Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 76/2025 z dne 3. 10. 2025

2682. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev kmetijskega gospodarstva Sajovic Žabnica, stran 8154.

Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 3.ea člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-E, Uradni list RS, št. 27/16), Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za širitev kmetijskega gospodarstva Sajovic Žabnica (objava na spletni strani MOK) in 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 134/20 – UPB3) je Občinski svet Mestne občine Kranj na 24. seji dne 17. 9. 2025 sprejel

O D L O K

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za širitev kmetijskega gospodarstva Sajovic Žabnica

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za širitev kmetijskega gospodarstva Sajovic Žabnica (v nadaljevanju: OPPN).

2. člen

(vsebina OPPN)

(1) OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela odloka.

(2) Tekstualni del obsega odlok:

I. Splošne določbe,

II. Opis prostorske ureditve,

III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor,

IV. Pogoji za projektiranje in gradnjo,

V. Pogoji glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

VI. Rešitve in ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave,

VII. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in naravnih virov,

VIII. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom,

IX. Dopustna odstopanja,

X. Vrste dopustnih posegov po prenehanju veljavnosti OPPN,

XI. Končne določbe.

(3) Grafični del obsega karte:

1. Izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: IPN) M 1:2000 – karta 1,

2. Vplivi in povezave s sosednjimi območji M 1:2000 – karta 2,

3. Geodetski načrt območja M 1:500 – karta 3,

4. Prikaz zazidalne situacije M 1:500 – karta 4,

5. Prikaz načrta parcele in zakoličbe objekta (gradbene linije in fiksne točke) M 1:500 – karta 5,

6. Prikaz poteka omrežij in priključevanja objekta na javno infrastrukturo M 1:500 – karta 6,

7. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in kulturne dediščine M 1:2000 – karta 7,

8. Prikaz ureditev potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom M 1:500 – karta 8.

(4) Spremljajoče gradivo obsega:

– Izhodišča,

– Prikaz stanja prostora,

– Seznam strokovnih podlag na katerih temeljijo rešitve,

– Prva in druga mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora,

– Elaborat ekonomike,

– Odločbo MOPE (za postopek CPVO),

– Obrazložitev in utemeljitev,

– Povzetek za javnost.

(5) Strokovne podlage k OPPN:

– Geodetski načrt,

– Analiza tveganja za onesnaženje podzemnih voda, marec 2022,

– Okoljsko poročilo, december 2022, maj 2024, junij 2024,

– Možnost ponikanja padavinske vode, junij 2023, dopolnitev februar 2024,

– Geološko poročilo, junij 2023,

– Strokovna ocena vplivov na okolje, april 2022.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(območje OPPN)

(1) Predlagana lokacija za gradnjo hleva s pripadajočimi ureditvami se nahaja v osrednjem delu naselja Žabnica. V IPN Mesne Občine Kranj je tangirano območje uvrščeno med površine kmetijskih zemljišč – K1.

(2) Območje OPPN posega na del zemljišča s parcelno št. 1926/1 k.o. Žabnica. Velikost območja znaša cca 0,35 ha.

4. člen

(ureditve izven območja OPPN)

Za nemoteno gradnjo in funkcioniranje načrtovanih ureditev je izven območja OPPN predvideno priključevanje na energetsko, komunalno in prometno infrastrukturo. Izven območja gradbene parcele hleva; proti stanovanjskim površinam; se predlaga ohranitev zelenega pasu.

5. člen

(program dejavnosti)

Z OPPN se načrtuje postavitev hlevaza prosto rejo krav, plemenskih telic in telet (skupaj do 100 GVŽ) s pripadajočo komunalno in zunanjo ureditvijo. Načrtovane ureditve bodo služile primarni dejavnosti kmetijskega gospodarstva Sajovic.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

6. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1) Predlagana lokacija za gradnjo se nahaja v osrednjem delu naselja Žabnica.

(2) Predvidena gradnja bo priključena na komunalno infrastrukturo, ki je že zgrajena v okviru obstoječe kmetije na naslovu Žabnica 6 ali njeni bližini. Območje se navezuje na obstoječo javno prometno omrežje.

(3) Gradnja s pripadajočo zunanjo ureditvijo se v tlorisnih in višinskih gabaritih zgleduje po primerljivi tipologiji objektov kmetijske namembnosti.

(4) Vplivi in povezave so prikazane v grafičnem delu odloka.

IV. POGOJI ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO

7. člen

(vrste gradenj glede na namen)

(1) Na stavbnem zemljišču obstoječega kmetijskega gospodarstva Sajovic, zaradi prostorske utesnjenosti, gradnja novega kmetijskega objekta ni mogoča. Postavitev hleva, za prosto rejo krav molznic, se načrtuje v neposredni bližini obstoječe kmetije.

(2) Izbrano zemljišče, ki je v lasti investitorja, je izmed razpoložljivih zemljišč najbližje kmetijskemu gospodarstvu Sajovic.

(3) Načrtovane ureditve se z obstoječimi objekti kmetije Sajovic poveže v funkcionalno celoto preko skupnega, razširjenega dvorišča.

(4) V območju urejanja je dopustna:

– gradnja hleva s pripadajočimi ureditvami,

– gradnje in ureditve GJI,

– zunanja ureditev.

8. člen

(pogoji glede velikosti in oblikovanja objekta)

(1) Hlev:

– tloris:	27,00 m x 52,00 m,
– etaže:	P (hlev), pod hlevom je jama za gnojevko,
– streha:	simetrična dvokapnica v naklonu 25°,
	nadstrešek na južni strani je lahko večje širine, sleme bo potekalo v smeri daljše stranice objekta,
– pritličje:	0,00 = 374,45 nmv, kar je 0,10 m nad koto okoliškega terena, ob vhodu v hlev na vzhodni strani,
– gnoj. jama:	–2,40 m,
– tem. plošča:	–2,70 m,
– višina obj.:	+10,60 m.

(2) Konstrukcijska zasnova hleva:

– objekt je lahko grajen v montažni in/ali klasični (masivni) izvedbi.

(3) Arhitekturno oblikovanje:

– fasada hleva bo ometana, zaglajena, obarvana v beli ali svetlih zemeljskih barvah, čelni fasadi se izvede v umirjenih temnejših tonih,

– v kolikor je del fasade obložen z lesenimi deskami, se te položi v vertikalni smeri, les se zaščiti v premazu naravnih barv,

– kritina hleva bo v sivi barvi,

– v ravnino strešine je dovoljeno vgraditi panele sončne elektrarne,

– uporaba vsiljivih ali izstopajočih barv ni dovoljena.

(4) Velikost objekta je prikazana v grafičnem delu odloka.

9. člen

(oblikovanje okolice objekta)

(1) Zemljišče gradbene parcele, ki ga ne zaseda objekt in dvorišče se ohrani kot zelene površine.

(2) Da se prepreči pronicanje nevarnih snovi v podzemne vode, se bo manipulativne površine dvorišča asfaltiralo, obrobilo z robniki in uredilo čiščenje padavinskih voda v lovilniku olja z avtomatskim zapornim ventilom, skladnim s področnim predpisom. Stiki med asfaltnimi, betonskimi površinami in robniki morajo biti izvedeni vodotesno.

(3) V sklopu zunanjih ureditev izven gradbene parcele hleva se na kmetijskih površinah ohrani obrežna vegetacija (zahodno ob vodotoku Gabrovica in vhodno ob bivšem vodotoku Žabnica). Na kmetijskih površinah južno od gradbene parcele hleva se prav tako predlaga ohranitev zelenega pasu in zasaditev visokodebelnega avtohtonega sadnega drevja/drevesa.

10. člen

(lega objekta)

(1) Lega objekta je določena z gradbeno linijo (navidezna črta, ki se je mora objekt dotikati) in fiksno točko (SV vogal hleva).

(2) Gradbena linija hleva poteka vzporedno s parcelo 1967/1 k.o. Žabnica. Od nje bo oddaljena 5,00 m, od parcele št. 3064/20 k.o. Žabnica pa 17,70 m.

(3) Lega objekta in fiksna točka je prikazana v grafičnem delu odloka.

11. člen

(parcela namenjena gradnji)

Parcela namenjena gradnji obsega del zemljišča s parcelno št. 1926/1 k.o. Žabnica.

12. člen

(urbanistični parametri)

Gradnja se načrtuje skladno ZKZ-E na kmetijskih površinah brez spremembe namenske rabe, zato urbanistični parametri niso predpisani.

V. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

13. člen

(skupni pogoji)

(1) Načrtovani hlev se mora priključiti na obvezno gospodarsko javno infrastrukturo, ki je že znotraj območja urejanja oziroma v njegovi neposredni bližini. Obvezna gospodarska javna infrastruktura obsega priklop na elektro energetsko, vodovodno omrežje, odvajanje meteorne in fekalne vode ter dostop do javne ceste.

(2) Pri izgradnji komunalne infrastrukture je potrebno upoštevati zahtevane minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove skladno s področnimi predpisi. Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.

(3) Priključevanje na GJI je prikazano v grafičnem delu odloka.

14. člen

(promet)

(1) Dovoz do načrtovane gradnje bo mogoč z južne strani. Izvede se preko zemljišča obstoječega kmetijskega gospodarstva (zemljišča s parcelno št. 1923/1, 1926/1, 2940 k.o. Žabnica) na občinsko cesto s parcelno št. 3024/1 k.o. Žabnica. Občinska cesta je kategorizirana kot javna pot z oznako JP 684881.

(2) Manipulativne površine okrog načrtovane gradnje so zasnovane tako, da je mogoč krožni promet. Vključevanje na javno cesto se izvede posredno, preko dvorišča obstoječega kmetijskega gospodarstva. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se omogoči čelno vključevanje vozil na javno cesto.V kolikor so za izvedbo načrtovane ureditve (gradnja hleva za prosto rejo) potrebna parkirna mesta, se le ta uredi v okviru parcele, namenjene gradnji, oziroma na drugih ustreznih površinah v neposredni bližini v lasti investitorja, pod pogojem, da je omogočena njihova trajna uporaba.

(3) Vse poškodbe na javnih cestah in komunalnih napravah, ki bi morebiti nastale pri izvedbi predvidenih del bremenijo investitorja in jih mora nemudoma odpraviti.

(4) Obstoječi cestni priključek na JP 684881 se preuredi v skladu s področnimi predpisi in najnovejšimi znanji tehnike (prilagoditi tehnične elemente merodajnemu vozilu, zagotoviti polje preglednosti, preprečiti odtekanje meteorne vode na cestišče, preprečiti vzvratno vključevanje vozil na javno cesto).

15. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Načrtovani hlev se bo oskrboval z vodo iz sistema javnega vodovoda. Priključek se izvede kot podaljšek vodovodnega omrežja obstoječega kmetijskega gospodarstva. V kolikor bo s strani upravljavca zahtevano, se za hlev predvidi samostojno merilno mesto.

(2) Za zagotovitev požarne varnosti se predvidi interna povezava do obstoječega vodovodnega omrežja, iz katerega se napaja tudi požarna voda.

(3) Načrtovane ureditve vodovodnega omrežja bodo izvedene znotraj zemljišč s parcelnimi št. 1926/1, 2940, 3064/20, 1923/1, 3024/1, 1966/10, 1928/1 k.o. Žabnica.

16. člen

(odvajanje odpadnih voda)

(1) Gnojevka, ki bo nastajala v hlevu, bo vodena v vodotesen zbiralnik za gnojevko. Zbiralnik bo umeščen v kletno etažo načrtovanega hleva. Fekalne vode iz sanitarij in mlekarne bodo vodene v obstoječo odpadno kanalizacijsko omrežje. Območje črpališča, kjer se izvaja prečrpavanje gnojevke za odvoz na kmetijske površine, se izvede v obliki povozne in vodotesne lovilne sklede. Nastilj iz dela hleva za mlado živino in prostora za porod se odpelje na gnojišče, ki je umeščeno na območju obstoječega kmetijskega gospodarstva.

(2) Meteorne vode s strešin in povoznih površin hleva bodo vodene v ponikovalnico. Sedimenti na ponikovalni globini so dobro do srednje propustni (koeficient filtracije znaša med 10^-3 do 10^-4 m/s). Predlaga se tri ponikovalnice premera 2,0 m, globina 2,0 m. Spodnji del 1,5 m naj bo iz perforiranih betonskih cevi premera 2,0 m. Zahteva se zmogljivost ponikanja okoli 9,1 m³ v 15 min, oziroma skupaj dobrih 30 l/s.

(3) Meteorne vode s cestnega priključka investitorja in njegovih utrjenih površin ni dovoljeno odvajati na občinsko cesto. Minimalna oddaljenost ponikovalnic oziroma jaškov od parcelne meje ceste je 2,50 m.

(4) Manipulativne površine okrog objekta (dvorišča) se asfaltira in obrobi z robniki. Čiščenje padavinskih voda se izvede z lovilnikom olja z avtomatskim zapornim ventilom. Stiki med asfaltnimi, betonskimi površinami in robniki morajo biti izvedeni vodotesno.

(5) Načrtovane ureditve odvajanja odpadnih in meteornih voda bodo izvedene znotraj zemljišča s parcelno št. 1926/1 k.o. Žabnica.

17. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Načrtovani hlev bo na električno energijo priključen preko obstoječega priključka kmetije (objekt na naslovu Žabnica 6).

(2) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti njihovo zakoličbo. Kjer se bodo posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov je potrebno predvideti njihovo prestavite izven območja gradbenih posegov oziroma predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih posegih v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani distribucijskega podjetja Elektro Gorenjska.

(3) Načrtovane ureditve elektro energetskega omrežja bodo izvedene znotraj zemljišč s parcelnimi št. 1926/1, 2940, 3064/20, 1923/1, 3024/1, 1928/1 k.o. Žabnica.

18. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

Objekt ne bo priključen na TK omrežje. Po tangiranem zemljišču ne potekajo obstoječe naprave telekomunikacijskih operaterjev.

19. člen

(ogrevanje objekta)

Hlev ne bo ogrevan.

20. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) V kolikor bi komunalni odpadki pri gradnji nastali, jih je potrebno zbirati v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov. Zbirno mesto se uredi ob dovozu na zemljišče, znotraj obstoječega kmetijskega gospodarstva.

(2) Gradbene odpadke mora investitor ločevati in jih deponirati neposredno na za to urejenem odlagališču. Vsebina lovilnika olj se bo prečrpavala direktno iz lovilnika olj v avtocisterno pooblaščenega prevzemnika te vrste odpadkov in odpeljala z mesta nastanka.

(3) V času gradnje se bodo viški zemeljskih izkopov predali pooblaščenim prevzemnikom in se ne bodo uporabljali za zviševanje kote terena. Del le teh se po končani gradnji lahko nameni za ureditev okolice.

(4) Načrtovano zbiranje odpadkov bo izvedeno znotraj zemljišča s parcelno št. 1926/1 k.o. Žabnica.

(5) Načrtovano povečanje števila glav živine bo potekalo postopoma. Investitor bo pred načrtovanim povečanjem zagotovil zadostne kmetijske površine (najem površin ali oddaja gnojevke drugim kmetovalcem) ter izdelal gnojilni načrt.

(6) Odpadki iz kmetijske dejavnosti (gnoj in gnojevka) se bodo uporabili kot gnojilo na kmetijskih površinah v skladu z gnojilnim načrtom, ki se izdela vsakoletno. Z gnojilnim načrtom bo zagotovljeno, da bo obremenitev zemljišč z dušikom ustrezala zakonsko določenim omejitvam, ter da bo zagotovljenih dovolj površin za gnojenje glede na stalež rejnih živali.

21. člen

(križanja in približevanja komunalnih vodov)

(1) Pri izgradnji prometne, komunalne in energetske infrastrukture je potrebno upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih področnih predpisih.

(2) Pred pričetkom gradnje je potrebno obstoječe komunalne naprave obvezno zakoličiti, zaščititi oziroma prestaviti skladno z zahtevami upravljavca. Stroške zakoličbe, zaščite, prestavitve in nadzora nosi investitor.

(3) Za vse posege v varovalnem pasu prometnega in infrastrukturnega omrežja je potrebno pridobiti pogoje in soglasje upravljavca.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE

22. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Predvidene ureditve ne segajo na območje kulturne dediščine.

(2) OPPN leži na robu vplivnega območja naselbinske dediščine Žabnica – Vas (EŠD 2986). V neposredni bližini so registrirane enote kulturne dediščine Žabnica – Domačija Žabnica 5 (EŠD 21676), Srednje Bitnje, Kulturna krajina Bitnje (EŠD 683), Bitnje – Vas (EŠD 29610). Zaradi navedenega se za zmanjšanje vpliva na kulturno dediščino predlagajo omilitveni ukrepi.

(3) Omilitveni ukrep zaradi vpliva prašnih delcev ter vibracij v času gradnje:

Gradbeni posegi z miniranjem ali pilotiranjem niso dovoljeni. Vpliv vibracij zaradi zadostne oddaljenosti gradnje na najbližjo kulturno dediščino ne bo. V času gradnje se bodo sprejeli zakonsko predpisani ukrepi, s katerimi se bo emisije prašnih delcev zmanjšalo na najmanjšo možno raven.

(4) Omilitveni ukrep zaradi vpliva vibracij ob uporabi kmetijske mehanizacije:

Območje voženj s kmetijsko mehanizacijo bo potekalo po obstoječih poteh ter odmaknjeno od parcelne meje.

(5) Omilitveni ukrep zaradi vpliva na podobo naselbinske dediščine:

Ob zahodno parcelno mejo se načrtuje zasaditev visokodebelnih dreves.

(6) Omilitveni ukrep zaradi nevarnosti propadanja obstoječega hleva:

V obstoječem hlevu se bo opustila reja živali, objekt pa se bo uporabljal kot skladišče za krmo.

(7) Omilitveni ukrep zaradi velikega volumna objekta:

Večji volumenski gabarit objekta; zaradi načrtovane kapacitete živali; se izvede z oblikovanjem horizontalnih in/ali vertikalnih pasov na fasadi (v materialu, strukturi ali barvi). Objekt bo imel ob daljših straneh sistem za prezračevanje, ki deluje kot trak, ki optično zniža in zoža objekt. Čelne fasade se izvede v umirjenih temnejših tonih, ki objekt vizualno zmanjšajo.

(8) Splošni omilitveni ukrep – upoštevanje področnega predpisa:

V območju predmetnih ureditev se upošteva osnovni varstveni režim za naselbinsko dediščino in področni predpis varstva kulturne dediščine.

23. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na območju OPPN ni območij z naravovarstvenimi statusi.

(2) Gnojenje kmetijskih površin znotraj Natura 2000 območja Gozd Kranj – Škofja Loka se izvaja z omejenim vnosom gnojil, največ 40 kg/ha. Usmeritev se upošteva pri izdelavi gnojilnega načrta.

(3) Ob vodotoku Gabrovica na zahodnem delu OPPN se obrežno vegetacijo ohranja oziroma vzpostavi 5,0 m širok pas vodne vegetacije, kot blažilne cone med kmetijskimi zemljišči in vodotokom.

(4) Za razvoz gnojevke se pripravi gnojilni načrt, objekt lahko prične z obratovanjem šele ob izkazani zagotovitvi ustrezne površine zemljišč za razvoz gnojevke.

(5) S predlagano gradnjo hleva; ki sodi med proizvodne dejavnost; se varstvo krajine zagotavlja tudi z ohranitvijo zelenega pasu (nepozidanih kmetijskih površin) med tangirano gradbeno parcelo in obrežno vegetacijo vodotokov, ki se prepušča naravnim procesom.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV

24. člen

(varstvo okolja in naravnih virov)

(1) Pri načrtovanju, gradnji in uporabi hleva in pripadajočih ureditev je potrebno upoštevati vse predpisane ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. Le ti obsegajo varstvo voda, tal, zraka in varstvo pred prekomernim hrupom.

(2) Rešitve in ukrepi za varstvo okolja so prikazani v grafičnem delu odloka.

25. člen

(varstvo voda)

(1) Načrtovani OPPN se po Uredbi o vodovarstvenih območjih za občini Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 164/20) nahaja na širšem vodovarstvenem območju (VVO III) vodnega vira Sorško Polje.

(2) Obravnavano območje se nahaja izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, se pa nahaja v bližini območja, ki je ogroženo (območje preostale poplavne nevarnosti).

(3) Ukrepi za preprečitev emisij odpadne vode; v času gradnje; obsegajo naslednje omilitvene ukrepe:

– Zemeljski izkop v času gradnje se ne bo uporabljal za spreminjanje kote terena na zemljišču. Tako gradnja novega hleva in pripadajočih zunanjih površin objekta ne bo vplivala na razlivne površine.

– Zemeljskega izkopa in morebitnih gradbenih odpadkov ter gradbenih materialov se ne bo skladiščilo na poplavnem območju, tako da odtekanja zalednih voda se bo ovirano.

– Gradnja infrastrukturnih vodov bo urejena tako, da se bo v priobalni pas vodotoka in vodno zemljišče na zemljišču s parcelno št. 3064/20 k.o. Žabnica posegalo minimalno. Infrastrukturni posegi se bodo izvedli po obstoječi premostitvi čez strugo.

– Priklopno mesto za črpanje gnojevke na zunanji strani načrtovanega objekta se projektira v višini minimalno 0,5 m nad koto urejenega terena. Spodnji nivo črpalnega jaška bo na koti gnojnične jame hleva (–2,40 m).

26. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine. Humus se pred začetkom gradnje odstrani in deponira tako, da se ohrani njegova rodovitnost.

(2) Gradbene odpadke in odvečni izkopani material, ki bodo nastali pri gradnji, mora investitor ločevati in jih deponirati neposredno na za to urejenem odlagališču.

(3) Ukrepi za preprečitev emisij v tla; v času gradnje; obsegajo naslednje omilitvene ukrepe:

– Pri gradnji se bo uporabljalo le gradbene stroje in vozila, ki so redno in dobro vzdrževani in servisirani.

– Pri pretakanju goriv v gradbene stroje se bo uporabilo ustrezne lovilne posode, s katerimi se bo ujelo morebitno razlito gorivo.

– Gradbišče bo opremljeno z absorpcijskimi sredstvi in tesnimi posodami za shranjevanje uporabljenega sredstva. V primeru eventualnega razlitja se bo onesnažena zemljina takoj odstranila, shranila v posodo in oddala kot nevaren odpadek pooblaščenim prevzemnikom za te vrste odpadkov.

– Gnojnična jama se izvede v vodo nepropustnem betonu (na primer: kot sistem bele kadi).

(4) Ukrepi za preprečitev emisij v tla; v času obratovanja; obsegajo naslednje omilitvene ukrepe:

– Gnojevka, ki bo nastajala v hlevu, bo vodena v vodotesen zbiralnik za gnojevko.

– Neonesnažene padavinske vode s strešin se bodo odvajale v ponikovalnico.

– Odpadna voda ter iztrebki; ki nastajajo pri reji živali; se bodo odvajali preko talnih rešetk in kanalov v ustrezno velik zbiralnik za gnojevko. Le-ta bo betonski, vodotesen ter ustrezno odporen proti mehanskim, toplotnim ali kemičnim vplivom ter tako nepropusten v obe smeri (iz zbiralnika v okolje in iz okolja v zbiralnik).

– Tla v hlevu bodo v vseh prostorih betonska, brez nekontroliranega iztoka v okolje, odtok odpadnih voda bo urejen preko rešetk v zbiralnik za gnojevko. Zbiralnik bo betonski in odporen na vplive gnojevke ter urejen vodotesno, brez odtoka v tla. Vodotesnost jame za gnojevko mora biti preizkušena, kar se mora dokazati s potrdilom o vodotesnosti na tehničnem pregledu. Na mestih za pretakanje gnojevke v cisterne bo urejeno betonsko pretakališče v obliki lovilne sklede, zadostne velikosti za zajem morebitne izlite tekočine.

– Zbiralnik za gnojevko bo zagotavljalo dovolj kapacitet za minimalno 6 mesečno skladiščenje.

– Da se prepreči pronicanje nevarnih snovi v podzemno vodo, se bo manipulativne površine okrog načrtovanega objekta asfaltiralo, obrobilo z robniki in uredilo čiščenje padavinskih voda v lovilniku olja z avtomatskim zapornim ventilom, skladnim s področnim predpisom. Stiki med asfaltnimi, betonskimi površinami in robniki morajo biti izvedeni vodotesno.

– Pri gnojenju se bodo upoštevale prepovedi oziroma omejitve rabe posamezne vrste živinskih gnojil na razpoložljivih kmetijskih zemljiščih kmetijskega gospodarstva.

– Za zagotovitev zadostnih kmetijskih površin za gnojenje, bo investitor v času pričetka uporabe načrtovanega hleva v obdelavo pridobil nove kmetijske površine z najemom površin, dodatno pa se bo dogovoril za oddajo gnojevke drugim kmetovalcem. Ker se bo število živine v načrtovanem hlevu z obstoječega staleža na načrtovanega povečevalo postopoma, bo investitor pred načrtovanim povečanjem zagotovil zadostne kmetijske površine ter izdelal gnojilni načrt in tako zagotovil, da bo ravnanje z gnojem skladno s področnim predpisom.

27. člen

(varstvo zraka)

(1) Pri gradnji se bodo upoštevala zakonska določila za zmanjšanje emisij v zrak in emisij vonjav v času gradnje in uporabe objekta.

(2) Ukrepi za preprečitev emisij v zrak; v času gradnje; obsegajo naslednje omilitvene ukrepe:

– Omejitev hitrosti transporta po makadamskih površinah gradbišča na 20 km/h ali manj.

– V sušnih dneh in vetrovnih dneh se omeji manipulacija s sipkim gradbenim materialom na gradbišču ali pa se sipek gradbeni material in makadamske gradbiščne ceste ustrezno obdelajo proti prašenju (škropljenje z vodo).

– Zemeljski izkop in ostali gradbeni odpadki se med odstranjevanjem ter prekladanjem vlažijo, če so suhi, tako da se prepreči prašenje.

– Na gradbišču se zmanjšuje količina skladiščenega sipkega gradbenega materiala, ki pa se v času vetrovnih razmer tudi ustrezno vlaži, prekriva ali zaslanja, da se zmanjša prašenje.

– Makadamske prometne površine gradbišča se vlažijo z vodo vedno, ko tla niso mokra zaradi padavin.

– Na izvozu z gradbišča se zagotavlja čiščenje koles in podvozja vozil.

– Asfaltirane ceste v okolici gradbišča in javne asfaltirane površine se po potrebi dodatno čistijo, če se na njih pojavijo ostanki zemlje in umazanije z gradbišča, ker se s tem prepreči emisije prahu v okolici gradbišča.

– Na gradbišču je določen odgovorni nadzornik gradnje, ki bo tekom gradbenih del preverjal skladnost izvajanja ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje emisij delcev iz gradbišča.

– V smeri sosednjih območij stavbnih zemljišč namenjenih gradnji stanovanj (V, Z in J od gradbene parcele hleva) se ohrani zelene površine, ki jih sestavljajo kmetijske površine z obrežno vegetacijo oziroma na jugu kmetijske površine z zasaditvijo avtohtonega sadnega drevja/drevesa.

(3) Ukrepi za preprečitev emisij vonjav; v času obratovanja; obsegajo naslednje omilitvene ukrepe:

– Za zmanjšanje emisij vonjav iz hleva, se bo hlev prezračeval.

– Pri ravnanju z gnojevko se bo zagotavljalo ustrezno zorenje gnojevke z mešanjem in vnašanjem kisika ali z uporabo preparatov za pospeševanje zorenja gnojevke, kar preprečuje intenzivni smrad.

– Namesto poročila o občasnih meritvah pooblaščeni izvajalec izdela oceno letne emisije, kot je določeno v področnem predpisu. Oceno o letnih emisijah snovi v zrak mora pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa predložiti zavezancu najpozneje do 10. 3. naslednje leto po zagonu naprave, pisno in v elektronski obliki na obrazcih, ki jih ministrstvo objavi na svojih spletnih straneh. Zavezanec mora posredovati oceno o letnih emisijah snovi v zrak ministrstvu v elektronski obliki najpozneje do 31. 3. tekočega leta za preteklo leto.

28. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Po določilih OPN se predmetno območje razvršča v IV. stopnjo varstva pred hrupom. Sosednje območje stavbnih zemljišča pa je uvrščeno v III stopnjo varstva pred hrupom. Pri gradnji in obratovanju objekta predpisane mejne ravni hrupa ne smejo biti presežene.

(2) V času gradnje na območju je potrebno predvideti vse ukrepe, da bo obremenitev okolja s hrupom čim manjša. Dela je potrebno opravljati z delovnimi napravami in gradbenimi stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Hrupna gradbena dela lahko potekajo le v delovnem času med 7. uro zjutraj in 19. uro zvečer.

(3) Ukrepi za preprečitev emisij hrupa; v času obratovanja; obsegajo naslednje omilitvene ukrepe:

– V fazi PZI se bo skladno s področnim predpisom izdelalo strokovno oceno za hrup, s katero se bo določilo najmanjšo možno raven hrupnosti za naprave ter njihovo najbolj ustrezno lokacijo z vidika varstva okolja in zdravja ljudi. S strokovno oceno se bo po potrebi določilo dodatne ukrepe za zmanjšanje vpliva hrupa.

29. člen

(varstvo gozda)

Predmetno območje ne meji na gozdni prostor, zato posebni ukrepi s področja varstva gozda niso predvideni.

30. člen

(svetlobno onesnaženje)

Fasada predvidenega hleva ne bo osvetljena, zato posebni ukrepi s področja svetlobnega onesnaževanja niso predvideni.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

31. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Na obravnavanem območju ni poplavne, erozijske in plazovite ogroženosti ter požarne ogroženosti naravnega okolja, zato posebne ureditve s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami niso predvidene.

(2) Pri načrtovanju ureditev se upošteva projektni pospešek tal 0,250 (g). Objekt bo predvidoma temeljen plitvo na AB temeljni plošči. Plenum temeljnih tal se locira v dobro nosilnem peščenem produ. Vsa zemeljska dela je potrebno izvajati v suhem in stabilnem vremenu ob ustreznem geomehanskem nadzoru.

(3) V kolikor obstaja možnost razlitja nevarnih snovi se gradnje in ureditve načrtujejo temu primerno.

32. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Pri načrtovanju predvidenih ureditev je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara ter z možnostjo širjenja požara.

(2) Požarna tveganja zaradi uporabe požarno nevarnih snovi pri gradnji, ob upoštevanju področnih predpisov, niso velika.

(3) Potrebni odmiki od meje sosednjih zemljišč so minimalno 5,00 m, med objekti pa znašajo več kot znaša višina kapi teh stavb.

(4) Viri vode za gašenje se zagotavljajo preko hidrantnega omrežja.

(5) Neoviran in varen dostop za intervencijska vozila z ustrezno nosilnostjo se zagotavlja po dostopni poti širine min. 3,50 m, delovna površina pa je zagotovljena znotraj utrjenega dvorišča kmetijskega gospodarstva.

IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA

33. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Faznost gradnje ni predpisana.

(2) Za gradnjo je potrebno predhodno ali sočasno zagotoviti/omogočiti priključevanje na (obvezno) komunalno infrastrukturo.

(3) Prilagoditev cestnega priključka na JP 684881 je potrebno izvesti do pridobitve uporabnega dovoljenja za hlev.

34. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Splošno: Pri realizaciji prostorskega akta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, če se pri natančnejšem proučevanju prometnih, komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, infrastrukturnega, komunalnega ali okoljevarstvenega vidika.

(2) Umestitev v prostor: Objekt mora slediti predpisani gradbeni liniji in fiksni točki. Odstopanje pri fiksnih točkah gradbene parcele je dovoljeno v kolikor parcelne meje, ki tangirajo območje urejanja, niso urejene.

(3) Objekt: Odstopanja pri tlorisu, višini in koti pritličja so dovoljena v toleranci do +1,00 m. Odstopanje navzdol ni omejeno. Naklon strehe lahko odstopa za 10° navzgor ali navzdol.

(4) Namembnost: Predlagane namenske rabe objekta ni dovoljeno spreminjati.

(5) Infrastrukturno omrežje: Odstopanja pri komunalni infrastrukturi; z upoštevanjem obstoječega omrežja; so dovoljena pri legi oziroma poteku le-te.

(6) Zunanja ureditev: Dvorišče in zelene površine znotraj gradbene parcele se lahko nameni tudi utrjenim zunanjim površinam izpusta. Po robu je ta površina omejena z ograjo, ki sega do višine 1,5 m.

(7) Soglasja tangiranih upravljavcev: Z odstopanji se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Odstopanja prav tako ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

X. VRSTE DOPUSTNIH POSEGOV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN

35. člen

(prenehanje veljavnosti)

OPPN preneha veljati, ko bodo z načrtom predvidene ureditve izvedene in v uporabi. Izvedenost OPPN oziroma prenehanje njegove veljavnosti ugotovi Občinski svet Mestne občine Kranj z odlokom.

XI. KONČNE DOLOČBE

36. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

37. člen

(vpogled)

OPPN je na vpogled na sedežu Mestne občine Kranj in na pristojni upravni enoti.

38. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 350-25/2025

Kranj, dne 17. septembra 2025

Župan

Mestne občine Kranj

Matjaž Rakovec

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 76/2025 z dne 3. 10. 2025