Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 59/2025 z dne 1. 8. 2025

2326. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za odpravo posledic naravne nesreče (OPPN za obnovo) za podružnično šolo Javorje, stran 6926.

Na podlagi 129. in 131.a člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24 in 25/25 – odl. US; ZUreP-3) in v povezavi s 17. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (Uradni list RS, št. 131/23, 81/24 in 109/24; v nadaljnjem besedilu: ZORZFS) ter 8., 9., 17. in 119. členom Statuta Občine Gorenja vas - Poljane (Uradni list RS, št. 85/13, 84/15, 31/17, 26/25 in 42/25) je Občinski svet Občine Gorenja vas - Poljane na 3. dopisni seji dne 23. 7. 2025 sprejel

O D L O K

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za odpravo posledic naravne nesreče (OPPN za obnovo) za podružnično šolo Javorje

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za odpravo posledic naravne nesreče za podružnično šolo Javorje (v nadaljevanju: OPPN za obnovo).

(2) Ta odloka določa:

– območje OPPN za obnovo,

– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorske ureditve,

– načrt parcelacije,

– etapnost izvedbe prostorske ureditve,

– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– rešitve in pogoje za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,

– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN za obnovo.

(3) OPPN se v zbirki prostorskih aktov vodi pod identifikacijsko številko 5161.

2. člen

(sestavni deli OPPN za obnovo)

(1) OPPN vsebuje tekstualni del (odlok) in grafični del.

(2) Grafični del OPPN za obnovo vsebuje naslednje načrte:

Št. 1	Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju – PNRP	M = 1:5000
Št. 2	Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju – GJI	M = 1:5000
Št. 3	Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem	M = 1:500
Št. 4	Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji	M = 1:1000
Št. 5	Ureditvena situacija	M = 1:500
Št. 6	Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro	M = 1:500
Št. 7	Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave in varovanja kulturne dediščine	M = 1:1000
Št. 8	Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom	M = 1:500
Št. 9	Načrt parcelacije	M = 1:500
Št. 10	Prikaz sprememb namenske rabe prostora	M = 1:500

3. člen

(spremljajoče gradivo OPPN)

OPPN vsebuje naslednje spremljajoče gradivo:

1 Poročilo o sodelovanju z javnostjo

2 Prikaz stanja prostora

3 Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve OPPN

4 Smernice nosilcev urejanja prostora

5 Mnenja nosilcev urejanja prostora

6 Elaborat ekonomike

7 Mnenje o obveznosti izvedbe CPVO in presoje sprejemljivosti plana v naravo na varovana območja

8 Obrazložitev in utemeljitev OPPN

9 Povzetek za javnost

4. člen

(uporabljeni izrazi in pojmi)

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

– gradbena meja (GM) je črta, ki je maksimalni tlorisni gabarit glavnega objekta ne sme presegati, lahko pa se je dotika, ali pa je od nje odmaknjen v notranjost gradbene parcele;

– glavni objekt predstavlja večnamenski objekt podružnične šole Javorje, ki se gradi skladno z določbami 10. člena tega odloka;

– pomožni objekt predstavljajo objekti, ki funkcionalno dopolnjujejo glavni objekt šole; lahko so samostoječi ali se osnovnega objekta dotikajo, vendar z njim konstrukcijsko niso povezani;

– zelene površine so urejene in z vegetacijo zasajene površine raščenega terena, ki so namenjene ureditvi okolice objekta šole, izboljšujejo kakovost bivanja ter prispevajo k blaženju klimatskih sprememb;

– raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in omogočajo zasaditev drevnine;

– faktor zazidanosti (FZ) je razmerje med zazidano površino (zazidana površina vseh stavb ne glede na njihovo zahtevnost) in površino gradbene parcele (celotnega kompleksa) šole;

– faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med zelenimi površinami in celotno površino gradbene parcele (celotnega kompleksa) šole.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomeni ni določen v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot so določeni v veljavnem Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Gorenja vas - Poljane (v nadaljnjem besedilu OPN Gorenja vas - Poljane).

5. člen

(izdelovalec OPPN za obnovo)

OPPN za obnovo je izdelalo podjetje Domplan d.d. pod številko projekta UD/578-176/24 v februarju 2025.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN ZA OBNOVO

6. člen

(namen OPPN za obnovo)

(1) Na obstoječem objektu Podružnične šole Javorje je med ujmo avgusta 2023 nastala večja škoda, zato je predvideno, da se objekt umakne iz območja, prizadetega v času poplav, na drugo lokacijo.

(2) Na območju lokacije obstoječe stavbe šole je z OPPN za obnovo predvidena nadomestna regulacija prostora, ki je sprejemljiva glede na ogroženost lokacije.

(3) Za potrebe preselitve podružnične šole se na območju OPPN za obnovo predvidi sprememba namenske rabe prostora SK (podeželsko naselje) v območje centralnih dejavnosti (CU) in poveča stavbno zemljišče v EUP JAV-01 na podlagi izvzema površin iz območja kmetijskih zemljišč (K2) v EUP JAV-04 in površin območja pokopališča (ZK) v EUP JAV-03 v območju dostopne ceste, kjer širitev pokopališča ni predvidena.

(4) Za potrebe nadomestitve zelenih površin se ob obstoječi dostopni poti do cerkve Sv. Tilna poveča stavbno zemljišče v EUP JAV-01 na podlagi izvzema površin iz območja kmetijskih zemljišč (K2) v EUP JAV-05 z določitvijo nove namenske rabe prostora v park kot urejeno območje v naselju (ZP).

(5) Sprememba namenske rabe prostora, previdena z OPPN za obnovo, je prikazana na grafičnem načrtu št. 10 »Prikaz sprememb namenske rabe prostora«.

7. člen

(načrtovana prostorska ureditev)

(1) Z OPPN za obnovo je predvidena gradnja novega večnamenskega objekta šole (objekt 1), v katerem bodo združeni prostori podružnične osnovne šole, vrtca in gasilskega doma. Nov večnamenski objekt bo umeščen neposredno pod lokacijo obstoječe stavbe šole v območju EUP JAV-01. Površine na obstoječi lokaciji šole se namenijo ureditvi pripadajočega športnega parka šole in ostajajo del enotne gradbene parcele kompleksa šole.

(2) Hkrati se z OPPN za obnovo načrtuje parkovna ureditev ob obstoječi dostopni poti do cerkve Sv. Tilna.

(3) OPPN določa prostorsko ureditev območja, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, pogoje za posege na obstoječih objektih, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za ureditev zunanjih površin za šport in igro otrok ter gradnjo pripadajoče prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.

8. člen

(objekti predvideni za odstranitev)

(1) V območju OPPN za obnovo je treba odstraniti obstoječo stavbo šole s pripadajočimi pomožnimi objekti, ki se nahajajo na parcelah št. 479/1 in 479/2, k.o. Dolenčice.

(2) Objekti iz prejšnjega odstavka so prikazani na grafičnem načrtu št. 5 »Ureditvena situacija«.

III. OBMOČJE OPPN

9. člen

(območje OPPN)

(1) Obstoječa gradbena parcela Podružnične šole Javorje se nahaja v območju EUP JAV-01, ki se za potrebe nadomestitve obstoječe stavbe šole razširi na nepozidana zemljišča v smeri proti jugu. Hkrati se za potrebe nadomestitve zelenih površin razširi območje EUP JAV-01 v delu ob dostopni poti do cerkve Sv. Tilna.

(2) Območje OPPN za obnovo obsega parcele oziroma dele parcel št.:

– območje kompleksa šole: 466/3, 466/8, 479/1 in 479/2, k.o. Dolenčice v izmeri/velikosti približno 3.800 m²,

– območje parkovne ureditve pred cerkvijo Sv. Tilna: 429, 430/1 in 933, k.o. Dolenčice v izmeri/velikosti približno 850 m².

(3) Izven območja OPPN segajo prestavitve in priključki na obstoječa infrastrukturna omrežja (vse v k.o. Dolenčice).

(4) Območje OPPN za obnovo, namenjeno gradnji šole, obsega površine obstoječe šole, na katerih je zgrajena stavba šole s pripadajočim otroškim in športnim igriščem, ter nepozidane travnate površine neposredno pod obstoječo lokacijo šole. Teren na obravnavanem območju je razgiban in se generalno dviguje v smeri severozahod proti lokaciji obstoječe šole, kjer je teren najvišji. Višinska razlika med najnižjim, južnim delom obravnavanega območja in najvišjim, sevrozahodnim delom je približno 10 m. Razširjeno območje kompleksa šole na severni, severozahodni in vzhodni strani meji na obstoječe pozidane površine naselja, na jugozahodni strani so nepozidane kmetijske površine, na južni strani pa območje sega do obstoječe dostopne poti do pokopališča, ki se nahaja zahodno od obravnavane lokacije.

(5) Območje OPPN za obnovo v delu, ki je predvideno za nadomestitev zelenih površin, obsega območje obstoječega drevoreda ob dostopni poti do cerkve Sv. Tilna.

(6) Meja območja OPPN je določena v grafičnem načrtu št. 3 »Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta z obstoječim parcelnim stanjem«.

10. člen

(ureditvene enote)

(1) Območje OPPN za obnovo je razdeljeno na tri ureditvene enote, in sicer:

– UE 1: površine, namenjene za gradnjo novega večnamenskega objekta šole (objekt 1),

– UE 2: površine, namenjene za ureditev športnega parka šole,

– UE 3: površine, namenjene za parkovno ureditev pred cerkvijo Sv. Tilna.

(2) Prostorske enote so določene na grafičnem načrtu št. 10 »Načrt parcelacije«.

IV. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA

11. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi območji)

(1) Območje OPPN za obnovo se nahaja v naselju Javorje, ki predstavlja občinsko lokalno središče s podružnično osnovno šolo, sedežem župnije, gasilskim domom in avtobusno postajo. Z OPPN za obnovo, ki je predviden za namen preselitve obstoječe podružnične šole, se omogoča ohranitev obstoječih funkcij in družbene infrastrukture obstoječega naselja.

(2) Z OPPN za obnovo je predvidena širitev in zaokrožitev naselja na nepozidanih površinah neposredno ob obstoječi lokaciji šole, ob že vzpostavljenem jedru naselja, kjer so strnjeni objekti družbene infrastrukture in druge površine javnega značaja.

(3) Med pokopališčem in območjem kompleksa šole se vzpostavi zelena bariera z zasaditvijo drevnine, ki (vizualno) ločuje območje pokopališča od jedra naselja.

(4) Ob dostopni cerkvi do Sv. Tilna je v naravi že zasajen drevored. V okviru načrtovane spremembe namenske rabe za potrebe parkovne ureditve se že vzpostavljen zeleni pas z drevoredom zaščiti in ohranja tudi v bodoče.

(5) Območje OPPN za obnovo se prometno navezuje na lokalno cesto LC šifra odseka 401023 (Zapreval–Poljane). Izgradnja novih prometnic oziroma dograditev obstoječih cest zaradi načrtovane gradnje ni predvidena.

(6) Obravnavano območje je komunalno opremljeno. Predvideni objekti na območju kompleksa šole imajo zagotovljeno možnost priključitve na obstoječe kanalizacijsko, vodovodno, električno in elektro komunikacijsko omrežje, ki je zgrajeno v okolici območja OPPN za obnovo.

(7) Čez območje OPPN poteka obstoječ NN zračni vod, ki služi napajanju porabnikov z električno energijo na naslovu Javorje 28. Zaradi preselitve stavbe šole pod obstoječo lokacijo je potrebna pokablitev obstoječega NN voda, ki poteka čez območje OPPN.

(8) Lokacija OPPN za obnovo je dostopna z javnim potniškim prometom. Postaja javnega potniškega prometa se nahaja ob lokalni cesti, nasproti gasilskega doma južno od obravnavanega območja v oddaljenosti 25 m oziroma 2 min hoje.

(9) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani na grafičnem načrtu št. 4 »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji«.

V. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV

12. člen

(zazidalna zasnova)

(1) Na območju UE 1 je predvidena gradnja novega večnamenskega objekta šole (objekt 1). Glavni dovoz in dostop do novega objekta bo zagotovljen enako kot za obstoječ objekt z lokalne ceste LC šifra odseka 401023 (Zapreval–Poljane) s severne strani preko UE 2. Na južni strani UE 1 je predvidena večnamenska ploščad gasilskega doma, ki se neposredno naveže na nekategorizirano dostopno cesto, ki vodi po južnem robu območja OPPN do pokopališča. Ob zahodnem robu območja UE 1 je predvidena zasaditev zelene bariere z visokodebelno drevnino.

(2) Na območju ureditvene enote UE 2 je predvidena gradnja športnega parka šole z zunanjim športnim igriščem, otroškim igriščem in pripadajočimi pomožnimi objekti šole za potrebe izvajanja športnih dejavnosti ter igro in rekreacijo otrok. Na vzhodnem delu območja je predvideno novo parkirišče za potrebe šole in vrtca. Dostop na območje bo zagotovljen enako kot za obstoječ objekt z lokalne ceste LC šifra odseka 401023 (Zapreval–Poljane) s severne strani. Obstoječi objekti se pred ureditvijo novega športnega parka porušijo.

(3) Na območju UE 3 je vzdolž dostopne ceste do cerkve Sv. Tilna predvidena parkovna ureditev kot odprta zelena površina, ki se poveže z zunanjo ureditvijo pred cerkvijo.

(4) Zazidalna zasnova je določena na grafičnem načrtu št. 5 »Ureditvena situacija«.

13. člen

(dopustne vrste gradenj)

Na območju OPPN za obnovo so v skladu z določili tega dovoljene naslednje vrste gradenj

– gradnja novega objekta,

– prizidava objekta,

– rekonstrukcija objekta,

– sprememba namembnosti v skladu z določili 14. člena tega odloka,

– vzdrževanje objekta in vzdrževalna dela v javno korist,

– gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter priključkov nanje,

– urejanje zelenih površin (odprte zelene površine, drevoredi, posamična drevesa),

– odstranitev objekta.

14. člen

(dopustne vrste objektov in dejavnosti)

(1) Na območju UE 1 je dopustna gradnja glavnega večnamenskega objekta šole (objekt 1), ki se glede na namen uporabe uvršča v naslednje klasifikacijske skupine:

– 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo (samo vrtec, osnovna šola),

– 12742 Stavbe sil za zaščito, reševanje in pomoč, gasilski domovi (samo gasilski dom).

(2) Na območju UE 2 je dopustna gradnja pripadajočega športnega parka šole in pomožnih objektov šole, ki se glede na namen uporabe uvrščajo v naslednje klasifikacijske skupine:

– 12650 Stavbe za šport: samo telovadnica šole,

– 24110 Športna igrišča: samo igrišča na prostem,

– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška in druga javna igrišča ter šolski vrt,

– začasni sezonski objekti, namenjeni prireditvam in začasni nujni objekti.

(3) Na območju UE 1 in UE 2 je kot dopolnitev glavnega večnamenskega objekta šole dopustna tudi gradnja naslednjih pomožnih objektov:

– 12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev (nadstrešnica na igrišču, lopa za shranjevanje igral in delovnega orodja za vzdrževanje igrišča, učilnica na prostem),

– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe – samo skladiščne stavbe površine do 20 m² ter podzemni rezervoarji za vodo in druge tekočine prostornina do 20 m³ ter podzemni rezervoarji za nafto in plin prostornine do 5 m³,

– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (ograje, zaščitne ograje na igriščih, oporni oziroma podporni zidovi),

– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (ceste, poti, pešpoti),

– 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,

– zunanje naprave in zunanja oprema (mikrourbana oprema, spominska obeležja, zunanje tehnološke naprave in zunanja grajena oprema, ki se postavijo na objekt ali so postavljeni na zunanji ureditvi objekta in služijo delovanju objekta, kot npr. toplotna črpalka, zunanja oprema za proizvodnjo in shranjevanje električne energije ipd.),

– objekti in naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov).

(4) Na območju UE 3 so dopustni:

– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo parki, ki niso sestavni deli javne ceste,

– zunanja oprema (mikrourbana oprema, spominska obeležja).

(5) Ob upoštevanju preostalih določil tega odloka so dopustne vse vrste zahtevnosti objektov glede na veljavno zakonodajo, ki ureja gradnjo enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih in zahtevnih objektov.

15. člen

(lega objektov na zemljišču)

(1) Večnamenski objekt šole (objekt 1) se lahko umešča znotraj območja določene gradbene meje (GM), ki je določena na grafičnem načrtu št. 5 »Ureditvena situacija«.

(2) Gradbeno mejo lahko presegajo zunanja stopnišča in klančine, napušči, nadstreški in naprave, ki so nameščene na oziroma ob objektu. Izven območja gradbene meje je v skladu z določili 14. člena tega odloka dopustna gradnja športnega parka in drugih pomožnih objektov šole.

(3) V primeru dopustnih preseganj gradbene meje iz drugega odstavka tega člena morajo biti zagotovljeni odmiki od meje sosednjega zemljišča za zahtevne in manj zahtevne objekte najmanj 2,5 m, za enostavne in nezahtevne pa najmanj 1,5 m, pri čemer se odmik meri od tlorisne projekcije najbolj izpostavljenega dela objekta. Manjši odmiki so dopustni ob pridobitvi soglasja lastnika sosednjega zemljišča.

(4) V primeru dopustnih preseganj gradbene meje iz drugega odstavka tega člena morajo biti zagotovljeni odmiki od zemljišča javne ceste najmanj 4,0 m ne glede na zahtevnost gradnje. Manjši odmiki so dopustni ob pridobitvi soglasja upravljavca ceste.

(5) Objekti gospodarske javne infrastrukture ter prometne, manipulacijske, parkirne in podobne utrjene površine se ob upoštevanju preostalih določil odloka lahko brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč gradijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje zemljišče.

(6) Ograje in podporni zidovi morajo biti od mej sosednjih zemljišč odmaknjeni najmanj toliko, da so v celoti grajeni na gradbeni parceli, na kateri se gradijo. Ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča pa so lahko zgrajeni tudi na parcelni meji, vendar se s tem ne sme poslabšati stanje na sosednjih zemljiščih.

(7) Od zemljišča ceste morajo biti ograje in podporni zidovi, ki niso sestavni del ceste, odmaknjeni najmanj 1,5 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom.

16. člen

(tlorisni in višinski gabariti)

(1) Maksimalen tlorisni gabarit stavb je opredeljen z gradbeno mejo (GM), dopustnim faktorjem zazidanosti (FZ) ter zagotavljanju zadostne količine zelenih površin, namenjenih igri in rekreaciji, vzgoji in učenju na prostem ter športni vzgoji.

(2) Dopustna etažnost večnamenskega objekta šole (objekt 1) je do K+P+2+M oziroma K+P+1+2M. Klet je lahko delno vkopana, pri čemer je v celoti lahko vidna samo ena stranica kleti. Posamezne lamele objekta so lahko različnih vertikalnih gabaritov, ki sledijo funkcionalnim rešitvam programa in medsebojnim povezavam posameznih sklopov.

(3) Dopustna etažnost pomožnih stavb šole je (K)+P.

(4) Maksimalni višinski gabariti stavb so pogojeni z doseganjem normativov in standardov za predvideno dejavnost.

(5) Tlorisni in višini gabariti načrtovane pozidave so razvidne z grafičnega načrta št. 5 »Ureditvena situacija«.

17. člen

(višinske kote terena in pritličja)

(1) Kota kleti večnamenskega objekta šole (objekt 1) znaša 695,45 m n.v. Zaradi specifičnih zahtev terena je dopustno odstopanje od te kote za ± 1,0 m.

(2) Dovozne in dostopne površine, gospodarsko dvorišče in večnamenska tlakovana površina se uredijo na kotah, prilagojenih višinam neposredne okolice.

(3) Športni park na višjem nivoju naj upošteva kote obstoječih ureditev šole.

(4) Višinske kote načrtovane pozidave so razvidne z grafičnega načrta št. 5 »Ureditvena situacija«.

18. člen

(pogoji za oblikovanje objektov)

(1) Oblikovanje večnamenskega objekta šole (objekt 1) naj bo kvalitetno, pri čemer naj arhitekturna zasnova objekta združuje sodobne oblikovalske pristope ob upoštevanju tradicionalne okoliške pozidave.

(2) Pri oblikovanju večnamenskega objekta šole (objekt 1) je treba upoštevati:

– objekt naj bo v osnovi pravilne geometrijske oblike, ki se po posameznih programskih sklopih členi na več lamel v horizontalnih in/ali vertikalnih gabaritih,

– oblikovanje in smer slemena strehe naj sledi tlorisni in funkcionalni zasnovi objekta,

– streha se predvidi kot simetrična dvokapnica z naklonom strešine 35°–45°,

– dopustno je kombiniranje dvokapne strehe s terasami in ravno streho, vendar mora dvokapna streha prevladovati (več kot 70 % tlorisa objekta),

– strehe nadstreškov so lahko tudi ravne,

– prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah objektov, kot so arkade, večkotni ali polkrožni izzidki, stolpiči, polkrožno oblikovana okna in prenešeni arhitekturni elementi iz drugih okolij,

– oblikovanje in strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno,

– fasada objekta naj bo v svetlem, nevpadljivem oziroma naravnem tonu, brez dodatkov kot npr. bleščeče polnilo v ometu, lahko so izvedene tudi v kombinaciji z lesenimi oblogami,

– vsi leseni deli na fasadah naj se obdelajo enotno,

– barva strešne kritine je lahko opečna ali temno siva,

– tehnične naprave (klimatske naprave, zunanje enote toplotnih črpalk, satelitske antene ipd.) je treba na fasade umeščati diskretno; biti morajo oblikovno zastrte in vključene v arhitekturno zasnovo objekta,

– namestitev sončnih zbiralnikov ali sončnih celic je dopustno na strehi stavbe v ravnini poševnine strehe in v barvi kritine; v primeru ravne strehe je dopustno postaviti naprave v naklonu za strešnim vencem tako, da so čim manj vidne,

– glavni vhod v objekt (za šolo in vrtec) naj se predvidi ločeno iz zgornjega platoja (UE 2). Sekundarni vhodi v objekt so dopustni tudi na nivoju spodnjega platoja.

(3) Pomožni objekti morajo biti oblikovno in prostorsko vpeti v zasnovo večnamenskega objekta šole (objekt 1) in zunanjih površin ter morajo biti oblikovno skladni (princip oblikovanja, izbor materialov in barv). Zasnovani naj bodo lahkotno in enostavno. Streha se lahko predvidi kot simetrična dvokapnica z naklonom strešine 38°–50° ali kot ravna streha.

(4) Ograje morajo biti oblikovno prilagojene celoviti arhitekturni in krajinski zasnovi območja. Vrsta in oblika ograj morata biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, pri čemer je treba upoštevati:

– ograje naj s konstrukcijo in materiali v prostoru ne izstopajo,

– ograje morajo biti takšne, da otroci po njih ne morejo plezati,

– višino ograj je treba prilagoditi namenu oziroma zahtevam dejavnosti (varovalne, zaščitne ograje ipd.),

– območje športnega parka mora biti ograjeno z ograjo višine 2,2 m, v conah visokih žog pa mora biti ograja dvojne višine,

– v območju cestnih priključkov in križiščih cest ograje ne smejo ovirati preglednostnega trikotnika.

19. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin šole v UE 1 in UE 2)

(1) Zasnova zunanje ureditve naj se v največji možni meri prilagaja obstoječi konfiguraciji terena. Dopustne so ureditve nivojsko ločenih teras, pri čemer se višinsko nivelacijo terena prednostno premošča s trajno urejenimi brežinami, ki morajo biti protierozijsko zaščitene (zatravitev, zasaditev prekrivne vegetacije).

(2) Zaradi ustreznejše tehnične rešitve, prilagojene arhitekturni zasnovi objekta, je dopustna tudi gradnja podpornih zidov ali škarp do višine 1,5 m. Podporni zid ali škarpa sta lahko tudi višja za potrebe premostitve višinske razlike med spodnjim in zgornjim platojem med UE 1 in UE 2 oziroma če je njuno višino treba prilagoditi namenu oziroma zahtevam dejavnosti.

(3) Podporni zidovi in škarpe morajo biti drenirani. Izvedeni morajo biti iz kamna in/ali ozelenjeni.

(4) Utrjevanje pohodnih in dovoznih površin je dopustno asfaltirati ali tlakovati. Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna.

(5) Dostopi naj bodo diferencirani po namenu, pri čemer naj bodo vhodi v šole, na šolsko dvorišče oziroma športno igrišče fizično ločeni od parkirnih in voznih površin.

(6) Ob zahodnem robu območja UE 1 je predvidena zasaditev zelene bariere z visokodebelno drevnino. Izbor dreves naj se prilagodi prostorskim možnostim. Predlaga se zasaditev drevesne vrste z ozko, ovalno do stebrasto krošnjo, razvejano do tal.

(7) Na območju UE 2 morajo biti v odvisnosti od kapacitete šole in vrtca skladno s področnimi predpisi zagotovljene ustrezne površine za izvajanje pouka na prostem, pouka športne vzgoje in rekreacijo učencev ter igro otrok. Pri zasnovi športnega parka šole je treba upoštevati:

– predvidi naj se naravno senčenje športnega parka z zasaditvijo dreves,

– predvidi naj se namestitev pitnika in mikrourbane opreme (klopi, koši za odpadke ipd.),

– na otroškem igrišču je treba namestiti igrala, namenjena različnim starostnim skupinam otrok, ki morajo omogočati raznolike vrste gibanja,

– površine za šport in igro morajo biti fizično ločene od prometnih ureditev (parkirišča in dovozne poti).

(8) Pri izvajanju zasaditev na območju UE 1 in UE 2 je treba upoštevati:

– odprte površine ob šoli morajo biti zasajene tako, da ni ovirana ustrezna osvetljenost učnih prostorov,

– prepovedana je zasaditev strupenih in poudarjeno alergenih rastlin,

– prepovedana je zasaditev invazivnih in lomljivih vrst rastlin ter vrst, ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce, skladno z določili pristojnih služb za varstvo rastlin,

– zasaditve morajo biti enostavne za vzdrževanje.

(9) V fazi projektiranja mora biti izdelan načrt krajinske arhitekture, ki natančneje določi krajinsko arhitekturno oblikovanje in zasaditve na območju kompleksa šole.

20. člen

(pogoji za oblikovanje parkovno ureditev v UE 3)

(1) Na območju UE 3 se ohranja in prenavlja parkovna ureditev pred cerkvijo Sv. Tilna na način, da se ohranja obstoječa zasnova prostora, ki jo sestavljata drevored in tratna površina. Območje parka mora biti urejeno kot odprta zelena površina, brez dodatnih grajenih struktur ter enostavna za vzdrževanje.

(2) Pri zasaditvah na obravnavanem območju je treba upoštevati:

– prostor pred cerkvijo naj bo urejen skladno z obstoječo krajino,

– obstoječa drevesa, ki tvorijo drevored pred cerkvijo, se ohranja; pred izvajanjem kakršnih koli posegov na drevesih je potreben arboristični pregled,

– dopustna je dopolnitev obstoječega drevoreda (tudi kot dvostranski drevored ob dostopni poti do cerkve), pri čemer se izbor dreves prilagodi avtohtonimi vrstam,

– pri kakršnih koli gradbenih delih v bližini obstoječih dreves je potrebno izvesti vse potrebne ukrepe zaščite dreves na način, kot jih narekuje stroka.

(3) Elementi mikrourbane opreme (klopi, koši za odpadke, pitniki) morajo biti v območju parka med seboj skladno oblikovani in poenoteni. Postavitev igral ipd. na območju parka ni dopustna.

(4) Utrjevanje pohodnih površin je dopustno asfaltirati ali tlakovati. Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna.

VI. NAČRT IN MERILA ZA PARCELACIJO

21. člen

(načrt parcelacije)

(1) Območje OPPN za obnovo je razdeljeno na naslednji gradbeni parceli (GP):

– GP1, ki predstavlja celoten kompleks podružnične šole v UE 1 in UE 2,

– GP2, ki predstavlja območje parka pred cerkvijo Sv. Tilna.

(2) Parcelacija območja je določena na grafičnem načrtu št. 11 »Načrt parcelacije«.

22. člen

(izkoriščenost gradbene parcele)

Na območju gradbene parcele GP1 (celoten kompleks podružnične šole) je treba upoštevati:

– faktor zazidanosti (FZ): največ 0,6,

– faktor zelenih površin (FZP): najmanj 0,2.

VII. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

23. člen

(splošni pogoji)

(1) Na območju OPPN za obnovo in v neposredni bližini poteka obstoječe vodovodno, kanalizacijsko (fekalna kanalizacija, meteorna kanalizacija), elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje, na katere se lahko priključujejo načrtovani objekti na območju OPPN.

(2) Večnamenski objekt šole (objekt 1) mora biti priključen na vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega je načrtovani objekt lahko priključen tudi na elektronska komunikacijska omrežja. Priključitev na infrastrukturno omrežje je treba izvesti v skladu z veljavno zakonodajo, z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi, veljavno tipizacijo ter pogoji upravljavcev posamezne infrastrukture.

(3) Natančne rešitve priključevanja načrtovanih ureditev na območju OPPN za obnovo ter mikrolokacije posameznih priključkov se konkretno preveri in dogovori v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s projektnimi pogoji upravljavcev glede na obstoječe stanje omrežja, konfiguracijo terena in točno lokacijo objektov.

(4) Obstoječo okoljsko, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo v območju OPPN za obnovo je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci.

(5) Pri načrtovanju in posegih v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih omrežjih ter gradnji nove infrastrukture je treba upoštevati:

– trase infrastrukturnih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur glede na veljavne smernice in normative,

– primarni in sekundarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma po površinah v javni rabi, tako da je omogočeno njihovo vzdrževanje. V primeru, ko potek po javnih površinah ni možen oziroma obstoječi vodi potekajo po zemljišču nameravane gradnje, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje objektov in naprav gospodarske infrastrukture na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa od lastnika pridobiti služnost,

– pred izvedbo posegov se izvede zakoličba tras infrastrukturnih vodov v skladu s pogoji upravljavcev teh vodov ter preveri ustreznost odmikov od predvidenih objektov in ostalih predvidenih infrastrukturnih vodov ter po potrebi načrtuje ustrezne korekcije projektov priključkov in prestavitev,

– zemeljska dela v bližini komunalnih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, naprav in objektov morajo potekati ročno,

– kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov,

– pri gradnji v varovalnem pasu infrastrukturnih vodov in naprav je treba pred vložitvijo zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti mnenja upravljavcev posamezne infrastrukture, v območju katere se predvidena gradnja nahaja.

(6) Pri načrtovanju in posegih v odprti prostor je treba upoštevati:

– potek novih infrastrukturnih vodov in priključkov je treba prilagoditi zasnovi odprtega prostora in novim zasaditvam drevnine,

– pri novih zasaditvah v bližini obstoječih in predvidenih infrastrukturnih vodov, ki bi jih lahko poškodovale drevesne korenine, je potrebno zagotoviti dodatno zaščito infrastrukturnih vodov.

(7) Elektro omarica in omarice telekomunikacijskih ter drugih tehničnih napeljav se namestijo tako, da je do njih omogočen neoviran dostop z javne površine.

(8) Za energetsko oskrbo objektov se predvidijo tehnične rešitve, ki temeljijo na obnovljivih virih energije (zemeljski plin, biomasa, sončna energija, fotovoltaična energija oziroma drugi trajnostni načini ogrevanja) v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

(9) Ureditev okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture je določena v grafičnem načrtu št. 6 »Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro«.

(10) Dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih infrastrukturnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora, pri čemer je treba upoštevati funkcionalno in prostorsko zasnovo območja OPPN za obnovo.

24. člen

(pogoji za prometno urejanje)

(1) Območje OPPN za obnovo se prometno priključuje na obstoječo lokalno ceste LC 401023 Zapreval–Poljane, ki predstavlja glavno prometno povezavo skozi naselje.

(2) Dovoz in dostop do območja šole (ureditveni enoti UE 1 in UE 2) sta zagotovljena preko nekategoriziranih cest, ki potekajo neposredno ob severnem, vzhodnem in južnem robu območja OPPN za obnovo in se priključujejo na lokalno cesto LC 401023 Zapreval–Poljane. Glavni dovoz in dostop za potrebe šole sta načrtovana s severne strani, preko rekonstruiranega cestnega priključka. Glavni dovoz in dostop za potrebe dejavnosti gasilskega doma sta predvidena z južne strani, neposredno z nekategorizirane ceste.

(3) Območje parkovne ureditve (ureditvena enota UE 3) se priključuje na lokalno cesto preko nekategorizirane ceste, ki vodi mimo župnišča do cerkve Sv. Tilna.

(4) Na vzhodni strani večnamenskega objekta šole (objekt 1) je v UE 1 predvideno gospodarsko dvorišče šole, ki bo fizično in nivojsko ločeno od športnega parka v UE 2. Na južni strani je predvidena večnamenska ploščad za potrebe gasilskega doma, ki bo služila kot prostor za vadbo in gasilski poligon ter druge priložnostne namene. Zagotovi se naravno senčenje z zasaditvijo dreves ob robu ploščadi.

(5) Vse zunanje pohodne površine šole morajo zagotavljati neovirano in samostojno gibanje ter orientacijo tudi funkcionalno oviranim osebam. Zagotovljena morata biti varen dostop in uporaba objektov v skladu s predpisom, ki ureja univerzalno graditev in uporabo objektov.

(6) Vse vozne in intervencijske površine morajo biti ustrezno utrjene in asfaltirane ali tlakovane za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska z radiji in širinami, ki omogočajo neovirano vožnjo intervencijskim, komunalnim in dostavnim vozilom. Vsi zavijalni radiji morajo omogočati obračanje komunalnih in intervencijskih vozil.

(7) Vse povozne prometne površine morajo imeti odvodnjavanje urejeno tako, da se prepreči prelivanje neprečiščene padavinske vode.

(8) Izbor vrst in lokacija drevnine, ki sega v varovalni pas cest, mora zaradi zagotavljanja prometne varnosti upoštevati rastiščne in varnostno-tehnične zahteve.

(9) Za gradnjo objektov v območju varovalnega pasu prometnega omrežja je treba pridobiti tudi soglasje pristojnega upravljavca. Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.

25. člen

(mirujoči promet)

(1) Uporabniki obstoječe stavbe šole koristijo obstoječe javno parkirišče, ki se nahaja v neposredni bližini na parceli št. 456/17, k.o. Dolenčice, ter na javnem parkirišču pred stavbo župnije na parceli 426, k.o. Dolenčice.

(2) Za potrebe gradnje novega večnamenskega objekta šole (objekt 1) je na zgornji ploščadi oziroma na območju UE 2 dopustno urediti dodatna parkirna mesta, ob pogoju, da so zagotovljene ustrezne površine za izvajanje pouka na prostem, pouka športne vzgoje in rekreacijo učencev ter igro otrok v skladu z določili 19. člena tega odloka. Manjkajoča parkirna mesta je kot pri obstoječem parkirnem režimu dopustno zagotavljati na javnih parkirnih površinah v okolici šole.

(3) Za potrebe dejavnosti gasilskega doma so dodatna parkirna mesta predvidena v sklopu večnamenske ploščadi na območju UE 1.

(4) Pri načrtovanju parkirnih mest je treba zagotovi najmanjše število parkirnih mest v skladu s področnimi normativi in standardi. Del zahtevanih parkirnih mest mora biti namenjen funkcionalno oviranim osebam, skladno s pravilnikom, ki ureja univerzalno graditev in uporabo objektov. Parkirna mesta za funkcionalno ovirane osebe morajo biti umeščena v bližino glavnega vhoda v večnamenski objekt šole (objekt 1).

(5) Ob robu novo načrtovanih parkirnih ploščadi je treba zagotoviti naravno senčenje z zasaditvijo dreves, ki morajo biti čim bolj enakomerno razporejena ob upoštevanju normativa najmanj 1 drevo/4 PM.

(6) Na območju gradbene parcele šole je treba zagotoviti prostor za parkiranje koles (lahko v sklopu glavnega oziroma pomožnega objekta ali na pripadajočih zunanjih površinah šole). Stojala za kolesa na zunanjih površinah šole morajo omogočati priklepanje koles.

26. člen

(dostop intervencijskih in komunalnih vozil)

Dostop in vožnja intervencijskih in komunalnih vozil sta predvidena z lokalne ceste LC 401023 Zapreval–Poljane in nadalje preko predvidenih dostopnih cest v območju OPPN za obnovo.

27. člen

(vodovodno omrežje za sanitarno vodo in gašenje)

(1) Obstoječa podružnična šola je priključena na javno vodovodno omrežje, ki poteka v trasi obodnih prometnic in čez območje OPPN za obnovo. Zgrajeno je tudi hidrantno omrežje.

(2) Predvideni objekti na območju OPPN za obnovo (UE 1 in UE 2) imajo zagotovljeno možnost priključevanja na obstoječe vodovodno omrežje preko obstoječega priključka in vodomernega jaška.

(3) V nadaljnjih fazah projektiranja je treba upoštevati predpisan odmik od obstoječega vodovodnega omrežja oziroma po potrebi načrtovati njegovo prestavitev.

(4) V bližini območja OPPN za obnovo se za potrebe zagotavljanja požarne varnosti nahaja več hidrantov. V kolikor se izkaže potrebno, se za potrebe OPPN za obnovo predvidi dodatne hidrante.

(5) Okrog hidrantov mora biti zagotovljeno najmanj 1,0 m praznega prostora (brez zasaditev, ograj in drugih podobnih objektov) zaradi omogočanja nemotene uporabe in servisiranja.

(6) Zajem požarnih voda je potrebno predvideti tako, da ne pride do onesnaženja z nevarnimi snovmi.

28. člen

(odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda)

(1) Na območju naselja je zgrajeno kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu.

(2) Iz izvedenih geološko geomehanskih raziskav izhaja, da ponikanje odpadnih voda na obravnavani lokaciji, namenjeni za gradnjo novega večnamenskega objekta šole (objekt 1) in pripadajočih ureditev, ni mogoče. Meteorna voda se bo kanalizirala v obstoječ sistem odvodnje meteorne vode na Javorjah.

(3) Predvideni objekti na območju OPPN za obnovo (UE 1 in UE 2), v katerih nastaja odpadna komunalna in padavinska voda, se priključujejo na obstoječe kanalizacijsko omrežje (fekalno in meteorno kanalizacijo) preko obstoječih priključkov in priključnih jaškov. V nadaljnjih fazah projektiranja je treba upoštevati predpisani odmik od obstoječega kanalizacijskega omrežja oziroma po potrebi načrtovati njegovo prestavitev.

(4) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevani veljavni predpisi in pravilniki, ki urejajo odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda. Kanalizacijsko omrežje mora biti v celoti izvedeno iz umetnih mas in vodotesno, kar izvajalec izkaže z ustreznimi testi.

(5) Za zbiranje padavinske vode (za potrebe zalivanja parkovnih ureditev) se na območju gradbene parcele šole predvidi zalogovnik deževnice s prelivom v meteorni kanal.

29. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Čez območje OPPN poteka obstoječe NN elektroenergetsko omrežje, ki služi tudi napajanju porabnikov z električno energijo na širšem območju naselja.

(2) Za priključitev novih porabnikov (UE 1 in UE 2) se lahko koristijo proste kapacitete obstoječega NN omrežja oziroma se predvidi izgradnja dodatnih NN kabelskih izvodov iz obstoječe transformatorske postaje. Točen način priklopa porabnikov na elektroenergetsko omrežje bo podan v fazi izdelave projektne dokumentacije, ko bo znana potreba po električni moči. Gradnja objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav ter priključitev na omrežje je možna le pod pogoji, ki jih določi upravljavec elektroenergetskega omrežja.

(3) Zaradi gradnje novega večnamenskega objekta šole (objekt 1) je predvidena pokablitev oziroma prestavitev obstoječega prostozračnega NN voda, ki poteka čez južni del območja OPPN za obnovo.

(4) Razdelilna oziroma priključna omarica mora biti locirana na meji gradbene parcele šole oziroma mora biti do nje omogočen neoviran dostop z javne površine.

(5) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je potrebno predvideti njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov oziroma predvideti njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpis. Pri vseh gradbenih delih v bližini obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav mora biti zagotovljen nadzor s strani pristojnega upravljavca.

30. člen

(elektronsko komunikacijsko omrežje)

(1) Predvideni objekti na območju OPPN za obnovo (UE 1 in UE 2) imajo zagotovljeno možnost priključevanja na obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje, ki poteka v obodnih prometnicah in čez območje OPPN.

(2) Za vključitev objektov na elektronsko komunikacijsko omrežje je treba v nadaljnjih fazah projektiranja izdelati projektno dokumentacijo, v kateri se natančno določi vrsto prenosnega medija, točno mesto priključitve in druge karakteristike elektronsko komunikacijskega omrežja pod pogoji, ki jih določi upravljavec elektroenergetskega omrežja.

(3) Pri načrtovanju je treba upoštevati predpisani odmik od obstoječega elektronsko komunikacijskega omrežja oziroma po potrebi načrtovati njegovo zaščito ali prestavitev v skladu z veljavnimi predpisi.

31. člen

(razsvetljava)

(1) Obstoječe območje šole je že opremljeno z zunanjo razsvetljavo.

(2) Dopustno je osvetljevanje funkcionalnih površin in fasad glavnega ter pomožnih objektov šole. Osvetlitev naj se izvaja le v obsegu, ki je potreben zaradi zagotavljanja varnosti. Območja športnega parka naj se preko noči ne osvetljuje.

(3) Vsa razsvetljava na območju OPPN za obnovo mora biti izvedena skladno z veljavno uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Za osvetljevanje območja naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico. Uporabijo se sijalke s poudarjenim rumenim delom spektra, ki ne svetijo v UV spektru, z barvno temperaturo največ 2700 K.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

32. člen

(varovanje kulturne dediščine)

(1) Območje OPPN za obnovo se nahaja na naslednjih varovanih območjih kulturne dediščine:

– EID 1-12129	arheološko najdišče	Javorje pri Delnicah – antični vodovod,
– EID 1-01866	vplivno območje spomenika	Javorje pri Delnicah – Cerkev Sv. Tilna.

(2) Pred pričetkom gradnje novega večnamenskega objekta šole (objekt 1) mora investitor zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na območju UE 1 in UE 2, ki obsegajo:

– historično analizo obstoječih podatkov in interpretacijo lidarskih posnetkov,

– arheološki strojni testni izkop, pri čemer mora biti pregledano 3 % območja kompleksa šole,

– na podlagi rezultatov terenskega pregleda bo določen obseg in način arheoloških raziskav, ki bodo morale potekati v skladu z določili veljavnega zakona o varstvu kulturne dediščine.

(3) V primeru odkritja izjemnih najdb se dopušča sprememba izvedbenega projekta in prezentiranje arheoloških ostalin in situ.

(4) Na območju UE 3 je pri vseh posegih v zemeljske plasti treba zagotoviti:

– izvedbo strokovnega arheološkega konservatorskega nadzora. Investitor je o točnem datumu zemeljskih del dolžan pisno ali po elektronski pošti obvestiti pristojno območno enoto ZVKDS sedem dni pred samim pričetkom del. Stroški strokovnega arheološkega nadzora ne bremenijo investitorja,

– če na območju ali predmetu posega obstaja ali se najde arheološka ostalina, mora investitor o najdbi obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke, in pridobiti izvajalca arheoloških raziskav in kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.

IX. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE

33. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na območju OPPN za obnovo in v njegovem daljinskem vplivu ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij, pomembnih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in območij, predvidenih za zavarovanje.

(2) V neposredni bližini območja UE 3 je v cerkvi Sv. Tilna evidentirano zatočišče netopirjev vrst mali podkovnjak (Rhinolophus hipposideros) in navadni/ostrouhi netopir (Myotis myotis/blythii).

34. člen

(varstvo zraka)

(1) Vsi izpusti snovi v zrak (ogrevanje, prezračevanje) morajo ustrezati zakonskim zahtevam.

(2) V času gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje prašenja v skladu z veljavno uredbo, ki ureja preprečevanje in zmanjšanje emisije delcev iz gradbišč. Raznos materialov z gradbišča je potrebno preprečevati tako, da se skrajša transportne poti na najmanjšo možno mero, tovor na transportnih vozilih se prekriva, kadar pa prekrivanje ni mogoče, se sipke materiale vlaži.

(3) Dejavnosti, ki povzročajo emisije v zrak iz tehnoloških procesov, na območju OPPN za obnovo niso dopustne.

(4) Ogrevanje objektov se predvidi skladno z določbami 23. člena tega odloka z viri, ki manj onesnažujejo zrak (alternativni viri).

35. člen

(varovanje voda)

(1) Območje OPPN za obnovo ne leži na vodovarstvenem ali poplavno ogroženem območju. Na njem ni evidentiranih vodotokov ali izvirov vode.

(2) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda se predvidi skladno z določili 28. člena tega odloka in mora biti usklajena z veljavnimi predpisi s področja varstva voda ter odvajanja in čiščenja odpadnih vod.

(3) Padavinske, zaledne in drenažne vode je treba kontrolirano neškodljivo odvajati v obstoječ sistem odvodnje meteorne vode v naselju tako, da ne bo prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin ali poškodb na okoliških vodotokih in objektih vodne infrastrukture. Večje količine vode ni dovoljeno spuščati po terenu tako, da bi povzročile zamočvirjenje, erozijske procese ali destabilizirale zemljine. Predvidena rešitev odvajanje padavinskih, drenažnih in zalednih vod mora preprečiti morebitno zasičenje vrhnje plasti tal in zastajanje padavinske vode.

(4) Dostopne ceste, manipulativne in intervencijske površine ter površine mirujočega prometa (nepokrita parkirišča) morajo biti utrjene. Odvodnjavanje onesnaženih padavinskih odpadnih vod s teh površin mora biti urejeno skladno z veljavnimi področnimi predpisi preko zadrževalnikov, usedalnikov in lovilnikov olj.

(5) Zaradi načrtovane gradnje večnamenskega objekta šole s pripadajočo zunanjo ureditvijo in infrastrukturnimi ureditvami ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir na vodnem in priobalnem zemljišču, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobrem. Zacevljenje, prekrivanje in kanaliziranje vodotokov ni dopustno.

(6) Vsi posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda in da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov.

36. člen

(varovanje tal)

(1) Vsi posegi na ali v tla naj se načrtujejo in izvajajo tako, da sta izguba in degradacija tal čim manjši. Rodovitno zemljo, odrinjeno pri gradbenih posegih, je treba zbirati ločeno od preostalega zemeljskega izkopa in jo ločeno oddajati, če se neonesnaženi izkop, katerega sestavni del je, ne uporabi za gradnjo v svojem prvotnem stanju na mestu, kjer je bil izkopan. Z viški zemeljskih izkopov (vključno z rodovitno zemljo) je treba ravnati v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke.

(2) Utrjevanje tal naj se glede na namen in funkcijo prednostno zagotavlja z vodopropustnimi materiali.

(3) Pri izvedbi del in izvajanju dejavnosti je treba upoštevati:

– uporabljajo naj se materiali in snovi, ki ne povzročajo onesnaženosti tal,

– uporabljajo naj se transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje,

– v primeru razlitja nevarne snovi (v primeru izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav na gradbišču) je treba razlitje takoj sanirati,

– morebitni prostori in mesta, kjer bi se lahko prečrpavale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva, transformatorske postaje, podzemne garaže), se urejajo kot lovilna skleda, brez odtokov, neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin,

– za začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine,

– gradbeni posegi s težkimi stroji se na neutrjenih tleh opravljajo le v suhem vremenu,

– za primer nezgodnih dogodkov (npr. izlitje naftnih derivatov v tla) mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje. Zagotoviti je treba takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev ter preprečiti onesnaženost tal.

37. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje OPPN za obnovo je opredeljeno kot območje III. območje varstva pred hrupom. Za potrebe izvajanja vzgojno-izobraževalne dejavnosti je priporočljivo zagotavljati pogoje za doseganje II. stopnje varstva pred hrupom, določene z veljavno uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(2) Pri načrtovanju in gradnji večnamenskega objekta šole (objekt 1) naj se dosledno upošteva Tehnična smernica TSG-1-005:2012 Zaščita pred hrupom v stavbah. Za otroke oziroma učence naj se zagotovi ustrezno zvočno okolje, ki ne bo negativno vplivalo na učenje in razvoj otrok ter vzpostavljanje socialnih vezi. Pomembna je tudi akustika prostorov v skupni rabi (avla, hodniki, jedilnica, telovadnica) in prostorov za učitelje in vzgojitelje.

(3) Prezračevalne, ogrevalne in hladilne naprave ter ostale naprave, ki povzročajo hrup, je treba na fasado objekta oziroma na gradbeno parcelo namestiti tako oziroma je treba z ustreznimi ukrepi zagotoviti, da ne bodo moteče za stanovalce sosednjih stanovanjskih objektov.

(4) Med gradnjo objektov je treba upoštevati tudi vse ukrepe za zagotavljanje varstva pred hrupom skladno z določili veljavne uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Hrup gradbišča naj se zmanjša na najmanjšo možno raven (delovni stroji, ki ne opravljajo del, naj imajo izključen motor, po potrebi naj se postavi protihrupna zaščita v smeri širjenja hrupa proti obstoječemu stanovanjskemu območju). Okoliške prebivalce naj se pravočasno in natančno obvesti o časovnem poteku del in o terminih izvajanja najbolj hrupnih del, da se hrupu po možnosti lahko izognejo.

38. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov na območju OPPN za obnovo se uredi v skladu z veljavnimi predpisi in občinskim odlokom, ki ureja zbiranje komunalnih odpadkov.

(2) V dogovoru z izvajalcem obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov se na gradbeni parceli šole (predvidoma na gospodarskem dvorišču) uredita prostor za zbiranje in prevzemno mesto za določene komunalne odpadke. Prevzemno mesto ne sme ovirati in ogrožati prometa na javni površini.

(3) Prostor za zbiranje komunalnih odpadkov na gradbeni parceli mora biti urejen tako, da bosta zagotovljena higiena in da ne bo negativnih vplivov na javno površino ali sosednje objekte; prostor za zbiranje komunalnih odpadkov se lahko predvidi tudi znotraj pomožnega ali glavnega večnamenskega objekta. Zabojniki morajo biti zavarovani pred vremenskimi vplivi tako, da zaradi njih ne pride do onesnaženja okolice ali poškodovanja zabojnikov. Število in velikost zabojnikov za komunalne odpadke je treba določiti skladno s pristojnim izvajalcem gospodarske javne službe zbiranja odpadkov.

(4) Rodovitno zemljo, odrinjeno pri gradbenih posegih, ki nima nevarnih lastnosti skladno s področnim predpisom o odpadkih in ki zaradi fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških lastnosti omogoča rast rastlin, je treba v skladu s področnim predpisom, ki ureja kmetijska zemljišča, varovati pred trajno izgubo in jo je treba zbirati ločeno od preostalega zemeljskega izkopa in jo uporabiti skladno s 36. členom tega odloka.

(5) Z gradbenimi odpadki je treba ravnati skladno s področnimi predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. V času gradbenih del je investitor dolžan zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da je zbiralci gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem.

(6) V okviru načrtovane gradnje ni dopustno povzročati odmetavanja odpadkov in njihovega puščanja v okolju ter nenadzorovanega ravnanja z odpadki, vključno s smetenjem.

X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

39. člen

(potresna nevarnost)

Območje OPPN za obnovo se nahaja v območju ocenjene potresne mikrorajonizacije 0,25 pospeška tal (g) s povratno dobo 475 let. Stavbe morajo biti grajene potresno odporno v skladu s predpisi glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo in namembnostjo objekta.

40. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Načrtovana gradnja na območju OPPN za obnovo mora zagotavljati ustrezne pogoje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje.

(2) Za zaščito pred požarom ter varno ukrepanje gasilcev in reševalcev je v fazi projektiranja in izvedbe treba predvideti in zagotoviti:

– pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja,

– odmike med objekti oziroma ustrezne požarne ločitve objektov,

– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,

– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,

– ukrepe za zajem onesnažene požarne vode.

(3) Voda za gašenje na območju OPPN za obnovo bo zagotovljena iz javnega vodovodnega omrežja.

(4) Pred vgradnjo naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ali s soproizvodnjo toplote in električne energije z visokim izkoristkom, je obvezna izdelava strokovne presoje požarne varnosti, s katero se dokaže, da se požarna varnost objekta zaradi te montaže ne bo zmanjšala.

41. člen

(varstvo zaradi plazov in erozije)

(1) Za potrebe načrtovanje gradnje je bil izdelan Geološko–geotehnični in hidrološki elaborat o pogojih izgradnje večnamenskega objekta Javorje (št. 491-TB/2022, Geotrias d.o.o., Ljubljana, maj 2024), iz katerega izhaja, da je na obravnavani lokaciji teren generalno stabilen in da območje OPPN za obnovo ne spada v erozijsko ali plazljivo območje, kot to določata 87. in 88. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15, 65/20, 35/23 – odl. US, 78/23 – ZUNPEOVE in 52/24 – odl. US).

(2) Na podlagi izvedenih geotehniških raziskav izhaja, da zgornjo zelo heterogeno površinsko plast v debelini od 1,7 do 4,5 m terena tvori zaglinjen grušč s preperelim rjavim ali sivim meljevcem. Pod zgornjo plastjo se nahaja plast meljevca, glinovca in drobnozrnatega peščenjaka, ki tvori matično podlago.

(3) Padavinska voda se kot podtalnica preceja po plasti preperine bližje površju v globini 1,7 do 4,5 m. V delih z več peščenjaka so možne lokalno ujete vode ali manjši izviri vode v peščeno meljastih serijah kamnin. Matična podlaga je slabo do zelo slabo vodopropustna.

(4) Hribina se na podlagi izmerjenih geomehanskih karakteristik kaže kot generalno stabilna.

(5) Med izvedbo zemeljskih del za gradnjo večnamenskega objekta šole (objekt 1) na območju UE 1 je treba predvideti sledeče ukrepe:

– vzpostaviti je treba nadzor nad sestavo tal in verificiranje njenih dejanskih geomehanskih in hidrogeoloških lastnosti z izračuni,

– izkope je treba izvesti v sušnem obdobju,

– preveriti je treba tesnost vseh cevi za odvod vode na območju gradnje. Zaledne dele gradbene jame je treba ustrezno drenirati. Na lomnih točkah se namesti revizijske jaške premera 1,0 m,

– zaradi ščitenja zalednih objektov in povoznih površin se zaledje izkopov na območjih, kjer so predvideni globoki izkopi, zaščiti z oblikovanjem brežine v primernem naklonskem kotu ali s ščitenjem izkopov. Aktivnosti se izvedejo hkrati in skladno z izkopavanjem,

– pred izvedbo del je treba na vseh objektih, ki se nahajajo v vplivnem območju izkopa, izvesti pregled razpok in vzpostaviti 3D geodetsko spremljavo reperjev na površini in na objektih,

– v primeru, da se med gradnjo naleti na spremenjeno litologijo ali se nenadno pojavijo zelo neugodne geološke plasti (mehke gline, nevezan vodonosen pesek), je treba izvesti sanacijo temeljnih tal z odstranitvijo geomehanske slabe zemljine in nadomestitvijo s plastjo uvaljanega tampona.

(6) Na lokaciji športnega parka v UE 2, kjer se na lokaciji obstoječega športnega igrišča uredi novo šolsko igrišče, je pri izvedbi treba upoštevati sledeča dela:

– izkop do matične podlage,

– stopničenje terena in po potrebi zabijanje jeklenih traverz v cikcak razporedu,

– odvodnjavanje v odvod meteorne vode,

– ponovna izvedba nasipa (ojačano z geomrežo).

(7) Na območju načrtovane ureditve naj se predvidi zamenjava tal pod temelji objektov z 0,5 m tamponsko blazino. Sega naj 0,5 m nad robove obstoječih pasovnih temeljev. Na območjih, ki bodo z računi izdvojeni kot problematični (diferenčni posedki), se izvede zamenjava materiala z 1,0 m (tudi 1,5 m) debelo prodno blazino. Na tem delu naj se izdela tudi širše temelje.

(8) V vseh nadaljnjih fazah projektiranja in gradnje mora biti zagotovljeno sodelovanje pooblaščenega strokovnjaka s področja geomehanike, ki pisno potrdi ustreznost in varnost gradnje. V fazi projektne dokumentacije za izvedbo gradnje je treba izdelati potrebne načrte začasnih varovalnih konstrukcij. Dopustna so odstopanja od geotehniških rešitev iz tega odloka, v kolikor se tako izkaže za ustreznejše na podlagi podrobnejšega proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer.

42. člen

(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

(1) Na območju OPPN za obnovo in v njegovi neposredni bližini ni pomembnih virov elektromagnetnega sevanja. Obstoječ zračni NN vod, ki poteka čez območje UE 2, se pokabli oziroma prestavi.

(2) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno upoštevati zahteve veljavnih predpisov s področja elektromagnetnega sevanja in hrupa ter pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov in opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij. Priporočeno je upoštevanje gostote magnetnega polja, ki ne presega 0,3 μT.

(3) Odmiki načrtovanih objektov od nizkofrekvenčnih virov elektromagnetnega sevanja (elektro kablovodi) mora biti najmanj tolikšen, da mejne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot jih določa pripadajoči predpis, ki ureja elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju, ne bodo presežene.

XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN

43. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Načrtovana gradnja v območju OPPN za obnovo se lahko gradi v več ločenih etapah, ki predstavljajo zaključene celote:

– etapa 1: gradnja večnamenskega objekta šole (objekt 1) v UE 1,

– etapa 2: gradnja športnega parka v UE 2,

– etapa 3: preureditev parka v UE 3.

(2) Posamezna etapa se lahko gradi časovno neodvisno od drugih pod pogojem, da je zagotovljena vsa za obratovanje objekta potrebna infrastruktura, da niso povzročeni negativni vplivi na realizacijo preostalih načrtovanih ureditev, predvidenih z OPPN za obnovo, ter da ne povzroča negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda.

(3) Dopustna je fazna gradnja etape 2, če zgrajen del načrtovane prostorske ureditve predstavlja zaključeno funkcionalno celoto.

(4) Najkasneje takoj po izgradnji večnamenskega objekta (objekt 1) v UE 1 je potrebno porušiti obstoječ objekt šole.

44. člen

(obveznost investitorjev in izvajalcev)

(1) Pri načrtovanju in izvajanju OPPN za obnovo je treba upoštevati vsa določila tega odloka ter vsa pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora.

(2) Investitor in izvajalec imata v času gradnje na območju OPPN za obnovo naslednje obveznosti:

– zagotoviti je treba nemoteno komunalno oskrbo obstoječega naselja. Če so infrastrukturni vodi ob gradnji poškodovani, jih je treba takoj obnoviti,

– zagotoviti je treba geomehanski nadzor nad gradnjo ter poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi in da se ne bo povečevala erozijska in plazljiva ogroženost območja,

– zagotoviti je treba nadzor stanja sosednjih obstoječih objektov. Ob pripravi projektne dokumentacije za vsako posamezno etapo geoemahanik določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati in določi obseg meritev. Investitor je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če je ta nastala zaradi izvajanja gradbenih del,

– v času izvedbe krajinsko arhitekturnih ureditev in zasaditev je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor nad izvedbo del, vključno z odgovornim projektantom načrta krajinske ureditve,

– pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture (GJI), ki so tangirani s predmetno gradnjo,

– pred pričetkom gradnje je treba stanovalce stavb obvestiti o času in trajanju izvajanja najbolj hrupnih del,

– promet je treba organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem prometnem omrežju,

– po končani gradnji je treba odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.

XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV

45. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Prikazan tlorisni gabarit večnamenskega objekta (objekt 1), ureditev športnega parka in pripadajoči elementi zunanje ureditve, prikazani na grafičnem načrtu št. 5 »Ureditvena situacija«, so informativnega značaja in se ob upoštevanju vseh omejitev tega odloka natančno določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(2) Dopustno je odstopanje od višinskih kot objektov in regulacije terena, določene na grafičnem načrtu št. 5 »Ureditvena situacija«, zaradi prilagajanja dostopnim cestam ter višinam obstoječega terena.

(3) Predvideni večnamenski objekt (objekt 1) predstavlja rezervat za umestitev gasilskega doma. V nadaljnjih fazah projektiranja je treba v sodelovanju z občinsko upravo preveriti aktualnost obravnavane lokacije za umestitev gasilskega doma. V primeru, da se bo gasilski dom zagotovil na drugi lokaciji, se načrtovani večnamenski objekt (objekt 1) v celoti nameni za potrebe dejavnosti podružnične šole in vrtca.

(4) Dopustna so odstopanja od predpisanih tehničnih rešitev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in zagotavljanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki so posledica podrobnejših geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih raziskav, in druge tehnične rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika. S takimi odstopanji se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji kot tudi ne vpliv na kulturno dediščino. Za zagotavljanje pogojev v skladu s predpisi in veljavnimi standardi o požarni varnosti v objektih, se pri oblikovanju fasade večnamenskega objekta šole (objekt 1) dopusti tudi možnost uporabe druge negorljive fasadne obloge v imitaciji lesa. V delu kletne etaže večnamenskega objekta (objekt 1) je za potrebe gasilskega doma dopustno izvesti medetažo. Odstopanja morajo biti utemeljena z elaborati oziroma študijami.

(5) Dopustna so odstopanja od potekov tras, priključnih mest, površin, objektov, naprav in priključkov prometne, komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske infrastrukture, tudi potek posameznih infrastrukturnih ureditev po drugih zemljiščih, kot je prikazano v grafičnem delu OPPN za obnovo, če to ni v nasprotju z javnimi interesi in z odstopanji soglašajo upravljavci posamezne infrastrukture ter drugi organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

(6) Dopustna so odstopanja pri poteku parcelnih mej in površinah parcel, ki so v okviru dovoljenih odstopanj pri geodetskih meritvah.

XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN

46. člen

(prenehanje veljavnosti)

(1) OPPN za obnovo velja do izvedbe vseh predvidenih prostorskih ureditev. Prenehanje veljavnosti OPPN za obnovo se določi s sklepom občine.

(2) Po prenehanju veljavnosti OPPN za obnovo se pogoji za posege na območju ter usmeritve glede oblikovanja načrtovanih prostorskih ureditev povzamejo po določilih tega odloka in prenesejo v posebne določbe OPN Gorenja vas - Poljane.

XIV. KONČNI DOLOČBI

47. člen

(vpogled v OPPN za obnovo)

OPPN za obnovo je na vpogled na Občini Gorenja vas - Poljane in pristojni upravni enoti.

48. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3500-01/2025-38

Gorenja vas, dne 23. julija 2025

Župan

Občine Gorenja vas - Poljane

Milan Janez Čadež

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 59/2025 z dne 1. 8. 2025