Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 82/2025 z dne 24. 10. 2025

2940. Odlok o podelitvi naziva častni občan Občine Tržič, stran 9631.

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US, 102/24 – ZLV-K), 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 39/25) ter 4. člena Odloka o priznanjih Občine Tržič (Uradni list RS, št. 38/22) je Občinski svet Občine Tržič na 25. redni seji dne 16. 10. 2025 sprejel

O D L O K

o podelitvi naziva častni občan Občine Tržič

1. člen

Naziv častnega občana Občine Tržič se podeli Iztoku Tomazinu, roj. 30. 1. 1960.

2. člen

Iztoku Tomazinu se naziv častnega občana podeli za njegovo življenjsko delo.

Iztok Tomazin je vrhunski alpinist in alpinistični smučar, himalajec, letalec, zdravnik, gorski in letalski reševalec, literat, fotograf, publicist in predavatelj. Živi v Križah pri Tržiču.

Uspešno hitenje za vedno novimi izzivi ga je zaznamovalo že v zgodnji mladosti. Osnovno šolo v Tržiču je začel leto dni mlajši od vrstnikov, nato je še preskočil en razred in dve leti mlajši od sošolcev nadaljeval na kranjski gimnaziji, kjer je maturiral z odliko. Na Medicinski fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1983 med najmlajšimi, kljub enoletnemu pavziranju zaradi udeležbe na državni himalajski odpravi v južno steno osemtisočaka Lotseja. Ves čas študija medicine je zaradi svojih alpinističnih dosežkov imel priznan status vrhunskega športnika. Na isti fakulteti je leta 1992 zaključil podiplomski študij socialne medicine in leta 1994 specializacijo splošne medicine. Leta 1999 je uspešno zaključil magistrski študij, smer javno zdravstvo na Medicinski fakulteti Univerze v Zagrebu. Doktorat znanosti s področja urgentne medicine (mednarodna organizacija helikopterske nujne medicinske pomoči) je opravil leta 2011 na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Priznani ima dve specializaciji – družinsko in urgentno medicino. Leta 2005 je prejel naziv primarij.

Od leta 1985 je zaposlen v Zdravstvenem domu Tržič kot družinski in urgentni zdravnik. Delal je tudi v otroški in akupunkturni ambulanti, bil je vodja ambulante za preglede letalcev, vključno s padalci in zmajarji. Od leta 2001 je direktor Zdravstvenega doma Tržič in še vedno vztraja na tej odgovorni in v času razpadanja slovenskega javnega zdravstva še posebej zahtevni funkciji. Hkrati redno opravlja zdravniško delo v svoji splošni ambulanti družinske medicine in v nujni medicinski pomoči, v prostem času pa dežura v helikopterski enoti Gorske reševalne zveze Slovenije in v enoti Helikopterske nujne medicinske pomoči.

Zelo je aktiven na številnih drugih področjih zdravstva/medicine: član več domačih in mednarodnih strokovnih, raziskovalnih in humanitarnih organizacij, projektnih in raziskovalnih skupin, organizator strokovnih srečanj, pisec strokovne literature in predavatelj (več o tem v nadaljevanju), član izpitnih komisij za zdravniške specializacije, glavni mentor specializantom družinske in urgentne medicine, mentor študentom, nadzorni zdravnik Zdravniške zbornice Slovenije, sodelavec Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete v Ljubljani itd.

Alpinist

Z alpinizmom se kot član Alpinističnega odseka pri PD Tržič ukvarja od leta 1974 in je še vedno zelo aktiven. V letu 2024 praznuje 50-letnico svojega alpinističnega delovanja. Od leta 1978 je bil v vrhu slovenskega alpinizma – takrat je bil skupaj s soplezalcem Borutom Bergantom izbran za predstavnika Jugoslavije na gostovanju pri elitnem ameriškem Alpine Clubu, kjer je plezal z nekaterimi takrat najboljšimi svetovnimi plezalci. Po vrnitvi je idejo sodobnega prostega plezanja kljub začetnemu nasprotovanju nekaterih alpinističnih krogov zelo uspešno, tako teoretično (predavanja, razprave, članki) in predvsem praktično (s številnimi svojimi prvimi prostimi ponovitvami nekdaj tehničnih smeri), prenesel v jugoslovanski oziroma slovenski alpinizem. V letih po vrnitvi iz ZDA je kot prvi prosto preplezal številne nekdaj tehnične smeri, bil je prvi Slovenec, ki je plezal sedmo in osmo stopnjo, njegove prve proste ponovitve so postale najtežji prosto preplezani vzponi v slovenskih oziroma jugoslovanskih stenah. Tipična primera sta smer Klin v Aniča Kuku v Paklenici, ki jo je prvi prosto preplezal v navezi s Frančkom Knezom in je bila takrat najtežja prosta smer v Jugoslaviji, in prvi prosti vzpon Sfinge v severni steni Triglava, ki je postala najtežja prosto preplezana smer v Julijcih. Kot prvi je prosto preplezal številne druge legendarne, pred tem tehnično plezane smeri v naših stenah, npr. Čopov steber v Triglavu, Trikot v Dolgem hrbtu in mnoge druge. Zaradi omenjenih in številnih drugih prostoplezalnih dosežkov ter svojih drugih prizadevanj (predavanja, članki …) za razvoj velja za utemeljitelja slovenskega prostega in športnega plezanja, ki je v kasnejših letih in desetletjih ter še posebej v zadnjem obdobju doseglo nesluten razvoj in izjemne uspehe v svetovnem merilu tako na področju športnega plezanja kot plezanja v naravnih stenah.

Vso svojo alpinistično kariero velja za enega najbolj vsestranskih alpinistov tudi v svetovnem merilu, saj se je in se pretežno še vedno ukvarja z vsemi zvrstmi alpinizma – prostim in tehničnim plezanjem, zimskim in letnim plezanjem, visokogorskim alpinizmom, plezanjem slapov, alpinističnim smučanjem, visokogorskim zmajarstvom in padalstvom, solo plezanjem … Velja tudi za enega najbolj aktivnih in uspešnih slovenskih alpinistov, saj je doslej opravil več kot 5000 alpinističnih vzponov v domačih in tujih gorah, med njimi številne prvenstvene smeri in stotine smučarskih spustov vseh težavnosti v Himalaji, v gorah Evrope, Azije, Afrike in Severne Amerike.

Zelo aktiven in uspešen je bil tudi v najvišjih svetovnih gorstvih, na čelu s Himalajo. Sodeloval je na 25 odpravah, od tega 12 himalajskih. Med drugim je bil najmlajši član jugoslovanske odprave (reprezentance) v južno steno osemtisočaka Lotseja leta 1981, ki je takrat veljala za največji izziv v Himalaji. Uspešno je priplezal na vrhove petih osemtisočakov, kjer je opravil tudi prvenstvene vzpone in smučarske spuste:

– Daulagiri leta 1987 (8167 m, prvi in še vedno edini slovenski zimski vzpon na osemtisočak, v alpskem stilu);

– Čo Oju leta 1988 (8201 m, prvenstveni vzpon v severni steni – zgornji del v solovzponu in nato prvo prečenje gore). Ta vzpon je bil v času nastanka proglašen za enega od desetih največjih dosežkov v zgodovini plezanja v Himalaji;

– Šišapangma leta 1993 (8012 m). Po solovzponu na centralni vrh je smučal z višine 7400 m, kar je postal slovenski višinski smučarski rekord;

– Gašerbrum 1 leta 1995 (8068 m, prvo smučanje po Japonski smeri v severni steni, ki je dolga leta veljalo za najtežji smučarski spust s kakega osemtisočaka);

– Gašerbrum 2 leta 2004 (8035 m).

V mnogih pet-, šest- in sedemtisočakih na različnih kontinentih je preplezal številne zelo zahtevne smeri, tudi prvenstvene, in opravil številne ekstremne smučarske spuste z njihovih vrhov, večinoma prvenstvene, kar ga je umestilo v krog najboljših svetovnih alpinističnih smučarjev. Med najbolj odmevnimi alpinistično smučarskimi dosežki v svetovnem merilu je bilo poleg že omenjenega Gašerbruma 1 njegovo plezanje in smučanje z najvišje gore Severne Amerike – Denali leta 1996. Takrat se je v devetih dneh kar trikrat povzpel na vrh Denalija po različnih smereh (Orient Express, Rescue Gully in Messnerjeva smer) in jih nato tudi presmučal, kar ne prej ne kasneje ni uspelo nikomur.

Več kot 20 let je imel status vrhunskega športnika v alpinizmu (mednarodni in svetovni razred).

Prosto letenje

Zelo aktiven je bil in je še vedno na področju prostega letenja (zmajarstvo, jadralno padalstvo, skydiving in skakanje BASE). Bil je med najuspešnejšimi slovenskimi prostimi letalci. Deset mesecev po prvih korakih v svet zmajarstva je leta 1982 že postal državni prvak v letenju z zmaji in večkratni rekorder, leta 1987 pa je postal slovenski prvak v letenju z jadralnimi padali. Bil je prvi na svetu, ki je z zmajem jadral nad vrhom najvišje evropske gore (Mont Blanc) in najvišje afriške gore (Kilimandžaro) ter prvi Slovenec, ki je z zmajem in jadralnim padalom letel v Himalaji. Od leta 2014 se poleg jadralnega padalstva ukvarja tudi s padalskimi skoki iz letal (skydive) in skoki BASE.

Vzgojno delo

Zelo aktiven je bil tudi kot alpinistični inštruktor, mnogo let je sodeloval pri vzgoji in usposabljanju mladih alpinistov kot inštruktor tako v alpinistični šoli Alpinističnega odseka Tržič kot na državnih zimskih in letnih alpinističnih tečajih, na tečajih za gorske reševalce, pa tudi na tečajih za pripadnike alpskih enot Slovenske vojske in njihove goste, npr. angleške kraljeve marince. O gorništvu, tematikah športne, višinske in urgentne medicine je predaval tudi na različnih fakultetah Univerze v Ljubljani (Medicinska fakulteta, Fakulteta za šport …).

Športna medicina

Aktivno se ukvarja tudi s športno medicino, še posebej z višinsko in letalsko. Kot zdravnik in svetovalec že desetletja sodeluje s himalajskimi in drugimi odpravami ter s posameznimi alpinisti, poleg tega je osebni zdravnik več vrhunskim športnikom različnih področij. O različnih tematikah športne medicine predava in piše, tudi v mednarodnem okolju. Bil je tudi zdravnik in medicinski svetovalec na številnih športnih in rekreativnih prireditvah.

Gorsko reševanje

Je dolgoletni zdravnik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) in velja za najizkušenejšega ter enega najbolje usposobljenih zdravnikov gorskih reševalcev tako za klasično kot za helikoptersko reševanje. Še vedno je aktiven na vseh področjih gorskega reševanja, vključno s helikopterskim. Je med redkimi zdravniki v Sloveniji, ki so stalno, tudi v prostem času, prostovoljno pripravljeni, usposobljeni in opremljeni za reševalno in medicinsko delo v vseh pogojih tudi na najtežje dostopnih področjih.

V svoji 47-letni gorskoreševalni karieri je reševal številne športnike, tudi vrhunske. Sodeloval je pri številnih zahtevnih, zelo odmevnih reševalnih intervencijah v tujih gorstvih, vključno s Himalajo, kjer je med drugim pomagal reševati nekatere najboljše svetovne himalajce. Pet let je vodil zdravnike Gorske reševalne zveze Slovenije, več kot dve desetletji pa jih zastopa v krovni svetovni organizaciji za gorsko reševanje ICAR. Med njegovimi najpomembnejšimi prispevki h gorskemu reševanju v Sloveniji je to, da je kljub številnim oviram bil pobudnik in prvi soorganizator dežurstev za helikoptersko gorsko reševanje, kar je pomenilo enega največjih napredkov v kakovosti in učinkovitosti v zgodovini gorskega reševanja v Sloveniji. Bil je medicinski inštruktor in predavatelj Himalajske reševalne zveze iz Nepala, kjer je pripomogel k napredku gorskega reševanja v Himalaji, pa tudi k boljšemu alpinističnemu usposabljanju šerp, ki v zadnjih letih s svojimi dosežki posegajo v vrh svetovnega alpinizma. Bil je med pobudniki ustanovitve Helikopterske nujne medicinske pomoči Slovenije (HNMP) in njen član od vsega začetka (2003) ter je še vedno aktiven urgentni zdravnik v službi HNMP. Je vodilni avtor aktualnih mednarodnih smernic za medicinsko uporabo helikopterjev v zahtevnih terenih, ki so pomembno pripomogle k razvoju helikopterskega reševanja v številnih državah.

Predavatelj, literat in publicist

Slovensko planinsko, alpinistično in splošno športno-rekreativno sceno je obogatil s številnimi predavanji, članki in knjigami, kar je pripomoglo k razvoju in popularizaciji teh dejavnosti. Njegovih predavanj in strokovnih ter poljudnih člankov o športu in rekreaciji s poudarkom na planinstvu in alpinizmu je bilo več sto, knjig pa je doslej napisal devet in velja za enega najplodovitejših in najboljših piscev gorniške literature pri nas. Velja tudi za enega najbolj cenjenih in aktivnih sodelavcev najstarejše slovenske revije, ki še izhaja – Planinskega vestnika. S svojimi predavanji, pisanjem ter svojimi alpinističnimi vzponi in smučarskimi spusti je pomembno vplival na razvoj slovenskega gorništva, prostega in športnega plezanja.

Veliko je predaval tudi v mednarodnem okolju (evropske države, ZDA, Kanada, Argentina, Nepal …) in tako promoviral dosežke slovenskega alpinizma in gorskega reševanja.

Kot vabljeni predavatelj je sodeloval na številnih strokovnih srečanjih doma in v tujini. Pogosto sodeluje tudi z mediji (tiskani, TV in radio) na področju zdravstvenovzgojnih, športno-rekreativnih in drugih vsebin, povezanih z njegovimi aktivnostmi. Opravil je tudi številna predavanja v podjetjih, ustanovah in drugih organizacijah v Sloveniji in tujini. Vodilne teme njegovih poljudnih predavanj so alpinizem in prosto letenje, oprema in prehrana za aktivnosti v naravi, gorsko reševanje in prva pomoč pri športnih in drugih aktivnostih v naravi, Himalaja in druga visoka gorstva sveta … Vodilne teme njegovih strokovnih predavanj pa so nujna medicinska pomoč, urgentna medicina, helikoptersko reševanje, oživljanje, gorska in višinska medicina, stres in izgorelost … Sam ali s sodelavci različnih profilov vodi delavnice s tematiko prve in nujne medicinske pomoči, soočanja s stresom in izgorelostjo, team building, trening, soočanje s kroničnimi boleznimi, zdravo življenje ipd.

Kot zdravnik, gorski reševalec in hkrati vrhunski športnik je sodeloval na številnih, predvsem mladim namenjenih vzgojnih akcijah in prireditvah.

Tomazinove knjige:

– Storžič: alpinistični vodnik, samozaložba (1985),

– Korak do sanj, Založba Obzorja (1989),

– Čo Oju – Turkizna boginja, Prešernova družba (1993),

– Nebo nad Afriko, Didakta (1993),

– Pustolovščina v Tibetu: smučanje z osemtisočaka, Cankarjeva založba (1994),

– Iskanje Šambale, samozaložba (1998), pesniška zbirka, prva slovenska knjiga s predgovorom dalajlame,

– Tragedija v Turski gori, samozaložba (2007),

– Na meji, Planinska založba (2022),

– Naveza, Beletrina (2024).

Kot avtor, soavtor ali urednik je sodeloval pri številnih drugih domačih in mednarodnih medicinskih, športnih in literarnih publikacijah. V PubMed je vključenih 10 njegovih znanstvenih člankov. Napisal je več poglavij za domače (Družinska medicina, Osnove medicine v izrednih razmerah, Prva pomoč v gorskem reševanju …) in mednarodne medicinske učbenike (Mountain Emergency Medicine Textbook, Consensus guidelines on mountain emergency medicine and risk reduction …). Poleg tega je objavil več sto samostojnih literarnih, strokovno medicinskih in poljudnih člankov za domače in tuje publikacije, nekateri med njimi so bili objavljeni v najuglednejših svetovnih medicinskih in športnih (alpinističnih) revijah.

Tudi fotografije objavlja v številnih publikacijah, doslej je imel eno samostojno fotografsko razstavo.

Priznanja in nagrade:

– častni znak svobode Republike Slovenije »za pomembno delo na področju urgentne medicine, posebej za zasluge pri klasičnem in helikopterskem reševanju ponesrečencev«,

– bronasti, srebrni in zlati znak Civilne zaščite Slovenije,

– zlati in častni znak Gorske reševalne službe Slovenije,

– priznanje zveze letalskih organizacij Slovenije,

– priznanje Planinske zveze Slovenije za najuspešnejšega alpinističnega smučarja za leto 1996,

– več drugih priznanj Planinske zveze Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije,

– nagrada Nejca Zaplotnika …

Iztok Tomazin in Tržič:

Iztok Tomazin je že vseskozi tesno povezan z življenjem in razvojem lokalne skupnosti, saj v njej aktivno deluje kot zdravnik, direktor Zdravstvenega doma Tržič, alpinist, gorski reševalec, publicist in predavatelj. V vlogi zdravnika in direktorja ZD Tržič je Iztok Tomazin nepogrešljivo prispeval k razvoju lokalnega zdravstva. Pod njegovim vodstvom so bili izvedeni pomembni infrastrukturni projekti, kot je prizidek k Zdravstvenemu domu Tržič, ki je občanom omogočil sodobne ambulantne prostore, referenčne ambulante, prostorske izboljšave za diagnostične preglede in večjo dostopnost do nujne ter specialistične zdravstvene oskrbe. Njegova prizadevanja so omogočila, da Tržič danes razpolaga s kakovostnimi zdravstvenimi storitvami, ki so dostopne vsem občanom. Poleg tega je Iztok Tomazin pomembno prispeval k gorniški in športni dejavnosti v Tržiču. Kot alpinist in mentor je sodeloval z Alpinističnim društvom Tržič ter spodbudil mlade k varnemu in odgovornemu ukvarjanju z gorništvom. Njegova znanja in izkušnje so večkrat delili na simpozijih, predavanjih in strokovnih srečanjih, kar je Tržiču prislužilo ugled v Sloveniji in izven njenih meja. Iztok Tomazin je znan tudi kot mentor, predavatelj in publicist, ki s svojimi knjigami, članki in javnimi nastopi bogati kulturno življenje občine ter spodbuja mlade in odrasle k zdravemu, aktivnemu življenju in razvijanju osebnih potencialov. Njegov osebni odnos do Tržiča, zlasti poudarek na vračanju k svojim koreninam in prispevanju k dobrobiti kraja, odraža njegov trajen in vzoren doprinos k skupnosti.

Dolgoletni in vsestranski prispevek Iztoka Tomazina k zdravstveni, kulturni in športni dejavnosti ima neprecenljiv vpliv na lokalno skupnost. Njegovo delo, predanost in osebna povezanost z občino so zgled in navdih za vse generacije Tržičanov.

3. člen

Podelitev posebne listine, ki jo podpiše župan Občine Tržič, se opravi v mesecu decembru 2025.

4. člen

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 032-0002/2022

Tržič, dne 16. oktobra 2025

Župan

Občine Tržič

Peter Miklič

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 82/2025 z dne 24. 10. 2025