Številka:	U-I-169/23-19
Datum:	3. 7. 2025

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Marjete Mrzel, Ljubljana, na seji 3. julija 2025

Člen 7 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 99/22), kolikor pod zap. št. 1548 kategorizira javno pot »Pot ob Savi, od Obvozne c. do 716271« (odsek 720641) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 1975, k. o. Ježica, se razveljavi.

1. Pobudnica navaja, da izpodbija 7. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Ljubljana (v nadaljevanju Odlok). Zatrjuje njegovo neskladje s 33. in 69. členom Ustave ter 39. členom Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – v nadaljevanju ZCes-1) oziroma 49. členom zdaj veljavnega Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 29/23 – v nadaljevanju ZCes-2). Trdi, da je solastnica zemljišča s parc. št. 1975/3, k. o. Ježica, po katerem je z Odlokom kategorizirana javna občinska cesta oziroma javna pot pod zap. št. 1548, odsek 720641 (»Pot ob Savi, od Obvozne c. do 716271«). Pred kategorizacijo naj Mestna občina Ljubljana (v nadaljevanju MOL) s pobudnico ne bi sklenila nobenega pravnega posla ali začela postopka razlastitve. Po pojasnilih pobudnice po zemljišču s parc. št. 1975/3, k. o. Ježica, poteka kolovoz, ki se je uporabljal in se še uporablja zaradi izkoriščanja kmetijskih in gozdnih zemljišč. Ta kolovoz naj nikoli ne bi bil javna pot. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi Odlok, kolikor se nanaša na kategorizirano javno cesto, ki poteka po zemljišču s parc. št. 1975/3, k. o. Ježica.

2. MOL v odgovoru na pobudo navaja, da je pobudnica z izpisom iz zemljiške knjige sicer izkazala lastništvo zemljišča, ne pa tudi, da po njem poteka kategorizirana javna pot. V naravi naj ta ne bi potekala po zemljišču s parc. št. 1975/3, k. o. Ježica, temveč naj bi odsek javne poti 720641 potekal po zemljišču s parc. št. 1975/2, k. o. Ježica. MOL navaja, da navedbe pobudnice, da kolovoz na zemljišču nikoli ni bil javna pot, ne držijo. Poudarja, da pobudnice niti ne moti javna pot, temveč le kategorizacija kot taka (sama po sebi). Po mnenju MOL to pomeni, da Odlok ne posega v pravice pobudnice. MOL predlaga, naj Ustavno sodišče pobudo zavrže, oziroma če meni, da je utemeljena, izda ugotovitveno odločbo na podlagi 48. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20, 92/21 in 22/25 – v nadaljevanju ZUstS).

3. MOL je po pozivu Ustavnega sodišča, naj predloži še podatke o poteku javne ceste oziroma javne poti iz evidence o javnih cestah v smislu 50. člena ZCes-2 po zemljišču s parc. št. 1975/3, k. o. Ježica, sporočila, da po podatkih Odloka odsek javne poti 720641 poteka po delu zemljišča s parc. št. 1975, k. o. Ježica, zemljišče s parc. št. 1975/3, k. o. Ježica, pa naj ne bi obstajalo v zemljiškem katastru, temveč le v zemljiški knjigi. Potek javne poti po zemljišču s parc. št. 1975, k. o. Ježica, kot izhaja iz evidence o javnih cestah, naj bi temeljil na katastrskih podatkih. Po mnenju MOL je zato treba upoštevati še podatke s spletne strani Urbinfo. Po teh podatkih naj po zemljišču s parc. št. 1975/3, k. o. Ježica, ne bi potekala javna pot.

4. Pobudnica se je opredelila do odgovora MOL na pobudo in do dodatnih podatkov o poteku javne poti, ki jih je sporočila MOL. Navedbe MOL zavrača. Vztraja, da po zemljišču s parc. št. 1975/3, k. o. Ježica, poteka javna pot. Zemljišče s parc. št. 1975 naj bi bilo parcelirano, vendar naj bi Upravno sodišče odločitev o tej parcelaciji razveljavilo. V ponovnem postopku naj pristojni organ ne bi dovolil parcelacije, vendar naj odločitev o tem še ne bi bila pravnomočna. Parcelacija naj bi bila sicer upoštevana v zemljiški knjigi. Zemljišče s parc. št. 1975, k. o. Ježica, naj po podatkih zemljiške knjige ne bi več obstajalo že od leta 2020. Tudi zato naj ne bi bila zakonita kategorizacija javne poti po tem zemljišču. Po podatkih spletne strani Urbinfo naj bi bila javna pot protiustavno kategorizirana po zemljiščih s parc. št. 1975 ali 1975/2 ali 1975/3, vsa k. o. Ježica. Pobudnica Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi Odlok tudi, kolikor se nanaša na zemljišče s parc. št. 1975/2, oziroma podredno, naj razveljavi Odlok, kolikor javna pot poteka po zemljišču s parc. št. 1975, k. o. Ježica.

5. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo predpisi o kategorizaciji občinskih javnih cest učinkujejo neposredno na pravne položaje lastnikov zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane javne ceste. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (tretji odstavek 24. člena ZUstS).

6. Iz navedb pobudnice in dokumentacije pobude izhaja, da je pobudnica solastnica zemljišča s parc. št. 1975/3, k. o. Ježica, oziroma prej zemljišča s parc. št. 1975, k. o. Ježica. MOL tem dejstvom ne oporeka, trdi pa, da po zemljišču s parc. št. 1975/3, k. o. Ježica, ne poteka javna pot, temveč da ta poteka (le) po zemljišču s parc. št. 1975/2, k. o. Ježica. V zvezi s to trditvijo se MOL opira (tudi) na podatke s spletne strani Urbinfo. Hkrati MOL pojasnjuje, da na podlagi podatkov iz evidence o javnih cestah javna pot poteka po zemljišču s parc. št. 1975, k. o. Ježica, ker evidenca o javnih cestah temelji na katastrskih podatkih in po teh podatkih obstaja samo zemljišče s parc. št. 1975, k. o. Ježica.

7. Iz ustavnosodne presoje že izhaja, da je za ugotovitev, ali izpodbijani odlok sporno javno pot določa (kategorizira) na določenem zemljišču, upoštevna ureditev v evidenci o javnih cestah (banka cestnih podatkov). Upoštevaje okvir navedb v pobudi, se Ustavno sodišče pri presoji opira na evidenco o javnih cestah, ki ni zgolj informativne narave. V primeru morebitnih neskladij mora pristojni organ poskrbeti, da se evidenca ustrezno uskladi ali popravi. Bremena ustrezne ureditve lastništva zemljišč ne morejo biti na posameznikih (lastnikih zemljišč), temveč na občinah, ki začnejo postopke kategorizacije javnih cest.¹ Navedeno torej pomeni, da je odločilnega pomena, kakšen je potek sporne javne poti na podlagi podatkov Odloka. V obravnavani zadevi je zato treba upoštevati, da javna pot po evidenci o javnih cestah poteka po zemljišču s parc. št. 1975, k. o. Ježica. Upoštevaje pojasnila pobudnice in MOL ni mogoče šteti, da to zemljišče več ne obstaja, saj je upoštevano v evidenci o javnih cestah, Ustavno sodišče pa presoja pravno ureditev, kot jo določa Odlok. Iz vsega navedenega tako izhaja, da pobudnica izkazuje pravni interes za vloženo pobudo, s katero izpodbija Odlok, kolikor se nanaša na zemljišče s parc. št. 1975, k. o. Ježica.

8. Odlok je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 22. 7. 2022 in je začel veljati petnajsti dan po objavi, tj. 6. 8. 2022 (11. člen Odloka). Pobuda je bila vložena 1. 8. 2023, torej pravočasno v roku iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS.

9. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.

10. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.

11. ZCes-2 pojem in status javnih cest ureja v 3. členu. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa. V prvem odstavku 49. člena ZCes-2 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 49. člena ZCes-2 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi ZCes-1, ki je veljal v času sprejetja in uveljavitve Odloka, in pred tem tudi že Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – ZJC). Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

12. Neupoštevno je sklicevanje MOL, da iz pobude izhaja, da pobudnice dejansko ne moti sam obstoj poti na njenem zemljišču, ki so jo že prej uporabljali tudi lastniki sosednjih zemljišč. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila.² Tudi v obravnavani zadevi MOL pred kategorizacijo javne poti po zemljišču s parc. št. 1975, k. o. Ježica, tega zemljišča ni pridobila v last. Že zato je 7. člen Odloka, kolikor kategorizira javno pot v delu, ki poteka po tem zemljišču, v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 7. člen Odloka v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave.

13. Iz navedenih razlogov je Ustavno sodišče 7. člen Odloka razveljavilo, kolikor se nanaša na zemljišče s parc. št. 1975, k. o. Ježica. Ta odločitev pomeni, da razveljavljena kategorizacija javne poti učinkuje tudi na vse morebitne spremembe v zvezi s tem zemljiščem.

14. Ustavno sodišče se glede na takšno odločitev ni spuščalo v presojo drugih očitkov pobudnice. V zvezi s stališčem MOL, da bi moralo v okoliščinah obravnavane zadeve izdati ugotovitveno odločbo, pa pojasnjuje, da je v tovrstnih zadevah v preteklosti sicer izdajalo ugotovitvene odločbe (in določalo način njihove izvršitve), vendar pa je že leta 2011 spremenilo način takšnega odločanja. Zaradi jasnih ustavnih in zakonskih obveznosti občin v zvezi s kategorizacijo javnih cest ter zaradi učinkovitejšega varstva lastninske pravice izpodbijane občinske predpise o kategorizaciji javnih cest od tedaj razveljavlja.³

15. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: podpredsednica dr. Neža Kogovšek Šalamon ter sodnica in sodniki dr. Matej Accetto, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnik dr. Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno.

¹ Glej odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-16/23 z dne 20. 3. 2025 (Uradni list RS, št. 22/25), 10. in 14. točka obrazložitve.

² Npr. odločba Ustavnega sodišča št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013 (Uradni list RS, št. 16/13).

³ Glej prav tam, 6. točka obrazložitve.