizacijo, mora povzročitelj pred izpustom v javno kanalizacijo na svoji gradbeni parceli zagotoviti ustrezno predčiščenje industrijske odpadne vode.
Padavinske odpadne vode
(10) Iz izvedenih geološko geomehanskih raziskav izhaja, da ponikanje odpadnih voda (odpadne komunalne, padavinske, drenažne, zaledne vode) na območju naselja in njegove okolice ni dopustno, saj bi neugodno vplivalo na erozijske procese. Odpadno vodo (padavinsko, zaledno in drenažno vodo kot tudi prečiščeno komunalno vodo v primeru dopustnih MKČN iz 7. in 15. točke tega člena) se kontrolirano odvaja v vodotoke skladno z obstoječim sistemom odvodnjavanja.
(11) Na območju naselja je načrtovano novo meteorno kanalizacijsko omrežje, ki poteka v trasi cest in dostopnih poti. Meteorna kanalizacija je predvidena v šestih ločenih enotah, ki se iztekajo v bližnje vodotoke. V zaključku posameznega meteornega kanala so za potrebe zmanjševanja hipnega odtoka predvideni cevni zadrževalniki s prelivom po plitvi irigaciji.
(12) Izdelana je bila Strokovna podlaga odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih vod na območju OPPN (št. projekta UD/485-82/17, Domplan d.d., november 2022, dopolnitev april 2023, september 2023), s katero je bil preverjen vpliv načrtovane dodatne pozidave v naselju na vodni režim vodotokov, v katere se izteka meteorna kanalizacija. Iz hidrološko-hidravlične analize sposobnosti prevajanja odvodnikov območja izhaja, da je vpliv na odtočni režim v primeru predvidenih pozidav zanemarljiv. Vodotoki, v katere se izteka meteorna kanalizacija naselja Goče, so sposobni prevajati dodatne količine zaradi predvidene pozidave.
(13) V primeru postavite zbiralnikov kapnice (za potrebe zbiranja padavinske vode za zalivanje vrtov ipd.) morajo biti le-ti predvideni v vodotesni izvedbi in z varnostnimi prelivi ter odtočnimi cevmi z iztokom v meteorno kanalizacijo. Na tak način bo preprečeno nekontrolirano prelivanje vode iz zalogovnika v primeru, ko bo zalogovnik poln. Zbiralniki kapnice morajo biti redno vzdrževani.
Začasne rešitve
(14) Do izgradnje javne kanalizacije je treba načrtovane posege na obravnavanem območju predvideti skladno z veljavno uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektih, mora biti pred odvajanjem v vode zagotovljeno čiščenje tako, da parametri onesnaženosti ne presegajo mejnih vrednosti, kot predpisuje veljavna uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(15) V primeru posegov na obstoječih objektih (rekonstrukcije, prizidave) ali gradnji novih objektov se komunalno odpadno vodo do izgradnje javne kanalizacije lahko začasno spelje v male komunalne čistilne naprave (MKČN), po izgradnji javne kanalizacije pa je obvezna priključitev nanjo. MKČN morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Zagotovljeno mora biti ustrezno čiščenje odpadne vode po veljavni uredbi o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(16) Do izgradnje ločenega sistema javne kanalizacije se prečiščene komunalne odpadne vode iz MKČN kot tudi preostale odpadne vode (padavinske, zaledne, drenažne vode) na podlagi soglasja upravljavca prednostno vodi v obstoječi mešan sistem naselja, v kolikor to ni mogoče, pa kontrolirano v bližnje vodotoke. Za konkretno lokacijo je na podlagi znanih končnih količin oziroma pretokov vseh odpadnih voda potrebno preveriti pretočnost in zagotoviti, da ne bo negativnega vpliva na vodotoke. Za potrebe zmanjševanja hipnega odtoka se predvidi zadrževanje (cevni zadrževalniki s prelivom po plitvi irigaciji).
(17) V kolikor se izkaže, da na konkretni lokaciji odvod odpadnih voda (prečiščene komunalne, padavinske, zaledne, drenažne vode) v obstoječ mešani sistem ali v vodotok ni mogoč, je dopustna tudi razpršena površinska odvodnja v okolje, v kolikor se izkaže kot možna na podlagi izdelane podrobne geološko geomehanske raziskave, s katero se natančno preveri in določi ustrezno načrtovan sistem razpršitve vode. V geološko geomehanskem elaboratu mora biti razpršena odvodnja ustrezno obdelana (izračun pričakovanih količin vode (konica, volumen), po potrebi predvideno zadrževanje in ustrezno načrtovan sistem razpršitve vode, prilagojen glede na količino vode in razmere na konkretni lokaciji).
22. člen 
(oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje) 
(1) Trenutno je oskrba naselja s pitno vodo zagotovljena z obstoječega vodohrana, ki se nahaja južno od naselja. V naselju poteka obstoječa vodovodna napeljava v tleh, vodomerni jaški so umeščeni v cestno površino. Večina hišnih priključkov ima vodomere v skupnem jašku.
(2) V okviru načrtovane celovite prenove komunalne opreme naselja je predvidena ukinitev obstoječega vodovodnega omrežja in izvedba novega vodovodnega omrežja, ki poteka delno v cestnem telesu in delno v območju dostopnih poti. Sekundarni vodi se načrtujejo v obliki več krožnih zank.
(3) Predvideno vodovodno omrežje se na severnem delu naselja priključuje na načrtovan vodovod do novega vodohrana, ki je načrtovan z ločenim projektom na lokaciji severno od naselja. Obstoječi vodohran, ki se nahaja južno od naselja, se bo po izvedbi novega vodohrana ukinil.
(4) Vodomerni jaški so predvideni v cestah na mestih obstoječih jaškov oziroma v njihovi neposredni bližini, z namenom, da ni potrebe po premeščanju inertnih priključkov v objektih.
(5) Za zagotavljanje požarne vode se na glavni trasi novega vodovoda predvidi več podzemnih hidrantov.
(6) Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode, kot npr. uporaba padavinske vode za sanitarno vodo ali zalivanje vrtov ipd.
23. člen 
(oskrba z električno energijo) 
(1) Na območju naselja Goče je zgrajeno obstoječe SN in NN električno omrežje, ki je izvedeno v prosto zračni izvedbi. Na vzhodnem robu naselja se nahaja obstoječa transformatorska postaja TP0162 – Goče. Elektro omarice so nameščene na fasadah ali v objektih.
(2) V okviru načrtovane celovite prenove komunalne opreme naselja je predvideno kabliranje obstoječega zračnega SN elektro voda ter izgradnja nove transformatorske postaje, ki bo napajala celotno naselje Goče. Predvideni SN kablovod se na obstoječi zračni vod priključuje na parcelah 1342 in 12, k.o. Goče. Lokacija nove trafo postaje je predvidena na stičišču parcel 1438, 1336 in 1338, k.o. Goče.
(3) Hkrati je predvideno tudi kabliranje obstoječih NN vodov in izvedba več razdelanih omar. Novi kablovodi potekajo delno v cestnem telesu in delno v območju dostopnih poti. Vsi obstoječi zračni vodi se ukinejo in odstranijo.
(4) Za potrebe izgradnje fekalne kanalizacije je na območju naselja predvidena gradnja črpališč, ki bodo priključena na javno električno omrežje z elektro priključkom. Pri vsakem od črpališč je predvidena izvedba nove samostoječe PMO, ob kateri se vgradi krmilna omara za potrebe krmiljenja črpališča.
(5) Mesto priključitve PMO za posamezen objekt se ohrani ali prestavi na notranjo stran objekta skladno s pogoji pristojne enote ZVKDS in pogoji upravljavca. Priključne elektro omarice v historičnem delu naselja (ureditveni enoti 1, 2) se prednostno vgrajuje v notranjost objektov ali na vizualno neizpostavljene dele fasad, v novejšem delu naselja pa lahko tudi v prostostoječi ali fasadni izvedbi. Priključne omarice se lahko izvedejo tudi za več objektov skupaj.
24. člen 
(javna razsvetljava) 
(1) Na območju naselja je izvedena javna razsvetljava v zračni izvedbi. Svetilke so nameščene na fasadah stavb.
(2) V okviru načrtovane celovite prenove komunalne opreme naselja je predvideno kabliranje dovodov električne energije za svetila javne razsvetljave v tleh. Obstoječi zračni vodi se ukinejo in odstranijo. Obstoječe svetilke se ohranijo in dopolnijo z dodatnimi svetilkami.
(3) Ves javni prostor (ulice, trgi) na območju urejanja se opremi z javno razsvetljavo. V historičnem delu naselja (ureditveni enoti 1, 2) se svetilke/svetila prednostno umešča na fasade objektov ali v obliki talne izvedbe. Ob glavni cestni povezavi izven historičnega jedra in ob poti do pokopališča se svetilke umešča kot prosto stoječe elemente. Dovoljena je tudi osvetlitev posameznih elementov, detajlov na objektih ali objekta kot celote.
(4) Javna razsvetljava se lahko oblikuje po modernejših principih. Način izvedbe je prikazan v katalogu urbane opreme, ki je sestavni del tega OPPN.
(5) Svetilke morajo biti razporejene tako, da jakost osvetlitve ustreza veljavnim področnim predpisom. Svetilnost in usmerjenost svetil mora biti skladna s predpisi, ki urejajo svetlobno onesnaženost okolja. Namestitve novih obcestnih svetilk se omeji na minimum. Med 22. in 5. uro mora biti moč osvetljevanja zmanjšana. Reklamna in okrasna osvetlitev je časovno omejena, in sicer največ do 22. ure.
(6) Pri načrtovanju in izvedbi zunanjega osvetljevanja na območju OPPN je treba upoštevati tudi vse pogoje in omejitve z vidika ohranjanja narave, določene v četrtem in petem odstavku 33. člena tega odloka.
25. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Na območju naselja je izvedeno telekomunikacijsko omrežje v zračni izvedbi. PPT omarice so nameščene na fasadah stavb ali v objektih.
(2) V okviru načrtovane celovite prenove komunalne opreme naselja je predvideno kabliranje obstoječih telekomunikacijskih vodov. Obstoječi zračni vodi se ukinejo in odstranijo.
(3) Vse podzemne povezave morajo biti izvedene v ceveh kabelske kanalizacije, tako, da bo mogoča kasnejša nadgradnja kabelsko komunikacijskih sistemov.
(4) Priključne TK omarice v historičnem delu naselja (ureditveni enoti 1, 2) se prednostno vgrajuje v notranjost objektov ali na vizualno neizpostavljene dele fasad, v novejšem delu naselja pa lahko tudi v prostostoječi ali fasadni izvedbi. Priključne TK omarice so lahko skupne tudi za več objektov.
26. člen 
(ogrevanje) 
(1) Prevladujoč način ogrevanja objektov v območju OPPN je individualen. Prednost se daje obnovljivim virom energije, kot so: lesna biomasa, toplotne črpalke, geotermalna energija. Postavitev solarnih sistemov v območju urejanja ni dovoljena. Prednost se daje skupinskim ogrevalnim sistemom.
(2) V primeru, da izbrani energent za ogrevanje zahteva zunanji rezervoar ali zunanjo napravo, se jih ne sme umeščati ob ulične fasade in na stiku z javnim prostorom, ravno tako ne smejo biti postavljeni na izpostavljen (odprt) jugozahodni rob naselja. Zunanje rezervoarje in naprave je dopustno umeščati na notranja dvorišča ali vrtove, tako da niso vidno izpostavljeni.
(3) Individualni sistemi ogrevanja, ki bi imeli za posledico obsežne posege v prostor ali spremembo značilnega izgleda objektov ali površin, zaradi varovanja naselja kot naselbinske dediščine niso dovoljeni.
27. člen 
(komunalni odpadki) 
(1) Komunalne odpadke se zbira v zabojnikih za odpadke na zbirnih mestih, ki morajo biti zagotovljena na gradbenih parcelah oziroma funkcionalnih površinah ob objektih.
(2) Zbiranje ločenih frakcij odpadkov je zagotovljeno na območju ekološkega otoka, ki se nahaja dovozni cesti neposredno ob jugovzhodnem robu območja OPPN. V območju OPPN so dopustne tudi druge lokacije za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov na ustreznih, javno dostopnih mestih. Ureja se jih na način, da je omogočena naknadna postavitev dodatnih zabojnikov.
(3) Ob določanju lokacij za zbiranje odpadkov je treba upoštevati funkcionalne, estetske in higiensko-tehnične predpise. Tla morajo biti v vodonepropustni izvedbi. Oblikovana morajo biti tako, da estetsko zakrijejo skupino kontejnerjev za odpadke, čim bolj nevtralno, skladno z lokalno tradicijo. Dopustno jih je ograditi, nadkriti ali vkopati.
(4) Zbiranje in odvoz odpadkov se izvajata skladno z določili pooblaščenega koncesionarja.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
28. člen 
(varovanje kulturne dediščine) 
(1) Varstveni vidik:
– Varstvo naselja se usmerja tako, da se ohranja kulturne, zgodovinske, arheološke, urbanistične, etnološke in umetnostno-zgodovinske vrednote spomenika ter tako, da se zagotovi tudi njegov nadaljnji razvoj.
(2) Razvojni vidik:
– Eden od razvojnih ciljev za naselje je tudi zagotavljanje sodobnejših bivanjskih standardov in preureditev naselja v privlačno in prijetno bivalno okolje.
– Posegi na obstoječih objektih ter gradnja novih objektov, vključno s prizidavo, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, niso dovoljeni, če so s tem prizadete varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne značilnosti in materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot.
– Odstranitve objektov ali delov objektov kulturne dediščine ni dopustna, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ob soglasju pristojne enote ZVKDS.
(3) Gradbeni vidik:
– Pri iskanju prostorov za nove javne vsebine in poslovne dejavnosti imajo opuščeni objekti prednost pred novogradnjami.
– Gradbišča in gradbiščne poti morajo biti organizirane na način, da med gradbenimi deli ne bo prišlo do fizičnih poškodb ali uničenja materialnih substanc evidentirane kulturne dediščine. V času gradbenih del je treba tangirane objekte kulturne dediščine fizično zaščiti.
(4) Bivalni vidik:
– Z namenom izboljšanja bivalnih pogojev je za zadostitev svetlobno tehničnim zahtevam na vedutno neizpostavljenih fasadah (tiste, ki so obrnjene v notranjost ulice ali na notranje dvorišče) v ureditvenih enotah 2, 2a, 2b, 2c, 2d in 2e, 4a in 4b dopustna vgradnja večjih okenskih odprtin. Pri izkoriščenih podstrešjih je na strešinah, ki niso v vedutnem ali vidnem stiku z javnim prostorom, dovoljena tudi vgradnja strešnih oken v ravnini strehe oziroma vgradnja frčad, skladno z oblikovnimi določili tega odloka za tangirano ureditveno enoto.
(5) Smernice varstva za naselje:
– Lega naselja v prostoru: Ohranja se obstoječi relief oziroma umeščenost naselja v prostor, kontinuiteta kmetijske rabe v neposredni bližini naselja z mrežo komunikacij, ohranja se historične poti, varuje se zlasti jugozahodni rob naselja.
– Zasnova in morfologija naselja: Lega naselja v prostoru ostaja neokrnjena, ohranja se čitljiv rob naselja, ravno tako pogledi na naselje (iz smeri glavne dostopne ceste in pokopališča). Ohranja se naselbinske strukture z zazidalnimi sistemi oziroma parcelacijo, obstoječa ulična mreža, javni prostori, razporeditev odprtih prostorov v naselju, lega in gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, gabariti s prepoznanimi zgodovinsko razvojnimi fazami ter funkcijske enote naselja, domačije, stavbni nizi, trgi, gase, zelene površine, ločenost naselbinskega dela od pietetnega dela.
– Stavbne mase in detajli: Ohranja se prevladujoč stavbni tip, stavbne mase, naklon in oblika strešin, kritina, razmerje med fasadnimi površinami in stavbnimi odprtinami, gradiva, strukture, barve, namembnost objektov, historični materiali.
– Za stavbe velja prevladujoč Goriško-Vipavski stavbni tip. Gradbeni material je: kamen, les, opeka, apneni ometi. Ohranjajo se obstoječe/tipične stavbne mase. V primeru nadomestnih gradenj se obstoječi gabariti lahko spreminjajo do +/-15 % ob upoštevanju preostalih določb tega odloka. Kritina, rdeča korčna. Oblike strešin, naklon prilagojen kritju s korčno kritino. Pri vzpostavljanju nove infrastrukture se varuje historični nivo ulic, gas in vhodov v stavbe oziroma pragovi. Ohranja se linije hišnih slemen, kapi in naklona streh.
– Za vse stavbe znotraj zavarovanega območja je treba upoštevati tlorisno in višinsko zasnovo (gabariti), gradivo in konstrukcijsko zasnovo, oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli, stavbno pohištvo), funkcionalno zasnovo pripadajočega zunanjega prostora, sestavine in pritikline, komunikacijsko in infrastrukturno navezavo na okolico, pripadajoči odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin.
– Ureditev parkirnih površin za avtobuse in avtodome v ureditveni enoti 3 (pokopališče) ni dopustna.
– V ureditveni enoti 3 z drevesno vegetacijo in drugimi ureditvami ni dovoljeno zastirati značilnega pogleda na naselje.
– Ohranja se dominantna vloga pokopališča s kapelico v kulturni krajini. Pri umeščanju posegov v prostor v njegovi bližini se upošteva prvenstveno pietetno funkcijo pokopališča s kapelico.
– Na območju naselja postavitev oglasnih maga plakatov oziroma velikih reklamnih panojev ni dopustna, ravno tako ni dopustno oglaševanje z reklamnimi panoji na fasadah in strehah objektov. Dopustne so samo usmerjevalne table in oglaševanje za lastne potrebe na stavbah in na parcelah stavb (ob vhodih v objekte), v katerih se opravlja dejavnost, pri čemer mora biti tovrstno oglaševanje znotraj območja OPPN stilno poenoteno.
– Urejanje večjih javnih parkirnih površin (na primer: za avtodome, avtobuse ipd.) znotraj naselja ni dopustno.
– V primeru potrebnih sanacij brežin zaradi nevarnosti erozije morajo biti podporni zidovi ozelenjeni. Gradnja vidnih betonskih podpornih zidov ni dopustna.
– Posamično večje drevje, skupine drevja in omejki znotraj območja urejanja, ki ne ovirajo načrtovanih ureditev, se v čim večji meri ohranijo in smiselno vključijo v zasnovo zunanjih ureditev območja. V primeru novih ozelenitev javnih površin se naj uporablja avtohtona, submediteranska vegetacija.
(6) Smernice varstva za pripadajočo kulturno krajino:
– Elementi strukture in ostalin v krajini, ki se ohranjajo, so nepozidanost, kmetijska raba, parcelacija, obstoječe komunikacije, ohranjeni robovi naselja, povezanost naselja s krajino, obstoječi dostop do naselja in vedute na spomeniško celoto.
– Ohranja se kmetijska raba in s tem nepozidanost, prepoznana struktura in historične ostaline, ki determinirajo kulturno krajino. Prostorske ureditve v vplivnem območju spomenika morajo biti prilagojene obstoječi tipologiji rabe (kmetijska raba) tako, da prostorski pomen spomenika ni okrnjen. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost varovanega naselja v prostoru.
– Funkcijske enote, po katerih so oblikovane ureditvene enote 1, 2, 3 in 4 so jasno čitljive. Cezure, ki se ohranja že iz 17. stol. med poseljenim in pietetnim delom se ohranja. Vmesne ureditve so lahko le parternega značaja.
– Postavitev baznih postaj, razglednih stolpov in podobnih objektov, ki vplivajo na vidne kvalitete v prostoru ali predstavljajo nove prostorske dominante, na območju OPPN ni dopustna.
– Zunanje naprave in rezervoarji ne smejo biti postavljeni na izpostavljen (odprt) jugozahodni rob naselja. Zunanje rezervoarje in naprave je dopustno umeščati na notranja dvorišča ali vrtove, tako da niso vidno izpostavljeni. Ravno tako na jugozahodni rob naselja ni dopustna postavitev baznih postaj, satelitskih anten, objektov mobilne telefonije, razglednih stolpov in podobnih objektov, ki vplivajo na vidne kvalitete prostora ali predstavljajo nove prostorske dominante.
– Postavitev reklamnih panojev na vedutno izpostavljenih mestih ni dopustno.
– V primeru novih ozelenitev robov naselja se uporablja avtohtona, submediteranska vegetacija.
– Ob posegih v prostor je treba novo nastali gozdni rob ustrezno sanirati v skladu z naravnimi značilnostmi gozdnega roba obravnavanega območja. Preprečiti je treba erozijo prsti.
(7) Smernice varstva za arheološko najdišče:
– Območje OPPN arheološko še ni raziskano.
– Ob vseh posegih v dediščino, zlasti na območju tistih delov spomenika, ki je varovan z najstrožjim varstvenim režimom, treba ob posegih v prostor ali pred gradnjo (ob izkopih zemljine, izkopih pod obstoječe temelje in tlake objektov) zagotoviti predhodne arheološke raziskave. Predhodne raziskave vključujejo tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča. Raziskave morajo biti izvedene v skladu s področnimi predpisi.
– Izjemoma so dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč, če ni možno najti drugih rešitev ali če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo.
– Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS. V primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva sprememba izvedbenega projekta in prezentacija ostalin na mestu odkritja (in situ).
(8) Za gradnje in druge ureditve, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanje in vzdrževanje nepremične dediščine, ali če se s predvideno ureditvijo posega v enote kulturne dediščine ali njihovo vplivno območje, je treba v skladu s področnim predpisom v fazi projektiranja pridobiti kulturno varstvene pogoje in soglasje.
(9) Za spremljanje in izvajanje OPPN se zadolži strokovna oseba na Občini Vipava, ki je v funkciji občinskega arhitekta. Pri vseh ureditvah v območju urejanja velja varstveni režim, kot to določa Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v naselju Goče (Uradni list RS, št. 20/17).
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE ZDRAVJA, OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 
29. člen 
(varstvo tal) 
(1) Vpliv načrtovanih ureditev na stabilnosti in erozijsko ogroženosti terena je bil preverjen v okviru izdelave Geološko geomehanskega elaborata, ki ga je pod št. projekta 181/2021 v decembru 2021 izdelal Tempos d.o.o. ter Dodatnim mnenjem glede odvodnje (Tempos d.o.o., september 2023). Predvidena gradnja na območju OPPN ob doslednem upoštevanju in izvedbi v študiji predvidenih ukrepov ne bo imela posledic na stabilnost območja.
(2) V okviru izdelave navedenega geološkega geomehanskega elaborata sta bili na celotnem območju OPPN prepoznani dve kritični območji, kjer je v preteklosti že prišlo do porušitve oziroma posedanja zaradi nestabilnosti terena, in sicer jugovzhodni del ureditvene enote 2 ter jugovzhodni del ureditvene enote 4a.
(3) Na jugovzhodnem delu ureditvene enote 2, ki je prepoznano kot kritično območje, je ob gradnji objektov in drugih posegov v prostor skladno z izdelanim geološko geomehanskim elaboratom treba zagotavljati naslednje predpisane ukrepe: V primeru vkopa objektov v pobočje je treba varovati zaledno brežino, ki je nagnjena k porušitvi. Kot oporni ukrep se predvidi kamen v betonu ali armiranobetonski zid. V obeh primerih je potrebna kampadna izvedba. Za opornim ukrepom je potrebna izvedba drenaže. V primeru gradnje stanovanjskega objekta se predvidi izvedba temeljne plošče, pri čemer je potrebna stabilnostna preverba, ko bo natančno znana kota temeljenja. Vse plasti flišne matične podlage, ki se zaključujejo blizu površja in bodo obremenjene z obtežbo objekta, morajo biti podprte ali s podpornim ukrepom, da ne pride do porušitve po plastnosti. Obvezna je izvedba drenaže na koti temeljenja, vodo pa je treba odvesti preko kanalizacije ali pa jo voditi do bližnjega potoka na severni strani območja. Za potrebe gradnje novih objektov in drugih ureditev na tem območju je treba v naslednjih fazah projektiranja izdelati ločeno geološko geomehansko poročilo, v okviru katerega se bo ob natančno poznani legi in geometriji predvidenega objekta/posega natančno definiralo in stabilnostno preverilo lokacije in tip potrebnih podporno-opornih ukrepov.
(4) Na jugovzhodnem delu ureditvene enote 4a, ki je prepoznano kot kritično območje, je ob gradnji objektov in drugih posegov v prostor skladno z izdelanim geološko geomehanskim elaboratom treba zagotavljati naslednje predpisane ukrepe: V primeru gradnje objektov ali drugih posegov je potrebna izdelava ločenega geološko geomehanskega poročila, s katerim se na podlagi najmanj 2 sondažnih razkopov definira globina nahajanja matične podlage in potencialno aktivna drsna ploskev. Potrebno je definirati strižne in deformacijske lastnosti zemljine in hribine. Vkope je potrebno ščititi z oporno-podpornimi zidovi. Potrebno je predvideti izvedbo drenaže zaledne brežine ob izvedbi zidov, pri čemer nekontrolirano odvajanje vode ni dopustno. Vode je potrebno odvajat preko kanalizacije ali pa do nižje ležečega vodotoka. Izvedba večjih nasipov na območju ni dopustna oziroma je za njih potrebna prehodna stabilnostna preverba. Za potrebe gradnje novih objektov in drugih ureditev na tem območju je treba v naslednjih fazah projektiranja izdelati ločeno geološko geomehansko poročilo, v okviru katerega se bo ob natančno poznani legi in geometriji predvidenega objekta/posega natančno definiralo in stabilnostno preverilo lokacije in tip potrebnih podporno-opornih ukrepov.
(5) Preostali del območja OPPN se nahaja na relativno ravnem delu in znotraj že pozidanega območja naselja. V tem delu se predvidi temeljenje objektov s temeljno ploščo in ureditev drenaže temeljnih tal. Pri načrtovanju odvodnje območja je potrebno upoštevati omejitve in pogoje iz 21. člena tega odloka. Na podlagi točnih podatkov o predvidenih objektih (kota temeljenja, nasip/vkop, geometrija) je treba za posamezno lokacijo v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati ločeno geološko geomehansko poročilo, ki bo natančno definiralo pogoje temeljenja in smer odvajanja voda.
(6) S predvidenimi posegi v prostor se ne smejo poslabšati obstoječe odtočne razmere padavinske vode. Zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, niso dopustni. Posegi v prostor, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, niso dopustni.
(7) Ponikanje na območju OPPN ni dopustno. Odpadno vodo (prečiščena odpadna, padavinska, zaledna, drenažna voda) je potrebno odvajati skladno z določili 21. člena tega odloka na način, da se prepreči potencialna nevarnost erozije brežine nad strugo vodotoka.
(8) Zalogovniki kapnice morajo biti vodotesni in redno vzdrževani.
(9) Izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, ni dopustno.
(10) Krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč, ni dopustno. Po posegih v prostor je potrebno razgaljene površine v najkrajšem možnem času ponovno ozeleniti.
(11) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni. Gibanje gradbenih strojev se omeji na območje gradbišča.
(12) Za transport se čim manj uporabljajo poljske poti, razen če ni druge možnosti (omejitev zaradi ozkih ulic). Deponije odstranjene prsti v času gradnje objektov in drugih ureditev se uredijo tako, da se ohranjata rodovitnost in količina prsti ter tako, da je prst zaščitena pred onesnaženjem in erozijo. Tla se ponovno uporabi na lokaciji posega ali za druge ustrezne namene.
(13) Pri zunanjih ureditvah naj se površine uredijo na način, tako da imajo manjši koeficient odtoka (trava, neutrjene površine).
30. člen 
(varstvo in zaščita voda) 
(1) OPPN ne posega na poplavna območja in na vodovarstvena območja.
(2) Območje OPPN, ki je relativno izravnano, omejujejo grape z odtokom v severovzhodni in jugozahodni smeri in pobočja iste usmeritve. Znotraj grap so vodotoki občasno prisotni, pojavljanje pa je po strugi navzgor odvisno od količine padavin. Vzhodno od naselja se z grap voda steka v severovzhodni smeri v Molikovnik, nato pa preko melioracijskega kanala v vodotok Močilnik. Na zahodnem robu Goč se vodotoki v jugozahodni smeri stekajo preko Dolščka in Šumljaka v reko Branico. Pobočja in grape, ki omejujejo naselje Goče, so srednje strme.
(3) Območje OPPN deloma posega na pritok potoka Malikovnik, ki je vodotok drugega reda. Varovalni pas vodotoka zaradi vzdrževanja in dostopa z ustrezno mehanizacijo znaša 5,0 m na vsako stran od meje vodnega zemljišča. Na območje priobalnega pasu se z ureditvami zaradi gradnje novih objektov ne bo posegalo.
(4) Izdelana je bila Strokovna podlaga odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih vod na območju OPPN (št. projekta UD/485-82/17, Domplan d.d., november 2022, dopolnitev april 2023, september 2023), s katero je bil preverjen vpliv načrtovane dodatne pozidave v naselju na vodni režim vodotokov, v katere se izteka predvidena meteorna kanalizacija. Iz hidrološko-hidravlične analize sposobnosti prevajanja odvodnikov območja izhaja, da je vpliv na odtočni režim v primeru predvidenih pozidav zanemarljiv. Vodotoki, v katere se izteka meteorna kanalizacija naselja Goče, so sposobni prevajati dodatne količine zaradi predvidene pozidave.
(5) Načrtovanje in izvedbo infrastrukture je treba predvideti s čim manjšim številom prečkanj vodotokov, zagotavljanjem predpisanih odmikov od vodotoka in tako, da se z ureditvami ne zmanjšuje prečni profil vodotoka. Gradnja jaškov v sami strugi in brežini vodotoka ni dovoljena.
(6) Komunalne odpadne vode morajo biti priključene na javni kanalizacijski sistem. Do izgradnje javne kanalizacije se pri načrtovanih posegih odtok odpadnih voda v primeru posegov na obstoječih objektih oziroma gradnji novih objektov začasno spelje v malo komunalno čistilno napravo (MKČN), po izgradnji javne kanalizacije pa je obvezna priključitev nanjo. Izjema je objekt Goče 70 A, za katerega je dopustna tudi vgradnja lastne male komunalne čistilne naprave (MKČN) na mesto obstoječe greznice.
(7) Pri načrtovanju malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) je treba upoštevati ranljivost območja. Male komunalne čistilne naprave se načrtuje tako, da bo zagotovljena učinkovita terciarna stopnja čiščenja (npr. čistilna naprava na principu osmoze ali druga ustrezna tehnologija oziroma ČN dopolnjena z rastlinsko čistilno napravo), učinek čiščenja odpadnih voda pa zadosten glede na veljavno uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode.
(8) Gnojnične jame in gnojišča morajo biti brez iztoka in vodotesne.
(9) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje. Vse obstoječe vodne vire je treba ohraniti, varovati pred onesnaževanjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.
(10) Vsa gradbena dela naj se v največji možni meri oddaljijo od strug vodotokov.
(11) Med gradnjo in po njej se odpadkov in nobene vrste gradbenega materiala ne sme ometavati ali puščati v vodotoke, na vodna in priobalna zemljišča. V času izvajanja gradbenih posegov morajo biti urejene lokacije začasnih skladišč gradbenega materiala na način, da bo preprečeno onesnaževanje voda.
(12) Za potrebe izvajanja gradbenih del zajem vode iz vodotokov ni dopusten.
(13) Vsi posegi se morajo izvajati tako, da bo preprečeno onesnaževanje vodotokov. Preprečeno mora biti izcejanje goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih in strupenih snovi v vodotoke ali na območje vodnega zemljišča.
(14) Struge, obrežja in dna vodotokov je treba ohranjati v čim bolj naravnem stanju, da se ohranjajo obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in raznolikost vodotokov, prehod in naravna osenčenost oziroma osončenost struge in brežin.
(15) Morebitna dela na vodnih zemljiščih in v priobalnem pasu naj se izvedejo po principih sonaravnega urejanja voda. Vsa dela je potrebno načrtovati in izvesti tako, da se ohranja povezanost oziroma celovitost vodnega prostora in s tem možnost prehajanja ribjih vrst ob vodotokih. Na območju s slabim stanjem voda naj se predvidi izboljšanje stanja (čiščenje odpadnih voda pred iztokom v vodotok, zasaditev obrežne zarasti ipd.).
(16) Pri izvajanju predvidenih posegov na območju vodnih in priobalnih zemljišč se mora obstoječa obrežna vegetacija ohranjati v največji možni meri. V primeru odstranjevanja zarasti na brežinah vodotoka se odstranjeno vegetacijo še v isti rastni sezoni nadomesti z avtohtono drevesno in grmovnato zarastjo (npr. bela vrba, črna jelša). Zgolj zatravitev z avtohtonimi vrstami trave na območju brežin ne zadostuje.
(17) Morebitna dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko vplivajo na kakovost vode ali vodni režim, morajo biti izvedena izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor vodotokov. Vsa predvidena dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki bi lahko vplivala na kakovost vode ali vodni režim, se ne smejo izvajati v času od 1. 12. do 30. 6.
(18) Vsa dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko vplivajo na kakovost vode ali vodni režim, morajo biti izvedena v koordinaciji s pristojnim izvajalcem ribiškega upravljanja. Vodotoki zahodno od naselja so v upravljanju Ribiške družine Renče, vodotoki vzhodno od naselja pa so v upravljanju Ribiške družine Ajdovščina. Izvajalec del mora o predvidenem času izvajanja del pravočasno (7 do 14 dni pred začetkom del) obvestiti pristojnega izvajalca ribškega upravljanja, tako da lahko organizira izvedbo intervencijskega odlova rib na tagniranem območju posega oziroma predelu, kjer je še možen njegov vpliv. V primeru etapne gradnje in daljšega časovnega obdobja mora izvajalec oziroma investitor obvestiti pristojnega izvajalca ribiškega upravljanja o predvidenih delih ob vsakem novem posegu v strugo, tako da se lahko intervencijski odlovi po potrebi opravijo pred vsakim novim posegom v strugo vodotoka.
(19) Vsa dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč naj se izvajajo združeno, tako da ne bo prihajalo do ponovnih poseganj v struge vodotokov na istih lokacijah.
31. člen 
(varstvo kmetijskih površin) 
Investitorji so dolžni gradnje in druge ureditve organizirati tako, da se zagotovi varovanje kmetijskih zemljišč. Začasne ureditve in objekte za potrebe gradbišča se ne postavljajo na kmetijske površine.
32. člen 
(varstvo gozdnih površin) 
(1) Območje OPPN ne posegajo v območje varovalnih gozdov ali gozdov s posebnim namenom.
(2) Gospodarjenje z gozdom mora ostati neovirano. Morebitni posegi v gozd morajo biti izvedeni tako, da bo na gozdnem rastju in tleh povzročena minimalna škoda. Obstoječe vlake in gozdne (lovske) poti se morajo ohraniti in ostati prehodne. Drevje je treba pred posekom označiti in evidentirati s strani pooblaščenega delavca pristojne enote zavoda za gozdove, posek pa se lahko izvede šele po pridobitvi ustreznega dovoljena.
(3) Krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč, nista dopustna.
33. člen 
(ohranjanje narave) 
(1) Na območju OPPN ni evidentiranih zavarovanih območij in naravnih vrednot, delno pa na območje sega EPO Dolina Branice in POO (območje Natura 2000).
(2) V ureditveni enoti 3 se na skrajnem severnem robu območja ohranja drevesno/grmovnato mejico.
(3) V primeru zasteklitve večjih površin in na večja okna ter steklena vrata se naj namestijo ustrezne nalepke, ki preprečujejo trke ptic, ali pa naj se predvidijo druge ustrezne rešitve.
(4) Za zmanjšanje negativnega vpliva osvetljevanja (svetlobnega onesnaževanja) na živalstvo se za zunanjo razsvetljavo uporabljajo izključno sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra. Primerne so visokotlačne natrijeve sijalke, LED v rumenem, oranžnem ali rdečem spektru z maksimalno temperaturo 2.700 K, ne pa živosrebrove. Vse svetilke morajo biti primernih oblik in pravilno nameščene, da ne sevajo nad vodoravnico. Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom. Osvetljevanje je dovoljeno le na ožjem območju pozidanih površin in objektov. Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom. Osvetljevanje je dovoljeno le na ožjem območju površin in objektov. Navedeno velja tudi za začasno osvetljevanje gradbišča in gradbiščnih provizorijev. Vsa gradbena dela se naj izvajajo v dnevnem času.
(5) Zaradi ohranjanja populacije poznega netopirja (Eptesicus serotnius) naj se ohrani zatočišče na podstrehi sv. Andreja in špranje, ki jih uporabljajo netopirji za dostop na podstrešje te cerkve. Zaradi ohranjanja populacije usnjebradega netopirja (Plecotus macrobularis) naj se ohrani zatočišče na podstrehi šole in špranje, ki jih uporabljajo netopirji za dostop do zatočišča. Preletne odprtine naj se ne zamrežijo. Podstrehe navedene šole in cerkve se ne osvetljuje. Ob prenovi cerkve in šole se o tem obvesti pristojno enoto ZRSVN. Dela na objektih, v katerih so prisotni netopirji, naj se izvedejo izven sezone razmnoževanja netopirjev, ki traja od aprila do septembra, in na način, da bivanje in izletavanje netopirjev ni moteno. Pri obnovi stavb, v katerih se nahajajo netopirji, naj se ohranjajo strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji (preletne odprtine, notranje strukture). Objektov se ne osvetljuje ob mraku, ampak šele ob popolni temi.
34. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Na območjih urejanja so dopustni posegi pod pogojem, da ni povzročeno preseganje mejnih vrednosti kazalcev za hrup, kot to določajo področni predpisi.
– na območju ureditvenih enot 1, 2 in 4, ki so po namenski rabi opredeljena kot območja stanovanj SS in SSc, se določa III. stopnja varstva pred hrupom,
– na območju ureditvene enote 3, ki je po namenski rabi opredeljeno kot pokopališče ZK, se določa III. stopnja varstva pred hrupom.
(2) Zagotavljanje varstva pred hrupom v času gradnje in v času obratovanja se mora urejati v skladu z veljavno področno zakonodajo.
(3) Namestitev zunanjih enot ogrevalnih in klimatskih naprav je ob upoštevanju preostalih določil tega odloka dopustna le, v kolikor je z njihovo lego in oddaljenostjo od bivalnih prostorov v sosednjih objektih mogoče zagotoviti, da s hrupom ne bodo motile zdravja in počutja ljudi.
(4) V času gradnje naj se okoliške prebivalce in vzgojno izobraževalno ustanovo pravočasno in natančno obvesti o časovnem poteku in izvajanju najbolj hrupnih gradbenih del, da se hrupu po možnosti lahko izognejo.
35. člen 
(varstvo zraka) 
(1) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati ukrepe za varstvo zraka. Emisije prahu na gradbiščih je treba v času rušitve in gradnje objektov preprečevati z vlaženjem sipkih gradbenih materialov in makadamskih transportnih poti v suhem in vetrovnem vremenu ter preprečevati raznos zemlje in blata iz gradbišč na prometnice.
(2) S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu, z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu.
(3) Za ogrevanje objektov s pečmi na trda goriva se uporablja le kvalitetno biomaso. Ko bodo peči iztrošene, dotrajane in neustrezne, se nadomestijo s sodobnimi individualnimi ali skupinskimi ogrevalnimi napravami.
(4) Gnojišča so dopustna le, v kolikor je z njihovo lego na zemljišču in oddaljenostjo od bivalnih prostorov sosednjih objektov mogoče zagotoviti, da z neprijetnimi vonjavami ne bodo motila zdravja in počutja ljudi.
(5) Umeščanje prezračevalnih naprave na objektih za rejo živali mora biti usmerjeno stran od bivalnih prostorov stanovanjskih objektov, gostinskih objektov in drugih podobnih objektov.
36. člen 
(ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje) 
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov na obravnavanem območju se ureja skladno z zahtevami izvajalca javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in veljavnim predpisom o ravnanju s komunalnimi odpadki.
(2) Komunalne odpadke se zbira v zabojnikih za odpadke na zbirnih mestih, ki morajo biti zagotovljena na gradbenih parcelah oziroma funkcionalnih površinah ob objektih. Zbiranje ločenih frakcij poteka v ekološkem otoku. Način urejanja zbirnih mest je določen v 27. členu tega odloka.
(3) Investitor oziroma izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje in odvoz odpadkov na ustrezno deponijo v skladu z veljavnimi predpisi. V kolikor tako zahteva področni predpis, je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati načrt ravnanja z gradbenimi odpadki.
VIII. PARCELACIJA 
37. člen 
(parcelacija) 
(1) Na območju OPPN poseben načrt parcelacije ni predviden. Ohranja se parcelno stanje, ki sledi obstoječi tipologiji in značilnostim zgodovinske pogojenosti naselja (stavbno zemljišče) in njegove okolice (krajina).
(2) Za obstoječe objekte, objekte, ki se rekonstruirajo ali objekte, katerim se spreminja namenska raba, se kot gradbena parcela upošteva razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v sedanji uporabi.
(3) Delitev zemljiških parcel je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje nove parcele, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje načrtovanih ureditev. Pri delitvi parcel je treba upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi, dostopi, parkiranje, utrjene, zelene površine),
– položaj, namembnost in velikost objektov v odnosu do obstoječih parcel,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev in intervencijske poti.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO, VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM TER STABILNOSTJO TAL 
38. člen 
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom) 
(1) Varstvo pred poplavami: Območje OPPN ni poplavno ogroženo. Posebni ukrepi niso predvideni.
(2) Potresna ogroženost: Pri obnovi in gradnji morajo biti objekti dimenzionirani in projektirani glede na stopnjo potresne ogroženosti. Po karti potresne nevarnosti (Atlas okolja, ARSO) se naselje Goče nahaja v območju z ocenjenim projektnim pospeškom tal agR=0,175 g s povratno dobo 475 let.
(3) Varstvo na območju pogoste burje: Pri načrtovanih vzdrževalnih delih, rekonstrukcijah in novogradnjah je treba upoštevati pojavnost močne burje. Predvidene gradbene in tehnološke rešitve pri gradnji, izbiri naklona strehe in uporabi materialov za ostrešje in kritino morajo slediti področnemu predpisu.
(4) Zaščita pred erozijo: Območje OPPN se nahaja na erozijsko ogroženem območju. Pri izvajanju posegov je treba upoštevati določila 29. člena tega odloka in ostale predpisane ukrepe iz Geološko geomehanskega elaborata (št. 181/2021, Tempos d.o.o., december 2021, dopolnitev april 2023, september 2023) ter Dodatnega mnenja glede odvodnje (Tempos d.o.o., september 2023), ki sta bila izdelana kot strokovna podlaga za OPPN.
(5) Izlitje nevarnih snovi: Za preprečitev onesnaževanja tal in voda z nevarnimi snovmi (motorna olja, goriva, hidravlična olja ...) je treba pri gradnji objektov ali drugih ureditev uporabljati le tehnično izpravna vozila in gradbene stroje ter delavce seznaniti z navodili za hitro in učinkovito ukrepanje v primeru razlitja nevarnih snovi. Za preprečitev širjenja nevarnih snovi je treba zagotoviti ustrezne posode in absorbcijska sredstva.
(6) Letalski promet: V območju urejanja ni objektov, ki bi bili višji od okoliškega terena za 25,0 m, zato posebni ukrepi niso predvideni.
(7) Področje obrambe: Znotraj območja urejanja ni območij izključne, omejene ali nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe.
(8) Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se ureja v skladu s področnimi predpisi.
(9) Varstvo pred požarom: Požarno varstvo vseh objektov mora biti zagotovljeno v skladu s področnim predpisom. Izpolnjevanje bistvenih zahtev se v fazi projektiranja preveri in izkaže z načrtom požarne varnosti. Zaradi strnjenosti naselja in majhnih odmikov med objekti se pri obnovi ali gradnji objektov predvidi uporabo ognjevarnih materialov ter izvedbo drugih požarno varnostnih ukrepov, kjer je to potrebno. Za varnost pred požarom se uredi mrežo hidrantov, ki so lahko dostopni in zadostni za potrebe oskrbe z vodo za gašenje požarov. Zagotovi se varen umik ljudi, živali ali premoženja na površine za evakuacijo, ki so lahko dostopne in ustrezno oddaljene od kraja nesreče. Dostop za intervencijska vozila je možen po glavnih ulicah skozi naselje, ki morajo biti proste in ne ožje od obstoječih.
(10) Ureditve, potrebne za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, so prikazane v grafičnem delu OPPN.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV 
39. člen 
(etapnost izvedbe) 
(1) Faznost gradnje v območju OPPN ni predpisana.
(2) Celovita infrastrukturna prenova naselja se na celotnem območju naselja izvede kot ena etapa. Natančen potek gradnje se natančno določi v fazi izdelave dokumentacije za izvedbo gradnje skladno s pogoji upravljavcev. Hišni priključki na gospodarsko javno infrastrukturo se izvedejo do meje gradbenih parcel, tako da se objekti kasneje lahko priključijo nanje brez ponovnega poseganja v javno površino.
(3) Hkrati z infrastrukturno prenovo je treba izvesti tudi celostno prenovo javnih površin (ceste, ulice in trgi) v naselju.
(4) Preostali predvideni posegi na območju OPPN se lahko izvajajo neodvisno eden od drugega, v kolikor predstavljajo funkcionalne oziroma prostorsko zaključene enote in ne povzročajo negativnih vplivov na realizacijo drugih načrtovanih ureditev, predvidenih z OPPN, in pod pogojem, da nimajo negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
40. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Odstopanja iz tega člena ne smejo ovirati realizacije z OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje ta odstopanja posegajo, ter pridobljeno kulturnovarstveno soglasje.
(2) Pri realizaciji načrtovanih ureditev so dopustna odstopanja od predvidenih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih, prometnih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše iz urbanističnega, funkcionalnega, prometnega ali okoljevarstvenega vidika. S takimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali povzročiti negativen vpliv na varovane enote kulturne dediščine.
(3) Dopustna so odstopanja od predpisanih ukrepov za arhitekturno in urbanistično sanacijo objektov iz 15. člena tega odloka, pod pogojem, da novo predvidene rešitve in vsebine zagotavljajo enako ali boljše varstvo kulturne dediščine in ja za to pridobljeno kulturnovarstveno soglasje.
(4) Izjemoma so dopustna odstopanja od določil 13. člena tega odloka, ki omejujejo umeščanje inštalacijskih naprav, zunanjih naprav in rezervoarjev, v primeru, da se v fazi izdelave projektne dokumentacije za gradnjo objekta dokaže, da takšna umestitev predstavlja tehnično najustreznejšo rešitev. Takšna umestitev je dopustna pod pogojem, da so naprave oblikovno zastrte pred pogledi oziroma so vključene v arhitekturno zasnovo objekta in je zanje pridobljeno kulturnovarstveno soglasje.
(5) Dopustna so odstopanja od priključnih mest ter poteka tras, dimezij, objektov in naprav posamezne komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture, ki so posledica nadaljnjega podrobnejšega preučevanja razmer na območju in če z njimi soglašajo upravljavci posameznih vodov. Dopusten je tudi potek posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav po drugih zemljiščih (tudi izven območja OPPN), kot je prikazano na grafičnem delu OPPN.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN 
41. člen 
(obveznosti investitorjev in izvajalcev ter drugih udeležencev) 
(1) Poleg obveznosti, navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pred, med in po gradnji tudi:
– upoštevati omilitvene ukrepe iz okoljskega poročila,
– upoštevati predpisane ukrepe iz geološko geomehanskega elaborata,
– zagotoviti zavarovanje gradbišč skladno s področnimi predpisi,
– organizirati nemoteno prometno in infrastrukturno napajanje naselja v času načrtovanih gradenj in ureditev,
– stavbam v javni rabi zagotoviti neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir,
– zagotoviti neovirane dostope do okoliških kmetijskih in gozdnih površin,
– morebitne poškodbe na objektih in drugih prostorskih ureditvah sanirati in povrniti v prvotno stanje v čim krajšem času,
– v času gradenj in drugih ureditev na spomeniku in njegovem vplivnem območju omogočiti nadzor s strani pristojne kulturno varstvene službe.
(2) Občina mora zaradi varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja po njegovem sprejemu najmanj 1 x letno spremljati kazalca s področja ohranjanja in izboljšanja kakovosti zunanjega zraka ter ohranjanja in zmanjšanja obremenitve prebivalcev s hrupom, delež nenaseljenih stanovanj in gibanje števila prebivalcev na območju naselbinske dediščine.
(3) Rezultate spremljanja kazalcev stanja okolja občina zbere in predstavi javnosti letno v obliki poročila z objavo na svoji spletni strani.
(4) Podatki monitoringa netopirjev se izvajajo v sklopu državnega monitoringa.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN 
42. člen 
(usmeritve po prenehanju veljavnosti) 
(1) OPPN velja do izvedbe predvidenih prostorskih ureditev. Prenehanje veljavnosti OPPN se določi s sklepom občine.
(2) Po prenehanju veljavnosti OPPN se pogoje za posege na območju povzamejo po določilih tega odloka in konservatorskega načrta, ki je sestavni del OPPN, in prenesejo v posebne določbe OPN Vipava. Upošteva se določila veljavnega odloka o razglasitvi kulturnega pomena v naselju Goče.
XIV. PREHODNE DOLOČBE 
43. člen 
(prehodne določbe) 
Vsi upravni postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se nadaljujejo in končajo po določilih prostorskega akta, ki je na obravnavanem območju veljal na dan oddaje vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, razen če stranka pisno zahteva obravnavo po novem odloku.
V. KONČNE DOLOČBE 
44. člen 
(inšpekcijsko nadzorstvo) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
45. člen 
(vpogled v OPPN) 
OPPN s prilogami je na vpogled na Občini Vipava in na Upravni enoti Ajdovščina.
46. člen 
(veljavnost odloka) 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-5/2017-133
Vipava, dne 16. oktobra 2025
Župan 
Občine Vipava 
Anton Lavrenčič 

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti

Datum soglasja:

ID vašega soglasja:

Zavrni vse
Spremeni svoje soglasje