Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 53/2025 z dne 11. 7. 2025

2148. Pravilnik o dodeljevanju pomoči po pravilu »de minimis« na področju preprečevanja nastajanja odpadkov, stran 5805.

Na podlagi tretjega odstavka 23. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22, 18/23 – ZDU-1O 78/23 – ZUNPEOVE, 23/24 in 21/25 – ZOPVOOV) minister za okolje, podnebje in energijo izdaja

P R A V I L N I K

o dodeljevanju pomoči po pravilu »de minimis« na področju preprečevanja nastajanja odpadkov

1. člen

(vsebina)

(1) Ta pravilnik določa merila, pogoje dodeljevanja, upravičence in višine spodbud, ki jih dodeljuje ministrstvo, pristojno za odpadke (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), ter pogoje za priznavanje njihove upravičenosti in vrste dokazil za njihovo izkazovanje.

(2) Spodbude iz prejšnjega odstavka so namenjene za preprečevanje nastajanja odpadkov s spodbujanjem dejavnosti ponovne uporabe proizvodov in priprave odpadkov za ponovno uporabo (odpadkov iz tekstila, oblačil ali kosovnih odpadkov), ki so jih uporabniki storitev javne službe zbiranja komunalnih odpadkov prepustili izvajalcem javnih služb v zbirnih centrih.

2. člen

(pravila dodeljevanja pomoči »de minimis«)

Pomoč po pravilu »de minimis« (v nadaljnjem besedilu: pomoč »de minimis«) se dodeljuje v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2831/EU).

3. člen

(upravičenec)

Upravičenci do pomoči »de minimis« so lahko pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ter izpolnjujejo pogoje za izvajanje javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, ponovne uporabe proizvodov in priprave odpadkov za ponovno uporabo, določene v zakonu, ki ureja varstvo okolja, in predpisu, ki ureja ravnanje z odpadki, ter izvajajo dejavnost v vseh sektorjih, razen v sektorjih, izključenih po določbah 4. člena tega pravilnika.

4. člen

(omejitve)

(1) Do pomoči »de minimis« niso upravičene pravne osebe, ki izvajajo dejavnost v naslednjih sektorjih:

– primarna proizvodnja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, opredeljene v točkah (a) in (b) 5. člena Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013),

– predelava in trženje ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine proizvodov, nabavljenih ali danih na trg,

– primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi o delovanju Evropske unije (UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016; v nadaljnjem besedilu: Priloga I k Pogodbi),

– predelava in trženje kmetijskih proizvodov s seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:

– če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,

– če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.

(2) Do pomoči »de minimis« pravne osebe niso upravičene, če:

– je pomoč namenjena za izvoz oziroma za z izvozom povezano dejavnost v tretjih državah ali državah članicah, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo,

– je pomoč pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov in storitev pred uvoženimi.

(3) Pomoči »de minimis« so pomoči, ki zaradi svoje višine ne izkrivljajo ali ogrožajo konkurence in niso državna pomoč.

5. člen

(višina pomoči »de minimis«)

(1) Skupni znesek pomoči »de minimis«, dodeljene upravičencu kot enotnemu podjetju, v obdobju zadnjih treh let ne sme presegati 300.000 eurov, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Evropske unije.

(2) Enotno podjetje iz prejšnjega odstavka pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:

– podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;

– podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;

– podjetje ima pravico izvrševati prevladujoči vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;

– podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

(3) Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz alinej prejšnjega odstavka po enem drugem podjetju ali več drugih podjetjih, prav tako veljajo za enotno podjetje.

(4) Pomoč »de minimis« se dodeli v obliki nepovratnih sredstev.

6. člen

(upravičeni in priznani stroški)

Upravičeni stroški naložbe lahko zajemajo vse stroške, ki so enoznačno povezani z izvedbo naložbe, to so zlasti:

– stroški gradbenih del: gradnja objektov, postavitev objektov;

– stroški obnove obstoječih objektov in prostorov;

– stroški inženirskih del (slikopleskarska dela, polaganje talnih oblog, keramičarske storitve in drugo);

– stroški nakupa premičnin (bivalni zabojniki, skladiščni zabojniki, šotori);

– stroški nabave in vgradnje opreme za izvedbo procesov priprave odpadkov za ponovno uporabo (oprema za preverjanje, čiščenje ali popravila proizvodov ali sestavnih delov proizvodov, ki so postali odpadki) in

– v primeru nakupa stavbnega pohištva zgolj stroški nakupa lesenega stavbnega pohištva.

7. člen

(neupravičeni stroški)

Neupravičeni stroški naložbe so stroški, ki jih ministrstvo ne sofinancira. To so zlasti:

– stroški, ki niso neposredno povezani z vsebino naložbe,

– stroški, ki so kot neupravičeni izvzeti iz določil vsakokratnega javnega poziva, javnega razpisa ali drugega postopka dodelitve spodbude.

8. člen

(pogoji za priznanje upravičenosti stroškov)

(1) Pogoji za priznanje upravičenosti stroškov so, da so ti stroški:

– navedeni v predračunu ali računu za izvedbo naložbe ali v pogodbi ali v verodostojnih listinah in v skladu s tem pravilnikom;

– nujno potrebni in so oziroma bodo nastali izključno zaradi izvajanja naložbe;

– so ali bodo dejansko nastali na podlagi opravljenega dela, dobavljenega materiala in opravljenih storitev;

– nastali in bili plačani v obdobju upravičenosti, kot je to določenoz določili vsakokratnega javnega poziva, javnega razpisa ali drugega postopka dodelitve spodbude;

– izkazani z verodostojnimi listinami.

(2) Stroški morajo temeljiti na verodostojnih listinah, kot so računi, pogodbe ali druge listine enake dokazne vrednosti (v nadaljnjem besedilu: druge listine), kar pomeni, da mora biti opis na računu ali na drugih listinah tako natančen, da tretja oseba, ki ni sodelovala v poslovnem dogodku, na podlagi računa oziroma druge listine popolnoma jasno in brez kakršnih koli dvomov ugotovi naravo in obseg opravljenega dela, dobavljenega materiala ali opravljene storitve.

(3) Stroški oziroma izdatki morajo biti evidentirani za vsako naložbo v poslovnih knjigah podjetja na posebnem stroškovnem mestu.

(4) Računi in druga pisna dokazila ne smejo biti starejši od števila dni, ki je določeno v javnem pozivu ali javnem razpisu oziroma postopku dodelitve spodbud.

(5) Ministrstvo sredstev državne pomoči ne izplača, če ugotovi, da je morebitni upravičenec do sredstev državne pomoči davčni dolžnik. Ministrstvo ne izplača državne pomoči »de minimis«, dokler prejemnik ne dostavi potrdila pristojnega organa, da v njegovem poslovanju ni več navedenih nepravilnosti.

9. člen

(nenamenska raba državne pomoči)

(1) Sofinanciranje naložbe se prekine, prejeta sredstva pa se upoštevajo za nenamensko porabljena, če:

– prejemnik državne pomoči »de minimis« projekta ni izvedel (za projekt se štejejo naložbe ali druge oblike upravičenih stroškov pri posameznih ukrepih) ali

– sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali so bila dodeljena na podlagi neresničnih podatkov ali je prejemnik prekršil druga določila pogodbe ali

– so bili isti upravičeni stroški financirani iz drugih javnih virov ali

– prejemnik pomoči »de minimis« nima poravnanih vseh obveznosti zaradi sklepa Evropske komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom ali

– prejemnik pomoči »de minimis« ob sklenitvi pogodbe ni dal pravih podatkov oziroma je dal zavajajoče izjave ter so bile pri njem ugotovljene druge kršitve in nepravilnosti.

(2) Prejemnik državne pomoči »de minimis« ob nenamenski porabi sredstev iz prejšnjega odstavka sredstva vrne v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

10. člen

(kumulacija pomoči)

(1) Pri dodelitvi pomoči se upošteva kumulacija pomoči, ki pomeni:

– pomoč »de minimis« se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s tako kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči;

– pomoč »de minimis«, dodeljena v skladu z Uredbo 2023/2831/EU, se lahko kumulira s pomočjo »de minimis«, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami o pomoči »de minimis«, do zneska največ 300.000 eurov.

(2) Ministrstvo od upravičenca do sredstev državne pomoči »de minimis« pred dodelitvijo pomoči pridobi pisno izjavo o:

– vseh drugih pomočeh po pravilih »de minimis«, ki jih je podjetje prejelo na podlagi te pravne podlage ali drugih pravnih podlag o pomočeh »de minimis« v predhodnih dveh letih in v tekočem proračunskem letu,

– drugih že prejetih ali zaprošenih pomočeh za iste upravičene stroške,

– tem, da z dodeljenim zneskom pomoči »de minimis« ne bo presežena zgornja meja pomoči »de minimis« ter intenzivnost pomoči po drugih predpisih,

– tem, ali gre za primer pripojenega podjetja ali delitve podjetja v skladu z 8. in 9. točko 3. člena Uredbe 2023/2831/EU, in

– seznamu vseh podjetij, ki s prejemnikom državne pomoči tvorijo povezano podjetje v smislu 2. točke 2. člena Uredbe 2023/2831/EU.

11. člen

(kumulacija pomoči po pravilu »de minimis«)

(1) Pri dodelitvi pomoči »de minimis« se v zvezi z istimi upravičenimi stroški upoštevajo določbe 9. člena tega pravilnika. V ta namen mora ministrstvo pred dodelitvijo pomoči pridobiti podatke o že prejetih pomočeh »de minimis« pri ministrstvu, pristojnemu za spremljanje državnih pomoči, in pisno izjavo upravičenca do državne pomoči:

– o vseh drugih pomočeh »de minimis«, ki jih je vlagatelj vloge prejel na podlagi pravil o pomoči »de minimis« v predhodnih dveh letih in v tekočem proračunskem letu, vključno z navedbo, pri katerih dajalcih in v kakšnem znesku je v zadevnem obdobju še kandidiral za pomoč »de minimis«;

– o drugih že prejetih ali zaprošenih pomočeh za iste upravičene stroške;

– o tem, ali je bil upravičenec do državne pomoči v zadnjih treh letih združen z drugim podjetjem ali pripojen k drugemu podjetju in ali je prišlo do delitve podjetja upravičenca do državne pomoči v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena;

– da ni povezan z nobenim podjetjem v enotno podjetje oziroma izjavo s seznamom vseh podjetij, ki z njim tvorijo enotno podjetje v smislu drugega odstavka tega člena.

(2) Ministrstvo upravičenca do sredstev državne pomoči pisno obvesti, da je pomoč dodeljena po pravilu »de minimis« v skladu z Uredbo 2023/2831/EU in o znesku pomoči »de minimis«.

(3) V primeru združitve podjetij ali pripojitve k podjetju se vsa prejšnja pomoč »de minimis«, dodeljena kateremu koli od podjetji, udeleženih v združitvi, upošteva pri ugotavljanju, ali nova pomoč »de minimis« za novo ali prevzemno podjetje presega ustrezno zgornjo mejo iz prvega odstavka 6. člena teh pravil. Pomoč »de minimis«, ki je bila zakonito dodeljena pred združitvijo ali pripojitvijo, ostane zakonita.

(4) Če se podjetje razdeli na dve ločeni podjetji ali več ločenih podjetij, se pomoč »de minimis«, dodeljena pred razdelitvijo, dodeli podjetju, ki jo je koristilo, in to je načeloma podjetje, ki prevzame dejavnosti, za katere se je pomoč »de minimis« uporabila. Če taka dodelitev ni mogoča, se pomoč »de minimis« dodeli sorazmerno na podlagi knjigovodske vrednosti lastniškega kapitala novih gospodarskih družb na dejanski datum razdelitve.

12. člen

(hramba dokumentacije o dodeljeni državni pomoči)

Ministrstvo hrani dokumentacijo o dodeljeni državni pomoči na podlagi tega pravilnika deset let po izplačilu državne pomoči.

KONČNA DOLOČBA

13. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-91/2025

Ljubljana, dne 9. julija 2025

EVA 2025-2570-0022

Mag. Bojan Kumer

minister

za okolje, podnebje in energijo

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 53/2025 z dne 11. 7. 2025