Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 50/2025 z dne 4. 7. 2025

2084. Odlok o splošnih pogojih organiziranja in izvajanja javne službe dolgotrajne oskrbe na domu na območju Občine Mengeš ter o pogojih, merilih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za opravljanje javne službe dolgotrajne oskrbe na domu, stran 5595.

Na podlagi 75. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi (Uradni list RS, št. 84/23 in 112/24), Pravilnika o koncesijah na področju dolgotrajne oskrbe (Uradni list RS, št. 18/24) in 17. člena Statuta Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št, 1/15 in 5/25) je Občinski svet Občine Mengeš na 16. redni seji dne 19. junija 2025 sprejel

O D L O K

o splošnih pogojih organiziranja in izvajanja javne službe dolgotrajne oskrbe na domu na območju Občine Mengeš ter o pogojih, merilih in postopkih za podeljevanje in prenehanje koncesije za opravljanje javne službe dolgotrajne oskrbe na domu

I. ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE IZVAJANJA STORITEV DOLGOTRAJNE OSKRBE NA DOMU NA OBMOČJU OBČINE MENGEŠ

1. člen

(organiziranost javne službe dolgotrajne oskrbe na domu)

Ta odlok ureja organiziranost in obliko izvajanja javne službe dolgotrajne oskrbe na domu ter pravila glede pogojev, meril in postopkov za podeljevanje in prenehanje koncesije.

Dolgotrajna oskrba na domu se organizira in izvaja v javnem interesu na način, ki upravičenim osebam omogoča enako razpoložljivost, dostopnost, dosegljivost in kakovost storitev dolgotrajne oskrbe ter pravico do neodvisnega in samostojnega življenja.

Javna služba dolgotrajne oskrbe na domu se izvaja skladno z določili tega odloka ter veljavnimi predpisi s področja dolgotrajne oskrbe.

Javna služba dolgotrajne oskrbe na domu se izvaja na način, da je vsem upravičencem enako dostopna, uporabna in kakovostna ter da se z njo zagotavljajo storitve dolgotrajne oskrbe vsem upravičencem glede na njihove potrebe.

2. člen

(storitve dolgotrajne oskrbe na domu)

Storitve dolgotrajne oskrbe so:

– pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih: pomoč pri prehranjevanju in pitju, pomoč pri osebni higieni, pomoč pri oblačenju in slačenju, pomoč pri izločanju in odvajanju, pomoč pri gibanju, pomoč pri pripravi na spanje in počitek ter druga osnovna dnevna opravila;

– pomoč pri podpornih dnevnih opravilih: pomoč pri gospodinjskih opravilih, pomoč pri nakupu živil in življenjskih potrebščin, prinašanje, pripravo in postrežbo obrokov, spremstvo uporabnika v povezavi z izvajanjem storitev dolgotrajne oskrbe ter druga podporna dnevna opravila;

– zdravstvena nega, vezana na osnovna dnevna opravila: spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov, spremljanje zdravstvenega stanja uporabnika, priprava, dajanje in nadzor nad jemanjem zdravil, preprečevanje razjed zaradi pritiska ter druge storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila.

Upravičencem, ki so upravičeni do storitev dolgotrajne oskrbe iz prejšnjega odstavka pripada na podlagi ugotovljene kategorije dolgotrajne oskrbe, v obsegu za posamezno leto tudi pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti, ki vključuje:

– storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in zmanjševanje potreb po pomoči oziroma preprečevanje poslabšanja stanja upravičenca;

– storitve psihosocialne podpore;

– storitve post diagnostične podpore osebam s sindromom demence in

– storitve svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja.

3. člen

(izvajanje storitev javne službe dolgotrajne oskrbe na domu na območju Občine Mengeš)

Na območju Občine Mengeš se storitve javne službe dolgotrajne oskrbe na domu izvajajo skladno s predpisi, ki urejajo predmetno področje.

Ob upoštevanju Zakona o dolgotrajni oskrbi in na temelju preučitve stanja glede ustreznosti zagotavljanja tovrstnih storitev se javna služba dolgotrajne oskrbe na domu izvaja v obliki koncesije.

Z izbranim izvajalcem storitve dolgotrajne oskrbe na domu občina sklene ustrezno pogodbo o izvajanju javne službe, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti. Izvajalec dolgotrajne oskrbe na domu je dolžan izvajati javno službo strokovno in racionalno ter v skladu z veljavnimi predpisi ter veljavnimi standardi in normativi za to področje.

Občina pred podelitvijo koncesije za opravljanje storitev dolgotrajne oskrbe na domu pridobi soglasje pristojnega ministrstva.

Koncedent je občina, ki jo zastopa župan, ki v skladu s tem odlokom, zakonom in podzakonskimi predpisi podeli koncesijo za izvajanje javne službe dolgotrajne oskrbe na domu v soglasju z ministrstvom.

Koncesija je dovoljenje, ki ga izvajalcu podeli koncedent za izvajanje javne službe dolgotrajne oskrbe na domu.

Koncesionar je domača ali tuja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izpolnjuje pogoje po zakonu in na podlagi zakona izdanih podzakonskih aktov ter v koncesijskem razmerju pridobi pravico, da opravlja javno službo dolgotrajne oskrbe v določenem obsegu in obliki ter na določenem območju v javni mreži.

Upravičenec do storitev dolgotrajne oskrbe je oseba, ki na podlagi zakona pridobi pravico do dolgotrajne oskrbe s pravnomočno odločbo pristojne vstopne točke.

Pravice do dolgotrajne oskrbe so pravice, vezane na osebo upravičenca, ki jih ni mogoče prenesti na drugega in ne podedovati.

4. člen

(vrsta in obseg storitev)

Dolgotrajna oskrba vključuje storitve v obsegu in na način, kot izhajajo iz zakona, ki ureja dolgotrajno oskrbo ter na njegovi podlagi izdanimi predpisi. Storitve se izvajajo izključno v okviru javne mreže.

5. člen

(naloge občine)

Občina uresničuje svoje naloge na področju dolgotrajne oskrbe na domu s tem, da:

– spremlja izvajanje storitve dolgotrajne oskrbe na domu in delovanje javne mreže na območju občine;

– podeli koncesijo za izvajanje storitve dolgotrajne oskrbe na domu na podlagi javnega razpisa ter

– iz proračuna zagotavlja finančne vire za izvajanje nalog iz prve in druge alineje tega člena.

6. člen

(obseg izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe na domu)

Storitev dolgotrajne oskrbe na domu se izvaja na domu uporabnika.

Izvajalci storitev dolgotrajne oskrbe na domu opravljajo dolgotrajno oskrbo na domu v obsegu neposrednega izvajanja storitev, ki je določen v urah/mesec:

1. kategorija dolgotrajne oskrbe: 20 ur,

2. kategorija dolgotrajne oskrbe: 40 ur,

3. kategorija dolgotrajne oskrbe: 60 ur,

4. kategorija dolgotrajne oskrbe: 80 ur in

5. kategorija dolgotrajne oskrbe: 110 ur.

Obseg neposrednega izvajanja storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti je:

1. v 1. kategoriji dolgotrajne oskrbe: 12 ur,

2. v 2. kategoriji dolgotrajne oskrbe: 24 ur,

3. v 3. kategoriji dolgotrajne oskrbe: 48 ur,

4. v 4. kategoriji dolgotrajne oskrbe: 30 ur in

5. v 5. kategoriji dolgotrajne oskrbe: 24 ur letno.

7. člen

(pogoji za opravljanje storitev dolgotrajne oskrbe na domu na območju Občine Mengeš)

Izvajalec dolgotrajne oskrbe mora izpolnjevati naslednje pogoje:

– je vpisan v javni register izvajalcev dolgotrajne oskrbe pri organu, pristojnem na podlagi zakona, ki ureja dolgotrajno oskrbo;

– izpolnjuje kadrovske, prostorske in tehnične pogoje ter standarde za opravljanje dolgotrajne oskrbe;

– zagotovi opravljanje vseh storitev, ki so opredeljene v zakonu, ki ureja dolgotrajno oskrbo;

– mu ni bilo s pravnomočno sodbo ali dokončno odločbo upravnega organa prepovedano opravljanje dolgotrajne oskrbe, socialne ali zdravstvene dejavnosti ter

– mu je bila podeljena koncesija za opravljanje storitev dolgotrajne oskrbe na domu na območju Občine Mengeš.

Izvajalec dolgotrajne oskrbe mora ves čas opravljanja dolgotrajne oskrbe izpolnjevati pogoje za njeno opravljanje.

8. člen

(kraj izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe)

Storitve dolgotrajne oskrbe po tem odloku se izvajajo na naslovu, kjer upravičenec dejansko prebiva.

9. člen

(cena storitve)

Ceno urne postavke za izvajanje storitve dolgotrajne oskrbe na domu določi pristojno ministrstvo.

Plačilo storitve se zagotavlja iz prispevkov obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, sredstev državnega proračuna in lastne udeležbe uporabnika.

II. POGOJI, MERILA IN POSTOPKI ZA PODELJEVANJE IN PRENEHANJE KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLUŽBE DOLGOTRAJNE OSKRBE NA DOMU

10. člen

(koncesijski akt)

Ta odlok določa predmet, pogoje, merila in postopke za podelitev in prenehanje koncesije za opravljanje javne službe dolgotrajne oskrbe na domu na območju Občine Mengeš.

Koncesija se podeli, če koncedent ugotovi, da javni zavodi za opravljanje dolgotrajne oskrbe ne morejo zagotavljati opravljanja le-te v obsegu, kot je določen z javno mrežo dolgotrajne oskrbe oziroma če javni zavodi za opravljanje dolgotrajne oskrbe ne morejo zagotoviti nujne dostopnosti do storitev dolgotrajne oskrbe.

Koncesija se izvaja na območju občine Mengeš za osebe, ki jim je bila pravica do storitev dolgotrajne oskrbe priznana skladno z določbami zakona o dolgotrajni oskrbi, s pravnomočno odločbo vstopne točke.

11. člen

(predmet koncesije)

Predmet koncesije je izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe na domu, kot so opredeljene v 2. členu tega odloka.

Koncesija je vezana na koncesionarja in ni prenosljiva.

Koncesionar s pravico koncesije za dolgotrajno oskrbo na domu ne more razpolagati in, razen če zakon ne določa drugače, tudi ne more biti predmet posamičnega ali univerzalnega pravnega prenosa. Pravni posel, ki bi bil sklenjen v nasprotju s prejšnjim stavkom, je ničen.

Najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije koncedent preveri, ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije za dolgotrajno oskrbo, upoštevaje določbe tega odloka. Če so pogoji iz tega odloka izpolnjeni, koncedent začne z novim postopkom za podelitev koncesije.

12. člen

(trajanje koncesije)

Koncesija za opravljanje storitev dolgotrajne oskrbe na domu se podeljuje za dobo desetih (10) let.

13. člen

(pogoji za pridobitev in opravljanje koncesije)

Ponudnik mora za pridobitev in opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:

– je domača ali tuja pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, v Republiki Sloveniji registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije, oziroma je podružnica tuje pravne osebe za opravljanje te dejavnosti vpisana v register v Republiki Sloveniji;

– biti vpisan v register izvajalcev dolgotrajne oskrbe;

– izpolnjuje kadrovske, prostorske in tehnične pogoje ter standarde za opravljanje dolgotrajne oskrbe, ki so določeni v 60. členu Zakona o dolgotrajni oskrbi in pravilniku, ki ureja kadrovske pogoje, usposabljanje in supervizijo v dolgotrajni oskrbi ter pravilniku, ki ureja minimalne prostorske in tehnične pogoje za opravljanje dolgotrajne oskrbe;

– zagotovi opravljanje vseh storitev iz drugega člena tega odloka ter storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti iz 32. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi;

– mu ni bilo s pravnomočno sodbo ali dokončno odločbo upravnega organa prepovedano opravljanje dolgotrajne oskrbe, socialne ali zdravstvene dejavnosti;

– izkazuje finančno in poslovno sposobnost;

– ima izdelan podroben program za opravljanje dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije;

– zagotavlja kakovostno in varno opravljanje storitev dolgotrajne oskrbe;

– mu v zadnjih petih letih ni bila odvzeta koncesija oziroma odpovedana koncesijska pogodba;

– ima poravnane zapadle obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti, ki jih v skladu zakonom, ki ureja finančno upravo, pobira davčni organ, v višini, ki presega 50 evrov. Šteje se, da ponudnik ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let od dneva preverjanja ter

– ni v stečajnem postopku, postopku prenehanja, postopku prisilne poravnave ali v postopku likvidacije.

Koncesionar mora ves čas trajanja koncesijskega razmerja izpolnjevati pogoje iz tega člena.

Koncesionar mora pri opravljanju storitev dolgotrajne oskrbe dosegati standard skrbnosti dobrega gospodarstvenika.

14. člen

(merila za izbiro koncesionarja)

Merila za izbiro koncesionarja so:

– strokovna usposobljenost, izkušnje in reference ponudnika;

– dostopnost lokacije opravljanja dolgotrajne oskrbe;

− ugotovitve iz nadzornih postopkov pri ponudniku ter

– druge okoliščine in merila glede oblike dolgotrajne oskrbe, ki jih določa veljavna zakonodaja na področju dolgotrajne oskrbe.

15. člen

(dokazila za pridobitev in opravljanje koncesije dolgotrajne oskrbe na domu)

Ponudnik za pridobitev in opravljanje koncesije dolgotrajne oskrbe na domu priloži:

– izjavo, da je pravna oseba oziroma samostojni podjetnik posameznik, registriran pri pristojnem organu Republike Slovenije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisane koncesije;

– izjavo, da se strinja z razpisanimi pogoji in da dovoljuje, da se za namen javnega razpisa uporabljajo podatki, ki so razvidni iz dokumentacije, ki jo vodi občina in da se po potrebi preverijo tudi pri pristojnem organu Republike Slovenije za opravljanje dejavnosti, ki je predmet razpisane koncesije;

– organizacijsko shemo s prikazanim številom in strukturo predvidenih zaposlenih, s podatki o njihovi izobrazbi ter svojo in njihove izjave, iz katerih je razvidno, da jih bo oziroma se bodo zaposlili pri koncesionarju ali organizacijsko shemo s prikazanimi predvidenimi zaposlenimi in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati ter izjavo ponudnika, da bo pred začetkom opravljanja dolgotrajne oskrbe zaposlil izvajalce v skladu s standardi in normativi;

– projekcijo finančnega poslovanja za petletno obdobje z izkazom denarnih tokov v skladu s Slovenskim računovodskim standardom 22 ter

– program dela opravljanja dolgotrajne oskrbe.

Občina lahko zahteva bančno garancijo za resnost ponudbe.

Finančno in poslovno sposobnost ponudnik izkazuje skladno s podzakonskimi področnimi predpisi.

16. člen

(postopek za podelitev koncesije)

Za podelitev koncesije za opravljanje javne službe dolgotrajne oskrbe nad mejno vrednostjo za objavo obvestila o koncesiji v Uradnem listu Evropske Unije, ki jo določa Evropska komisija, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.

Za podelitev koncesije pod mejno vrednostjo iz prejšnjega odstavka se postopek izbire koncesionarja in sklenitev koncesijske pogodbe izvede v skladu z Zakonom o dolgotrajni oskrbi.

Ne glede na prejšnji odstavek se tudi za koncesije pod mejno vrednostjo uporabljajo določbe zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, in sicer glede trajanja koncesije, pripravljalnih dejanj in pravnega varstva.

17. člen

(postopek izbire koncesionarja za koncesije pod mejno vrednostjo)

Koncesija se, v skladu s koncesijskim aktom, podeli z odločbo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani koncedenta in na portalu javnih naročil.

Objava javnega razpisa vsebuje vsaj naslednje podatke:

1. navedbo, da gre za podelitev koncesije za dolgotrajno oskrbo;

2. številko in datum koncesijskega akta;

3. navedbo koncedenta;

4. vrsto, območje in predviden obseg in obliko dolgotrajne oskrbe;

5. predviden začetek koncesijskega razmerja;

6. trajanje koncesijskega razmerja;

7. način dostopa do koncesijske dokumentacije;

8. naslov, rok in način predložitve ponudbe;

9. navedbo zakonskih in drugih pogojev, ki jih morajo ponudniki izpolnjevati, ter dokazila o njihovem izpolnjevanju;

10. merila za izbiro koncesionarja;

11. naslov in datum odpiranja ponudb;

12. rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu javnega razpisa ter

13. druge podatke glede na obliko dolgotrajne oskrbe, ki je predmet koncesije.

18. člen

(koncesijska dokumentacija)

Koncesijska dokumentacija je pripravljena v skladu s koncesijskim aktom. V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko dokumentacijo veljajo določbe koncesijskega akta.

Podatki v koncesijski dokumentaciji so enaki podatkom, navedenim v objavi javnega razpisa.

Koncesijska dokumentacija, ki se objavi na spletnih straneh koncedenta in na portalu javnih naročil, vsebuje najmanj:

1. številko in datum koncesijskega akta;

2. vrsto, območje ter predviden obseg in obliko dolgotrajne oskrbe, ki je predmet koncesije;

3. pogoje, ki jih mora izpolnjevati ponudnik za pridobitev koncesije in dokazila o njihovem izpolnjevanju;

4. pogoje financiranja dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije;

5. merila za izbiro koncesionarja iz 14. člena tega odloka;

6. opis postopka izbire koncesionarja;

7. navodila za pripravo in predložitev ponudbe;

8. vzorec koncesijske pogodbe;

9. rok za oddajo ponudbe ter

10. predviden rok za sprejem odločitve o izbiri koncesionarja.

Koncedent od ponudnika ne sme zahtevati dokazil, ki jih lahko pridobi iz uradnih zbirk podatkov. Če je to potrebno, od ponudnika zahteva soglasje za vpogled oziroma dostop do podatkov, ki se o njem vodijo v uradni zbirki podatkov.

19. člen

(odločba)

O izbiri koncesionarja odloči koncedent z odločbo.

Koncedent o vseh ponudbah izda eno odločbo, s katero podeli koncesijo izbranemu ponudniku ali ponudnikom in določi čas trajanja koncesije v skladu z razpisom in zavrne neuspešne ponudbe. V postopku izdaje odločbe imajo položaj stranke le tisti ponudniki, ki so predložili ponudbo.

V odločbi se določi tudi rok, v katerem izbrani izvajalec sklene koncesijsko pogodbo. Če je v aktu določeno, da lahko določene pogoje za začetek opravljanja storitev koncesionar izpolni po podelitvi koncesije in sklenitvi pogodbe, se v odločbi določi tudi rok, v katerem mora koncesionar izpolniti te pogoje in način njihove izpolnitve. Koncedent lahko rok iz prejšnjega stavka podaljša.

Koncedent v petih dneh po končanem preverjanju in ocenjevanju ponudb vse ponudnike obvesti o izbiri koncesionarja. Koncedent o tej odločitvi obvesti ponudnike tako, da podpisano odločitev iz tega člena objavi na portalu javnih naročil. Odločitev se šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil.

Odločba, s katero se podeli koncesija, vsebuje:

1. razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika;

2. podatke o izbranem koncesionarju;

3. obliko, območje in predviden obseg opravljanja dolgotrajne oskrbe;

4. trajanje koncesijskega razmerja;

5. rok, v katerem se sklene koncesijska pogodba od pravnomočnosti odločitve ter

6. razloge za morebitno odločitev, da ni bila izbrana nobena ponudba ali da se postopek izbire koncesionarja znova začne.

20. člen

(pravno varstvo)

Odločitev o izbiri koncesionarja postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva skladno s predpisi, ki urejajo pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.

21. člen

(sklenitev koncesijske pogodbe, njeno izvajanje in prenehanje)

S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem koncesije, in sicer najmanj:

1. obliko in predviden obseg opravljanja dolgotrajne oskrbe;

2. območje in lokacijo opravljanja dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije;

3. odgovornega nosilca pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe, ki je direktor ali druga odgovorna oseba pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe;

4. način financiranja dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije;

5. obratovalni čas;

6. začetek opravljanja dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije;

7. trajanje koncesijskega razmerja;

8. razloge in pogoje za odpoved koncesijske pogodbe, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi koncesijske pogodbe;

9. pogoje, ki jih mora koncesionar izpolnjevati v času trajanja koncesijskega razmerja;

10. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v času trajanja in po poteku koncesijske pogodbe;

11. dolžnost in način poročanja o opravljanju dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije;

12. obveznost vzpostavitve notranjega nadzora ter sistema kakovosti in varnosti;

13. medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z opravljanjem ali neopravljanjem dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije ter

14. pogodbene kazni zaradi neopravljanja ali nepravilnega opravljanja koncesijske dejavnosti.

Med trajanjem koncesijskega razmerja so ob soglasju koncedenta dovoljene le nebistvene spremembe koncesijskega razmerja, ki jih stranki skleneta v obliki spremembe koncesijske pogodbe, če s predpisi ni določeno drugače.

Glede ugotavljanja obstoja in/ali obsega nebistvenih sprememb koncesijskega razmerja se uporabljajo kogentna določila veljavne zakonodaje, ki ureja področje dolgotrajne oskrbe.

22. člen

(pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v času trajanja koncesijske pogodbe)

Koncesionar mora s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika izvajati vse naloge in storitve iz 2. člena tega odloka in poročati o opravljanju javne službe dolgotrajne oskrbe na domu.

Koncesionar ločeno vodi izkaze prihodkov in odhodkov ter sredstev in virov sredstev, ki se nanašajo na opravljanje dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije, od tistih, ki se nanašajo na opravljanje tržne dejavnosti, v skladu s predpisi, ki urejajo preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti.

Glede vprašanj v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z opravljanjem ali neopravljanjem dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije ter odgovornostjo za škodo pogodbenih strank, ki je bila pri izvajanju koncesije povzročena uporabnikom ali tretjim osebam, se uporablja določbe veljavnega Obligacijskega zakonika.

Glede uveljavljanja pogodbene kazni zaradi neopravljanja ali nepravilnega opravljanja koncesijske dejavnosti se uporabljajo določila predpisa iz prejšnjega odstavka.

23. člen

(dolžnost in način poročanja o opravljanju dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije ter vzpostavitve sistema notranjega nadzora in sistema kakovosti in varnosti)

Koncesionar v letnem poročilu, ki ga predloži do 31. marca za preteklo koledarsko leto, poroča o:

– vzpostavljenih internih standardih kakovosti in varnosti;

– obsegu in rezultatih notranjega nadzora nad uporabo standardov kakovosti in varnosti;

– rezultatih, ki jih prikažejo interni kazalniki;

– rezultatih, ki jih prikažejo kazalniki kakovosti, ki jih določi minister in so objavljeni na spletni strani ministrstva ter

– številu zaposlenih in pogodbenih delavcev ter prostovoljcev.

Koncesionar je dolžan vzpostaviti sistem notranjega nadzora ter sistema kakovosti in varnosti, iz katerih izhaja:

– spremljanje kazalnikov kakovostih in varnosti dolgotrajne oskrbe;

– vrednost kazalnikov iz prejšnje alineje;

– vrsto neželenih in skoraj nastalih neželenih dogodkov pri izvajanju storitev dolgotrajne oskrbe ter

– osebno ime, delovno mesto, izobrazba odgovornih osebah za delovne procese pri izvajalcu.

24. člen

(odvzem koncesije)

Organ, pristojen za podelitev koncesije, z odločbo odvzame koncesijo:

1. če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi koncesije, ne podpiše koncesijske pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v skladu z zakonom;

2. če koncesionar v roku, določenem v odločbi o podelitvi koncesije, ne izpolni določenih pogojev za začetek opravljanja storitev, za katere je v odločbi o podelitvi koncesije določeno, da jih koncesionar izpolni po podelitvi koncesije in sklenitvi pogodbe, pa koncedent tega roka ne podaljša v skladu z zakonom;

3. če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi ter odločbo o koncesiji;

4. če koncesionar ne ravna v skladu z odločbami, izdanimi v okviru nadzora nad izvajanjem koncesije;

5. če je zaradi slabega finančnega stanja koncesionarja, visoke stopnje njegove zadolženosti, poslovanja z izgubo v daljšem obdobju, precejšnjega odstopanja finančnega stanja koncesionarja od projekcije finančnega poslovanja, ki jo je predložil v svoji ponudbi, ali iz drugih finančnih razlogov mogoče utemeljeno sklepati, da ne bo mogel ustrezno izvrševati dejavnosti, ki je predmet koncesije ter

6. če je zaradi zmanjšanja potreb po opravljanju storitev, ki so predmet koncesije, treba na določenem krajevnem območju zmanjšati obseg izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije, pa se koncesionar in koncedent ne sporazumeta o ustrezni spremembi koncesijske pogodbe ali njeni sporazumni razvezi.

Pristojni organ koncedenta pisno opozori koncesionarja o razlogu za odvzem koncesije, mu določi primeren rok za odpravo kršitev, slabega finančnega stanja ali za sporazumno spremembo oziroma razvezo pogodbe, in ga opozori, da bo v nasprotnem primeru uvedel postopek odvzema koncesije.

Če v določenem roku koncesionar ne odpravi kršitev, slabega finančnega stanja ali v njem ne pride do sporazumne spremembe oziroma razveze pogodbe, pristojni organ koncedenta po uradni dolžnosti izda odločbo, s katero odvzame koncesijo. Zoper odločbo o odvzemu koncesije ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

25. člen

(prenehanje koncesijske pogodbe)

Koncesionar ne sme odpovedati koncesijske pogodbe zaradi kršitev koncedenta, razen v primeru, ko koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe do te mere, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

Koncesijska pogodba preneha:

– s potekom časa, za katerega je bila sklenjena;

– s pričetkom stečajnega postopka nad koncesionarjem ali zaradi prenehanja koncesionarja kot pravne osebe;

– z odpovedjo pogodbe iz razlogov in pod pogoji, ki so določeni v koncesijski pogodbi;

– s sporazumom;

– z odvzemom koncesije ter

– v drugih primerih, določenih z zakonom.

V primeru prenehanja koncesijske pogodbe preneha koncesijsko razmerje.

V primeru prenehanja koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan izročiti vso dokumentacijo prevzemniku koncesije iz prejšnjega odstavka.

26. člen

(začasni prevzemnik koncesije)

Koncedent lahko v primeru prenehanja koncesijske pogodbe, če koncesionar ne more zagotavljati izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe, do odločitve o novem koncesionarju določi začasnega prevzemnika koncesije med obstoječimi izvajalci dolgotrajne oskrbe, vendar največ za dobo enega leta.

Za čas prevzema koncesije na podlagi prejšnjega odstavka sklene koncedent z začasnim prevzemnikom koncesije pogodbo, s katero uredi začasno opravljanje dolgotrajne oskrbe na podlagi koncesije.

27. člen

(odpoved koncesijske pogodbe)

Med veljavnostjo koncesijske pogodbe lahko koncedent, ne glede na zakon, ki ureja obligacijska razmerja, odpove to pogodbo, če:

– se je koncesija bistveno spremenila, kar terja nov postopek izbire koncesionarja;

– je za koncesionarja v času podelitve koncesije obstajal razlog za izključitev, zaradi katerega bi moral biti izključen iz postopka izbire koncesionarje ter

– je Sodišče Evropske unije po postopku v skladu z 258. členom PDEU ugotovilo hujše kršitve obveznosti koncedenta, ki izhajajo iz PEU, PDEU in zakona, ki ureja dolgotrajno oskrbo, zato koncesija ne bi smela biti podeljena koncesionarju.

Med veljavnostjo koncesijske pogodbe lahko koncesionar odpove to pogodbo iz utemeljenih razlogov, ki jih mora obrazložiti. Pisni odpovedi mora predložiti dokumentacijo, iz katere bodo izhajali razlogi za odpoved.

Odpovedni rok je devet (9) mesecev.

28. člen

(prenehanje koncesije in pogoji za ohranitev koncesije)

Koncesija preneha v primeru statusnih preoblikovanj, do katerih pride s statusnopravno pripojitvijo ali združitvijo koncesionarja z ali v drugo pravno osebo. V tem primeru preneha koncesija z dnem učinkovanja takšnega statusnega preoblikovanja.

Če ima novo nastala ali prevzemna družba koncesijo za izvajanje javne službe, ki je predmet koncesije za izvajanje dolgotrajne oskrbe, je za ohranitev koncesije potrebno predhodno soglasje koncedenta. Koncedent lahko zavrne soglasje iz prejšnjega stavka v primeru utemeljenih razlogov.

V primeru spremembe družbenikov koncesionarja kot pravne osebe z vstopom enega ali več novih družbenikov ali v primeru preoblikovanja samostojnega podjetnika posameznika kot koncesionarja v pravno osebo zasebnega prava je za ohranitev koncesije potrebno predhodno soglasje koncedenta. Koncedent lahko zavrne soglasje iz prejšnjega stavka v primeru utemeljenih razlogov.

29. člen

(pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja po poteku koncesijske pogodbe)

Glede uveljavljanja pogodbene kazni zaradi neopravljanja ali nepravilnega opravljanja koncesijske dejavnosti se uporabljajo določila predpisa iz prejšnjega odstavka.

30. člen

(sprememba področne zakonodaje)

V primeru, da bi se veljavni področni predpisi spremenili tako, da bi bile posamezne določbe tega odloka z njimi v nasprotju, se neposredno uporabljajo veljavna določila področnih predpisov.

III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

31. člen

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in Uradnem vestniku Občine Mengeš ter začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 136-16/8

Mengeš, dne 19. junija 2025

Župan

Občine Mengeš

Bogo Ropotar

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 50/2025 z dne 4. 7. 2025