Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 44/2025 z dne 20. 6. 2025

1859. Odlok o petih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje (SD OPN 5), stran 5043.

Na podlagi 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24 in 25/25 – odl. US) v povezavi s 115. in 278. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in 99. členom Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20, 203/20 – ZIUPOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 51/21 – ZZVZZ-O, 57/21 – odl. US in 112/21 – ZIUPGT) ter 17. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14, 65/14 – popr. in 161/22) je Občinski svet Občine Trebnje na 19. seji dne 28. maja 2025 sprejel

O D L O K

o petih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje (SD OPN 5)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)

S tem odlokom se sprejmejo pete spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/13, 35/14 – popr., 49/16, 14/18 – OROPN157, 72/18, 32/19 – OROPN57, 25/23, 19/24 in 22/25) – v nadaljevanju: SD OPN 5.

2. člen

(vsebina in oblika SD OPN 5)

(1) SD OPN 5 vsebujejo tekstualni del in grafične prikaze. SD OPN 5 so izdelane v digitalni in analogni obliki.

(2) Tekstualni del SD OPN 5 je sestavljen iz naslednjih poglavij:

I. Uvodne določbe,

II. Strateški del,

III. Izvedbeni del,

IV. Prehodna, posebni in končna določba.

Tabele, ki so sestavni del odloka, so:

Tabela 1-1: Enote urejanja prostora – naselja,

Tabela 1-2: Enote urejanja prostora – odprti prostor,

Tabela 1-3a: Enote urejanja prostora – grobišča,

Tabela 1-3b: Enote urejanja prostora – mineralne surovine,

Tabela 1-3c: Enote urejanja prostora – rekreacija,

Tabela 1-3d: Enote urejanja prostora – vinogradniška območja,

Tabela 2-1: Območja urejanja z OPPN,

Tabela 2-2: Območja urejanja z državnimi prostorskimi akti – DPA,

Tabela 3: Nezahtevni objekti,

Tabela 4: Enostavni objekti.

(3) Grafični prikazi SD OPN 5 vsebujejo naslednje prikaze izvedbenega dela:

1. Pregledna karta Občine Trebnje z razdelitvijo na liste (M 1:50.000),

2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000),

3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000),

4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000),

5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enot urejanja prostora DPN in OPPN (M 1:50.000).

II. STRATEŠKI DEL

3. člen

V Odloku o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 50/13, 35/14 – popr., 49/16, 14/18 – OROPN157, 72/18, 32/19 – OROPN57, 25/23, 19/24 in 22/25) se v 6. členu v četrtem odstavku zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:

»Obseg stavbnih zemljišč za prostorski razvoj je še razmeroma velik, vendar ne zadošča za razvoj vseh potrebnih dejavnosti.«.

V šestem odstavku se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:

»Glede na dosedanji razvoj, infrastrukturne možnosti opremljanja, fizično geografske možnosti in cilje razporeditve dejavnosti imajo prednostni položaj za načrtni dolgoročni razvoj: mesto Trebnje, Gorenja Nemška vas, Dolenja Nemška vas, Štefan, Veliki Gaber, Bič, Dobrnič, Čatež in Šentlovrenc.«.

4. člen

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

»10. člen

Omrežje naselij po vlogi in funkciji naselij v Občini Trebnje tvorijo:

– središče medobčinskega pomena, občinsko središče: mesto Trebnje. Mesto Trebnje se bo še naprej razvijalo kot središče medobčinskega pomena in občinsko središče ter krepilo svojo vlogo v omrežju naselij. Gravitacijsko območje mesta Trebnje zajema tudi območja lokalnih skupnosti: Mirna, Šentrupert, Mokronog - Trebelno in Žužemberk. Predvideva se krepitev razvoja dejavnosti socialnega varstva, razvoj nižjega in srednješolskega izobraževanja ter sodstva. Z razvojem mesta se bo zagotavljalo območja in objekte za upravne funkcije lokalne skupnosti in funkcije upravne enote, oskrbne funkcije na občinski ravni, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, glasbeno šolo, drugo izobraževanje, knjižnico, zdravstveni dom, specialistične ambulante, lekarno, dom za starejše občane, dom za dementne osebe, bolnišnico in prostore za kulturne dejavnosti. V naselju se bodo sedanje funkcije dopolnjevale z novimi dejavnostmi, s kulturnim domom, športno-rekreacijskim parkom in krepile v smislu kakovosti in turistične ponudbe.

– lokalni središči: Veliki Gaber in Dobrnič. Prebivalcem obeh naselij in drugim naseljem ti dve lokalni središči zagotavljata vsakodnevno oskrbo, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, prostor za kulturne dejavnosti, knjižnico, prostor za športne dejavnosti in pošto. V teh dveh naseljih se bodo funkcije krepile predvsem v smislu kakovosti in turistične ponudbe.

– lokalni središči z dopolnjevanjem terciarnih in kvartarnih dejavnosti: v naseljih Čatež in Šentlovrenc, ki postopno pridobita značaj takih lokalnih središč; obstoječe sekundarne dejavnosti v teh naseljih se še naprej krepijo, razvija se tudi turistična ponudba.

– druga naselja: preostala naselja v občini se razvijajo z dopolnjevanjem in zgoščevanjem, predvsem za razvoj kmetijske dejavnosti, kakovosti bivanja in dopolnilne turistične dejavnosti.«.

5. člen

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

»12. člen

Prometne povezave regionalnega pomena potekajo v smeri vzhod–zahod: avtocesta Ljubljana–Zagreb in državna (regionalna) cesta Ljubljana–Novo mesto. Regionalne povezave v prečni smeri potekajo od Trebnjega na SV proti Mirni, Mokronogu in Sevnici, na JV proti Mirni Peči, na S proti Čatežu in Litiji, na J pa proti Dobrniču in Žužemberku. Načrtovane so izboljšave regionalnih prometnih povezav. Načrtuje se rekonstrukcija regionalne ceste (bivša avtocesta – H1), novi viadukt pri Zidanem mostu oziroma Štefanu in nove regionalne povezave »vzhodni priključek AC – industrijska cona – navezava na R1-215/1162 Trebnje–Mokronog« po možnosti kot del 3. razvojne osi. Predvidena je tudi severna obvoznica mesta Trebnje med Zidanim Mostom do vzhodnega priključka AC.

Železniška proga povezuje Trebnje proti zahodu z Ivančno Gorico in Ljubljano, proti SV z Mirno in Sevnico, proti JV pa z Mirno Pečjo in Novim mestom. Predvideva se izgradnja dvotirne železniške proge na podlagi Državnega prostorskega načrtovanja za nadgradnjo železniške proge št. 80 državna meja–Metlika–Ljubljana na odseku Novo mesto–Ivančna Gorica.

Med pomembnejše občinske ceste sodi prometna povezava po dolini Temenice od Ivančne Gorice do Šentlovrenca do priključka na cesto Trebnje–Čatež.

Občina si bo prizadevala za ureditev in izboljšanje prometnih razmer na občinskih cestah.

Predvideva se kolesarska povezava ob regionalni cesti R2-448 (bivša H1) do Novega mesta in ob regionalni cesti R1-215 do Mirne: povezave lokalnih središč ter večjih naselij z občinskim središčem in sosednjimi občinami.

Predvidena je tudi pešpot v dolini reke Temenice, ki bo služila tudi kot učna pot.«.

6. člen

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

»16. člen

Avtocesta Ljubljana–Zagreb poteka v smeri vzhod–zahod. Pri načrtovanju je upoštevati širitev AC za en prometni pas, to je minimalno 10,0 m od roba cestnega zemljišča obojestransko, izjema so vodi GJI, ki križajo avtocesto.

Državne regionalne povezave potekajo v smeri vzhod–zahod v istem koridorju kot AC.

Prečne državne regionalne povezave potekajo v smeri proti SV proti Mirni, na JV proti Mirni Peči. Povezavi na sever za Čatež in na jug za Dobrnič in Žužemberk sta prav tako regionalnega značaja, vendar po standardu in prometni pomembnosti nekoliko nižje ravni kot povezavi za Mirno in Mirno Peč.

Z nadaljnjim razvojem se bosta povezavi izboljševali tako, da se bo izboljšala prometna dostopnost območij ob teh koridorjih.

Skozi občino potekata tudi regionalna železniška proga št. 80 d. m.–Metlika–Ljubljana in regionalna železniška proga št. 81 Sevnica–Trebnje. Predvideva se izgradnja dvotirne železniške proge na podlagi Državnega prostorskega načrtovanja za nadgradnjo železniške proge št. 80 d. m.– Metlika–Ljubljana na odseku Novo mesto–Ivančna Gorica. Primernost tirnega prometa za javni potniški promet nakazuje izboljšavo urejenosti postajališč in železniške postaje v Trebnjem. Zagotovitev možnosti parkiranja in prestopanja na tirni promet je prednostna usmeritev za urejanje železniških postaj in postajališč.

Prek območja občine potekata dve državni kolesarski povezavi: glavna kolesarska povezava G12 Sevnica–Mokronog–Trebnje–Novo mesto in Regionalna kolesarska povezava R17 Trebnje–Žužemberk.

Občinsko prometno omrežje je v občini relativno dobro razvejano in večinoma kakovostno urejeno. V posameznih naselij se za izboljšanje prometne dostopnosti in varnosti načrtujejo nove povezave in rekonstrukcije odsekov cest. Dosedanji, pogosto parcialni aditivni način širitve naselij je prerasel prvotno, tradicionalno zasnovo in zmogljivosti prometnega omrežja, ki ne ustreza več sedanjim potrebam. Zavedajoč se problemov v prostoru in dosedanjih procesov, se nova poselitev planira s sočasnim načrtovanjem prometnega omrežja, ki istočasno odpravlja nekatere težave sedanje prometne urejenosti.

V povezavi z urejanjem novih razvojnih območij so zasnovane nove prometne povezave, ki so osnova za urejanje teh območij.

V Trebnjem, Dobrniču in Velikem Gabru, kjer so dolgoročno strateško planirana večja razvojna območja, se načrtuje celovito prometno omrežje, ki povezuje obstoječa in nova poselitvena območja v integralno povezano prometno omrežje.

Osnovne usmeritve za prometno urejanje v naseljih so:

– nove prometne povezave istočasno s širitvijo poselitve,

– umirjanje prometa,

– omejevanje motornega prometa v središčih naselij,

– urejanje mirujočega prometa na obrobju naselij oziroma vaških jeder,

– ureditev kolesarskih poti oziroma kolesarskih stez,

– celovit pristop k zagotavljanju trajnostne mobilnosti.

V naseljih z naselbinsko kulturno dediščino se bodo prometne ureditve podrejale varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne dediščine.

Načrtovana je cestna povezava med regionalnima cestama R2-448/0220 Priključek Trebnje Z–Trebnje in R3-652/1457 Moravče–Čatež–Trebnje (Pluska) z novim viaduktom pri Zidanem Mostu oziroma Štefanu. Načrtovana je rekonstrukcija celotne regionalne ceste, in sicer na naslednjih odsekih: R2-448/1160 Pluska–Priključek Trebnje Z oziroma R2-448/0220 Priključek Trebnje Z–Trebnje, R1-215/1490 Grm–Trebnje in R2/448-0221 Grm–Šentjurij z izgradnjo obojestranske kolesarske ceste, sanacijo vseh podvozov in nadvozov in izgradnjo križišč. Načrtovana je izgradnja obvoznic v Dobrniču, Velikem Gabru ter severna obvoznica Trebnjega. Vzhodni del severne obvoznice se lahko zgradi kot del 3. razvojne osi.

Pri načrtovanju posegov v bližino avtoceste, je razen za vode GJI, ki križajo AC, treba zagotoviti odmik minimalno 10,00 m od roba cestnega zemljišča obojestransko.

Meteorna in druga odpadna voda z objektov in pripadajočih površin ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje AC in njenega cestnega zemljišča. Izvedba odvodnjavanja in novo načrtovane ureditve ne smejo poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja AC.

Razsvetljava v bližini avtoceste mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi na področju mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.«.

7. člen

18. člen se spremeni tako, da se glasi:

»18. člen

Prostor občine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z električno energijo. Razvoj gospodarstva ter širitev poselitve terjajo posodobitev in izboljšavo elektro omrežja.

Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo, predvsem z električno energijo in z zemeljskim plinom, zagotavlja se učinkovita in racionalna raba energije na celotnem območju občine.

Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so:

– oskrbo z električno energijo se dopolnjuje in izboljšuje v skladu z razvojem poselitve, lokalno omrežje se postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji),

– občina si bo prizadevala za izkoriščanje obnovljivih virov energije, geotermalne energije in drugih oblik energije tako, da je prostorsko integrirana in da z njo niso povzročeni negativni vplivi na okolje,

– na območjih strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se uveljavljajo lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih virov energije (sončna energija, kot so: sončni prejemniki za pripravo tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije – fotovoltaika), energija vetra (vetrnice), bioplin, lesna biomasa in lokalni energetski sistemi daljinskega ogrevanja, prednostno z napravami za soproizvodnjo toplotne in električne energije,

– na območjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi viri energije,

– občina bo spodbujala lokalno energetsko in komunalno samozadostnost naselij,

– obnovljivi viri, predvsem lesna biomasa in sončna energija, se uporabljajo na območjih z izkazanimi interesi ter ugodnimi ekonomskimi kazalci.

Preko območja občine sta načrtovana prenosna plinovoda R53 Trebnje–Mirna in M5 Novo mesto–Trebnje.

Omogoča se postavitev fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije skladno z uredbo, ki določa podrobnejša pravila urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije.«.

8. člen

V 20. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Občina načrtuje novo kanalizacijsko omrežje za naselja Studenec, Pekel in Velika Loka.«.

Četrti odstavek se črta.

Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

9. člen

V 22. členu se v prvem odstavku za piko doda nov stavek, ki se glasi:

»Omogoča se razvoj turizma in primarnih dejavnosti.«.

10. člen

V 23. členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi:

»Zaradi zaraščanja vinogradov je nujno spodbujati razvoj turizma in primarnih dejavnosti za oživitev in ohranjanje vinogradniških območij.«.

11. člen

V 25. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»V Velikem Gabru, Dobrniču, Čatežu in Šentlovrencu se načrtuje razvoj centralnih dejavnosti.«.

Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Razvoj turizma in športno-rekreacijskih dejavnosti se načrtuje ob naselju Blato, ob gradu Trebnje ter na posestvu pri gradu Kozjek – naselje Dolenje Selce in v vinogradniških območjih.«.

12. člen

V 28. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Na območju romarske cerkve matere Božje na Zaplazu in v predelu Čateža se bo izvajala celovita prenova. Za prireditve in romanja na Zaplaz bo zagotovljeno zadostno število parkirišč in rekonstrukcija ceste.«.

13. člen

V 30. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Turizem: Ob kulturnih spomenikih in kulturni dediščini, naravnih vrednotah se za turistične namene razvijajo tudi vsa vinogradniška območja v občini. Na vinogradniških območjih se ohranjajo vinogradi in drugi trajni nasadi, poleg tega se ustvarijo pogoji in pospešuje razvoj turizma, spodbuja se razvoj gojenja drobnice, čebelarstva in različnih dopolnilnih dejavnosti, tudi s ciljem, da se preprečuje nadaljnje zaraščanje v vinogradniških območjih.«.

14. člen

V 31. členu se v osmem odstavku v drugi alineji za naseljem »Sela pri Šumberku« doda besedilo »in Dobrnič«.

15. člen

32. člen se spremeni tako, da se glasi:

»32. člen

V Občini Trebnje je območje možne izključne ter omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe Vrhtrebnje.

Območja možne izključne rabe so primarno namenjena za druge potrebe, ki pa jih je v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize, možno uporabiti za potrebe obrambe ter v miru za usposabljanje.

Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov.«.

16. člen

V 36. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Prostorski razvoj mesta je načrtovan dolgoročno, zato se nekatera območja določajo za strateški/dolgoročni prostorski razvoj: Pluska, Kamni Potok, Breza, Zidani most, Gorenja Nemška vas, Belšinja vas, Benečija, Studenec, Pekel, Odrga, Gorenje Medvedje selo, Dolenje Medvedje selo, Primštal, Rodine pri Trebnjem, Gorenja Dobrava, Češnjevek, Lukovek, Jezero, Grm, Gorenje Ponikve, Dolenje Ponikve, Dolenji Podboršt.«.

17. člen

V 37. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Dolgoročni razvoj mesta Trebnje povezuje Trebnje s sosednjimi naselji, navedenimi v 36. členu, v funkcionalno povezano urbano celoto, ki ustvarja možnosti za preplet dejavnosti, krepitev mestotvornih dejavnosti, razvoj območij za gospodarske dejavnosti in za različne oblike bivanja.«.

Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Naselji Rožni vrh in Gorenja Nemška vas se dopolnjujeta in zaokrožujeta z novimi površinami za bivanje z višjim bivalnim standardom in nižjo izrabo površin ter pri Rožnem Vrhu za gradnjo osnovne šole in športne dvorane oziroma za gradnjo kompleksa za vzgojo in izobraževanje. Območje med lokalno cesto in železnico v naselju Štefan in vzhodni del Trebnjega se namenja oskrbi in storitvam ter stanovanjem.«.

18. člen

V 38. členu se v tretjem odstavku za zadnjim stavkom doda nov stavek, ki se glasi:

»Načrtuje se prometna povezava Studenec–Račje selo, ki bo povezovala predvideno stanovanjsko naselje na Studencu z lokalno cesto LC 425001 Trebnje–Račje selo.«.

V osmem odstavku se za besedo »občinami« doda vejica in besedilo »njihove trase pa se uskladijo z direkcijo RS za infrastrukturo.«.

19. člen

43. člen se spremeni tako, da se glasi:

»43. člen

Načrtovana je nova prometna povezava od Biča preko Malega Gabra v dolino Temenice, ki bo nadomestila obstoječo prometno povezavo skozi Veliki Gaber. Trasa za novo povezavo se planira tako, da istočasno povezuje tudi nova razvojna območja. Na severni strani Malega Gabra nova povezava prečka železnico v podvozu in se priključi na državno cesto.

Nove povezovalne ceste se vzpostavijo med obstoječimi naselji in razvojnimi območji v vzdolžni in prečni smeri.«.

III. IZVEDBENI DEL

20. člen

V 53. členu se doda naslov člena, ki se glasi »(pojmi)«.

Besedilo »V odloku so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen« se črta.

V šestem odstavku se v zadnjem stavku črta besedilo »ni namenjen bivanju«.

V devetem odstavku se za besedo »lastništvo« doda vejica in besedilo: »kot na primer trg, ulica, park, otroško igrišče, prostor ob vodi.«.

Za dosedanjim petnajstim odstavkom se dodata nova šestnajsti in sedemnajsti odstavek, ki se glasita:

»(16) Raščen teren oziroma raščeni del gradbene parcele stavbe obsega tiste zunanje površine na gradbeni parceli stavbe, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja, odtekanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije, lahko so namenjene zunanjemu bivanju. Preostali del gradbene parcele stavbe je prekriti del gradbene parcele stavbe.

(17) Regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje že vzpostavljene in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v zasebni lasti. Določi se z namenom vzpostavljanja jasne morfološke in funkcionalne strukture naselja ali mesta.«.

21. člen

V 57. členu se pod naslednjimi navedbami: »(1011) površine za stanovanja s spremljajočimi dejavnostmi (SS)«, »(1012) površine za stanovanja za posebne namene (SB)«, »(1013) površine podeželskega naselja (SK)« in »(1014) površine počitniških hiš (SP)« dodajo nove, zadnje alineja, ki se glasijo: »– ureditve javnih površin.«.

Pod navedbo »(1016) površine za samostojne kmetije (SKk)« se spremeni besedilo prve alineje tako, da se glasi:

»– kmetije (stanovanja in kmetijska gospodarska poslopja),«.

22. člen

V 58. členu se pod navedbo »(1021) površine za centralne dejavnosti (CU)« za šesto alinejo doda nova sedma alineja, ki se glasi:

»– ureditve javnih površin.«.

Pod navedbama »(1023) površine za izobraževanje (CDi)« in »(1026) površine za dejavnosti javne uprave in poslovne dejavnosti (CDu)« se za šesto alinejo dodata novi sedma in osma alineja, ki se glasita:

»–ureditve javnih površin,

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.«.

Pod navedbo »(1024) površine za verske dejavnosti (CDc)« se za šesto alinejo doda nova sedma alineja, ki se glasi:

»– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.«.

23. člen

V 60. členu se pod navedbo »(1041) površine za turizem (BT)«, pod navedbo »(1041a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti« v prvi alineji za besedo »– gostinstvo« doda »in turizem,«.

Pod navedbo »(1041) površine za turizem (BT)« se za šesto alinejo novi dodata sedma in osma alineja, ki se glasita:

»–ureditve javnih površin,

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.«.

24. člen

V 62. členu se pod navedbo »(1052) površine parkov (ZP)«, pod navedbo »(1052b) dopustne so naslednje vrste posegov« v prvi alineji črta besedilo »lopa za počitek« in za besedo »in« doda besedilo »nadstrešnice,«.

Za peto alinejo se doda nova šesta alineja, ki se glasi:

»– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.«.

Pod navedbo »(1054) druge urejene zelene površine (ZD)«, pod navedbo »(1054b) dopustne so naslednje vrste posegov« se v prvi alineji črta besedilo »lopa za počitek« in za besedo »in« doda besedilo »nadstrešnice,«.

Pod navedbo »(1055) površine pokopališča (ZK)« se za šesto alinejo dodata novi sedma in osma alineja, ki se glasita:

»–ureditve javnih površin,

– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.«.

25. člen

V 64. členu se za navedbo: »Na območjih komunikacijske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov:« doda besedilo: »(1070) površine za komunikacijsko infrastrukturo (T)«.

26. člen

V 65. členu se besedilo četrte alineje pod navedbo »(1081b) dopustne so naslednje vrste posegov:« nadomesti z besedilom:

»– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelama 3 in 4, ki sta sestavni del tega odloka,«.

27. člen

V 67. členu se prva, druga in tretja alineja pod navedbo »(1111a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti« spremenijo tako, da se glasijo:

»– kmetijstvo – kmetijski gospodarski objekti za vinogradništvo in druge trajne nasade, čebelarstvo in rejo drobnice,

– turizem – v zidanicah in vinskih kleteh se dopušča turistična dejavnost,

– v zidanicah je dopustno samo občasno bivanje.«.

28. člen

V 68. členu se prva podalineja druge alineje pod navedbo »(2010b in 2020b) dopustne so naslednje vrste posegov« spremeni tako, da se glasi:

»– rekonstrukcije obstoječih občinskih in državnih cest,«.

Za četrto alinejo se doda peta alineja, ki se glasi:

»– ureditev dostopa do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, na površinah posamične poselitve ali na vodnih in priobalnih zemljiščih.«.

29. člen

V 68.a členu se besedilo »OJ23,« črta.

30. člen

V 70. členu se besedilo »(3010a)« nadomesti z besedilom »(3011a)« ter besedilo »(3010b)« nadomesti z besedilom »(3011b).«.

31. člen

76. člen se črta.

32. člen

V 77. členu se za piko prvega stavka doda nov stavek, ki se glasi:

»Na celotnem območju občine je na obstoječih, legalno zgrajenih objektih gospodarske javne infrastrukture dopustna izvedba vzdrževalnih del v javno korist, skladno s predpisi o graditvi objektov.«.

33. člen

V 79. členu se v tretjem odstavku besedilo »Dopustne vrste posegov so:« nadomesti z besedilom »Ob pogojih, ki veljajo za novogradnjo objekta v posamezni ureditveni enoti, so dopustne vrste posegov:«.

34. člen

82. člen se spremeni tako, da se glasi:

»82. člen

Faktor zazidanosti (FZ)

Faktor zazidanosti (FZ) se določi kot razmerje med zazidano površino objekta, izračunano v skladu z dokumenti, ki določajo izračun površin in prostornin stavb, in celotno površino gradbene parcele, pri čemer se za zazidano površino šteje površina vseh stavb in pripadajočih pomožnih objektov na gradbeni parceli.«.

35. člen

83. člen se spremeni tako, da se glasi:

»83. člen

Faktor izrabe (FI)

Faktor izrabe (FI) se določi kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta, izračunano v skladu z dokumenti, ki določajo izračun površin in prostornin stavb, in celotno površino gradbene parcele, pri čemer se za bruto tlorisno površino šteje površina vseh stavb in pripadajočih pomožnih objektov na gradbeni parceli.«.

36. člen

V 84. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Odmiki objektov od gradbene parcele ali regulacijske linije so min. 4 m. Odmik se meri horizontalno od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade vseh delov stavbe (za izpostavljeni del fasade se ne štejejo venci, obrobe in sorodni okrasni elementi fasade). S pisnim soglasjem lastnikov zemljišč v oddaljenosti 4 m so dopustni tudi manjši odmiki. Manjši odmiki od 4 m brez soglasja lastnika sosednjega zemljišča so dopustni:

– v primeru nadomestitve obstoječega objekta, ki stoji na meji zemljiške parcele ali regulacijske linije,

– v območjih ohranjanja kulturne dediščine in značilne postavitve objektov ob parcelno mejo,

– pri obstoječih stavbah, kjer so odmiki od sosednih parcel ali cest oziroma javnih površin manjši od predpisanega se obstoječi odmik lahko ohrani pri nadomestni gradnji, rekonstrukciji, nadzidavi ter dozidavi. Pri nadzidavi in dozidavi je potrebno za zmanjšan odmik pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča,

– v primeru, ko gre za gradnje dvojčkov (na stiku obeh stavb),

– če se objekt približa parcelni meji pod kotom (stranica stavbe ni vzporedna s parcelno mejo), lahko znaša minimalni odmik 2,5 m, vendar največ na dolžini 4 m fasade objekta,

– če gradbena parcela meji na kmetijsko oziroma stavbno zemljišče istega lastnika.«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Za balkone, ganke in napušče ter nadstreške je dopusten odmik 2,5 m, razen ob javnih prometnih površinah in objektih, kjer gradbena linija sovpada z regulacijsko linijo, v teh primerih lahko balkoni, ganki in napušči ter nadstreški segajo preko regulacijske linije. S pisnim soglasjem lastnikov zemljišč so dopustni tudi manjši odmiki.«.

Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(6) Objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko medsebojno stikajo v primeru, ko gre za nezahtevne ali enostavne objekte in se lastnika sosednjih zemljišč sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta. Na ta način se lahko stikata največ dva objekta.«.

37. člen

V 85. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:

»(1) Za posege v varovalnih pasovih cest in omrežij ter objektih gospodarske javne infrastrukture se pridobijo pogoji in soglasja upravljavcev.«.

V dosedanjem prvem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo »cestnega sveta« nadomesti z besedilom »cestnega zemljišča«.

Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

38. člen

V 87. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje sosednjih parcel odmaknjeni najmanj 2,0 m, razen za ograje, čistilne naprave in oporne zidove, za katere je odmik 60 cm. Manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem lastnika sosednje parcele. Manjši odmik brez pisnega soglasja je dopusten le v primerih, če gradbena parcela meji na kmetijsko oziroma stavbno zemljišče istega lastnika, ali če gre za objekt gospodarske javne infrastrukture.«.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od regulacijske linije javne površine odmaknjeni najmanj 2,0 m, razen za ograje, čistilne naprave in oporne zidove, katerih odmik od regulacijske linije znaša najmanj 60 cm. Manjši odmik od 2,0 m, je dopusten le, če s tem soglaša organ, pristojen za gospodarske javne službe. Izjema so objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je dopustno postavljati do regulacijske linije.«.

V tretjem odstavku se v prvem stavku črta besedilo », škarpo«.

39. člen

V 88. členu se v naslovu črta beseda »investicijska«.

40. člen

V 90. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(4) Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena in tvori zelene površine ali potrebne utrjene površine objekta, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja zazidanosti in faktorja izrabe. V zazidano in bruto etažno površino se prav tako ne štejejo v celoti vkopane podzemne etaže (parkirišča in podobno), če je dovoz izveden samostojno z nivoja zunanjega terena.«.

41. člen

V 91. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Mansarda (M) je etaža pod poševno dvo- ali večkapno streho, katere višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu ne presega dopustne višine. Kadar višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu preseže dopustno višino, se šteje, da gre za polno etažo. Mansardna etaža je lahko izvedena v dveh etažah (z bivalnim podstrešjem) pri enakih/nespremenjenih pogojih za višino stavbe, oblikovanje strehe in strešnih elementov.«.

42. člen

Za 94. členom se doda nov 94.a člen, ki se glasi:

»94.a člen

Fasade

(1) Pri oblikovanju fasad se smiselno upoštevajo kakovostni istovrstni okoliški objekti v prostorski enoti glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija in barve oziroma drugo (struktura, materiali).

(2) Na fasadah ni dopustna uporaba signalnih in močnih, nasičenih barv (na primer citronsko rumena, vijolična, živo rdeča, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra in podobno) in kombinacija vpadljivih kontrastnih barv. Niso dopustne poslikave fasad in podobno, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov.«.

43. člen

V 95. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:

»(5) Dopustne so ozelenjene strehe in strehe, pokrite z gramozom ali drugimi ustreznimi materiali za izvedbo pohodne strehe.«.

44. člen

V 97. členu se v prvem odstavku črta besedilo »škarp in«.

45. člen

98. člen se spremeni tako, da se glasi:

»98. člen

Stavbe

(1) Dopustna je dvokapna ali enokapna streha z naklonom 30° do 45° ali ravna streha z naklonom do 6°. Dopustne so ozelenjene strehe.

(2) Nestanovanjske kmetijske stavbe so podolgovate tlorisne zasnove z dvokapno streho in naklonom 30° do 45°, kar pa ni obvezno za hleve ter stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije, kjer je dopustna tudi dvokapna streha z naklonom med 15° in 30° in za enostavne objekte, na katerih je dopustna tudi ravna streha z naklonom do 6°. V primeru gradnje vkopane kleti (stavbe za skladiščenje pridelka) je dopustna ravna streha. Oblika in naklon strehe za rastlinjake nista predpisana.

(3) Na strehah nezahtevnih in enostavnih objektov frčade ali okenske odprtine niso dopustne.

(4) Za enostavne in nezahtevne objekte se ne upoštevajo določila za posamezne ureditvene enote, če v teh niso posebej določeni pogoji za EO in NO. Izjemoma se upoštevajo pogoji za arhitekturno oblikovanje posameznih ureditvenih enot pri enostanovanjskih stavbah ter pogoj iz prve alineje 108. člena pri zidanicah.«.

46. člen

Naslov 100. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Oporni zidovi«.

V drugem odstavku se prvi stavek črta.

V četrtem odstavku se besedilo »Škarpe in oporni« nadomesti z besedo »Oporni«.

47. člen

V 101. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:

»(2) Oglaševanje drugih vsebin je dopustno samo na oglasnih panojih ali drugih sorodnih objektih za oglaševanje na površinah javnega dobra, s katerimi upravlja pooblaščeni upravljalec za oglaševanje, tudi ob upoštevanju predpisov na področju cest. Na območjih, ki so po namenski rabi prostora kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča, in so zunaj poselitvenih območij, se ne postavljajo trajni ali začasni objekti, naprave ali predmeti za oglaševanje.

(3) Izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti nameščeni najmanj 2,5 m nad pločnikom in drugimi površinami za pešce.«.

48. člen

Za 101.a členom se doda nov 101.b člen, ki se glasi:

»101.b člen

Prizidava zunanjega odprtega stopnišča ali dvigala se izvede ob upoštevanju arhitekturnih značilnosti stavbe (uporaba materialov, barv, proporcev) tako, da se zagotovi skladnost celotne stavbe in prostorskega konteksta.«.

49. člen

V 103. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(2) Merila in pogoji so določeni v posebnih prostorskih ureditvenih pogojih za EUP DO007 CU (vj) in DO008 CU (vj).«.

50. člen

104. člen se spremeni tako, da se glasi:

»104. člen

UREDITVENA ENOTA VAS (v)

(1) V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po prepoznanih kakovostnih objektih in ureditvah iste vrste v okolici po legi (regulacijske črte, silhuete, robovi), stavbnih volumnih, višini, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, uporabi materialov ter načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora tako, da z oblikovno zasnovo prispevajo k skladni in celoviti podobi širšega območja. Objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, ki sledijo tipologiji krajevno značilne vaške arhitekture ob upoštevanju odstopanj in izjem, določenih s tem odlokom, in da so skladni s sosednjimi legalno zgrajenimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in razmerja novega stavbnega volumna ne sme bistveno odstopati od razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega merila ni dopustno. Določila tega odstavka se ne upoštevajo pri gradnji objektov iz tretjega odstavka tega člena.

(2) Merila in pogoji za stanovanjske stavbe:

– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3. Izjemoma velja dopustni faktor zazidanosti do 0,4 za vse EUP naselja Trebnje - TR z ureditveno enoto (v),

– faktor izrabe (FI) do 0,75,

– v posamezni stavbi sta dopustni največ dve stanovanji. V EUP z oznakami DM161, DM162, DM163, DM164, DM165, DM166, DM167, DM168, DM169, DM172, DM173, DM174, DM175, DM205, DN026, DN027, DN028, DR010, GN004, GN005, GS002, GS003, GS004, RR007, RR008, RR009, RR010, RR011, RR012, SF016, SF017, SF018, SF019, ST006, ST007, ST008, ST009, TR030, TR037, TR038, TR039, TR154, TR155, TR156, TR157, TR158, TR159, TR160, TR170, TR171, TR176, TR177, TR178, TR180, TR183, TR185, TR186, TR187, TR188, TR189, TR190, TR193, TR194, TR195, TR196, TR197, TR198, TR199, TR200, TR201, TR202, TR203, TR204, TR206, TR248, TR292, TR305, TR345, ZM004, ZM005, DO009, DO016, DO017, DO024, DO025, DO026, DO027, DO028, DO029, DO030, DO031, DO032, DO033, DO034, DO035, DO036, DO042, GV003, GV004, GV005, LD003, LD004, LD005, PS006, PS007, PS008, PS011, MB005, MB006, MB007, MB008, MB009, ME009, ME011, ME012, SG009, VG023, VG024, VG025, VG026, VG027, VG028, VG029, VG030, VG031, VG032, VG033, VG034, VG035, VG036, VG037 ter RR013, TR298, TR299, TR323 in VG004 so dopustna do štiri stanovanja, ob upoštevanju določil tega odloka glede urejanja zelenih površin in igrišč (121. člen),

– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m²,

– odmiki: poleg skupnih določb glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju veljajo še:

– 4 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije (velja za najbolj izpostavljeni del fasade), s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča so dopustni tudi manjši. Odmik je lahko manjši od 4,0 m, če gradbena parcela meji na kmetijsko zemljišče istega lastnika,

– manjši odmik je dopusten v primeru ohranjanja naselbinske dediščine in značilne postavitve objektov na parcelno mejo: objekti so lahko postavljeni ob parcelno mejo ulice kadar se s tem ohranja značilna gradbena linija in na tem delu ni predvidena rekonstrukcija ali preureditev ceste oziroma javne površine,

– odmiki med objekti: medsebojni odmiki med stanovanjskimi objekti na isti gradbeni parceli so najmanj 5 m (op. v to se ne štejejo pomožni obj.), stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje se lahko stikata,

– tloris: podolgovat z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,4,

– višina:

– do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 80 cm,

– ali do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 180 cm,

– za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna najvišja višina objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu pa je lahko do 160 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom,

– v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidnost nad terenom do K+P+1, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana),

– streha:

– naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini),

– širina napušča min. 60 cm,

– sleme v smeri daljše stranice objekta,

– odpiranje strešin stanovanjskih stavb je dopustno s strešnimi okni in v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti prečno dvokapnico z enakim naklonom kot osnovna streha (toleranca 10°) ali enokapnico (na fertah) z nižjim naklonom od osnovne strehe. Strešine frčad ne smejo segati nad sleme osnovne strehe. Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe (širina frčad in strešine se meri v osi okna frčade). V primeru dveh etaž v mansardi so v spodnji etaži dopustne frčade, zgornja etaža ima lahko le strešna okna,

– velikost gradbene parcele: najmanjša gradbena parcela za novo kmetijo je 1200 m², najmanjša gradbena parcela za eno in dvostanovanjsko stavbo je 450 m², najmanjša gradbena parcela pri tristanovanjski stavbi je 750 m², najmanjša gradbena parcela pri štiristanovanjski stavbi pa je 1000 m², v EUP naselja Trebnje - TR z ureditveno enoto (v) in (e) pa je najmanjša gradbena parcela pri štiristanovanjski stavbi 850 m².

(3) Merila in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja:

– odmiki:

– 4 m od meje gradbene parcele oziroma manjši v teh primerih:

– s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča,

– če gradbena parcela meji na kmetijsko zemljišče istega lastnika,

– v primeru ohranjanja naselbinske dediščine in značilne postavitve objektov na parcelno mejo,

– odmiki med objekti: medsebojno se na isti gradbeni parceli lahko stikajo kmetijsko gospodarska poslopja ter stanovanjski objekt in kmetijsko gospodarsko poslopje,

– tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,5,

– višina kmetijsko gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma največ 7 m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ dve etaži (vidnost nad terenom do K+P, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana), toleranca za višino je +15 %;

– streha:

– naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 14 m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini). Dvokapnica z nižjim naklonom (med 15° in 30°) je dopustna za hleve ter stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije,

– širina napušča min. 60 cm,

– sleme v smeri daljše stranice objekta,

– odpiranje strešin kmetijsko gospodarskih poslopij za potrebe prezračevanja, osvetlitve in drugih funkcionalnih potreb, je dopustno s strešnimi okni in pultnimi frčadami (frčadami na fertah), katerih naklon je manjši do 10° od naklona osnovne strehe, skupna dolžina frčad ne sme presegati polovice dolžine strešine.

(4) Merila in pogoji za gospodarske objekte:

– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3,

– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m²,

– odmiki:

– 4 m od meje gradbene parcele oziroma s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča so dopustni tudi manjši odmiki,

– odmik je lahko manjši od 4,0 m, če gradbena parcela meji na kmetijsko zemljišče istega lastnika,

– manjši odmik je dopusten v primeru ohranjanja naselbinske dediščine in značilne postavitve objektov na parcelno mejo, gospodarski objekt so lahko postavljena ob sosednjo parcelno mejo s pisnim soglasjem soseda,

– odmiki med objekti: medsebojno se na isti gradbeni parceli lahko stikajo gospodarski objekti ter stanovanjski objekt in gospodarski objekti,

– tloris: podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,5,

– višina gospodarskega objekta: do K+P+M oziroma največ 7m do kapi, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ dve etaži (vidnost nad terenom do K+P, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana),

– streha:

– naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 14 m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri daljše stranice objekta, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini),

– odpiranje strešin gospodarskega objekta za potrebe prezračevanja, osvetlitve in drugih funkcionalnih potreb, je dopustno s strešnimi okni in pultnimi frčadami (frčadami na fertah), katerih naklon je manjši do 10° od naklona osnovne strehe, skupna dolžina frčad ne sme presegati polovice dolžine strešine.

(5) Objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti:

– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3 (možna odstopanja s strokovno utemeljitvijo),

– faktor izrabe (FI) do 0,5 (možna odstopanja s strokovno utemeljitvijo),

– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m², za stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo so dopustna poljubna odstopanja s strokovno utemeljitvijo,

– odmiki:

– 4 m od meje gradbene parcele,

– odmik je lahko manjši od 4 m, če gradbena parcela meji na kmetijsko zemljišče istega lastnika,

– manjši odmik je dopusten v primeru ohranjanja naselbinske dediščine in značilne postavitve objektov na parcelno mejo, objekti so lahko postavljeni ob sosednjo parcelno mejo s pisnim soglasjem soseda,

– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5,

– višina stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidnost nad terenom do K+P+1, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana),

– streha:

– naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 14 m, drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60 % strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini),

– širina napušča min. 60 cm,

– sleme v smeri daljše stranice objekta,

– odpiranje strešin je dopustno v vseh oblikah.

(6) Spremljajoči objekti:

– tloris: podolgovat, širok do 10 m, z razmerjem stranic v tlorisu vsaj 1:1,5,

– višina: K+P+M, pri čemer je kolenčni zid lahko visok do 80 cm,

– sleme v smeri daljše stranice objekta,

– streha: je lahko oblikovana ali kot dvokapnica (z naklon 30° do 45°) ali kot ravna streha,

– dopustni so drugačni nakloni od naklonov za osnovne objekte,

– po fasadnem oblikovanju podrejena osnovnemu objektu.

(7) Gasilski domovi:

– v okviru gradbene parcele za gasilske dejavnosti so dopustna odstopanja od določil za oblikovanje objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti določenih v petem odstavku tega člena, in sicer na podlagi strokovne utemeljitve za gasilsko dejavnost. Za vse vrste objektov je dopusten manjši odmik od predpisanega od meje sosednje parcele s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča.

51. člen

105. člen se spremeni tako, da se glasi:

»105. člen

UREDITVENA ENOTA ENODRUŽINSKA ZAZIDAVA (e)

(1) Merila in pogoji za stanovanjske objekte:

– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3. Izjemoma velja dopustni faktor zazidanosti do 0,4 za vse EUP naselja Trebnje - TR z ureditveno enoto (e),

– faktor izrabe (FI) do 0,75,

– v posamezni stanovanjski stavbi sta dopustni največ dve stanovanji. V EUP z oznakami DM224, DM255, GN010, GN011, GN012, SF020, SF021, ST011, ST012, ST013, ST014, ST015, TR179, TR181, TR182, TR210, TR211, TR212, TR213, TR214, TR215, TR216, TR217, TR223, TR225, TR226, TR227, TR228, TR229, TR230, TR232, TR233, TR240, TR241, TR242, TR243, TR244, TR245, TR246, TR247, TR249, TR250, TR251, TR253, TR254, TR256, TR260, TR261, TR262, TR263, TR265, TR268, TR270, TR271, MB011, MB012, MB013, ME010, VG038, VG039, VG040, VG041, VG042, VG043, VG044, VG045, VG046, VG047, VG048, VG051, VG057, DN029, GN014, ST010, TR209, TR258, TR342, VG052, VG055 in DO037, so dopustna do štiri stanovanja, ob upoštevanju določil tega odloka glede urejanja zelenih površin in igrišč (121. člen),

– v primeru dvojčka je dopustno po eno stanovanje v enoti,

– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m², zazidana površina je lahko izjemoma tudi večja, če sta upoštevana predpisani faktor zazidanosti in predpisani faktor izrabe,

– odmiki:

– min. 4 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije (velja za najbolj izpostavljeni del fasade). S pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča so dopustni tudi manjši odmiki,

– odmik je lahko manjši od 4 m, če gradbena parcela meji na kmetijsko zemljišče istega lastnika,

– dopustna je postavitev dveh stavb v niz (dvojček) tako, da se stavbi na eni stranici stikata, pri čemer veljajo ista merila izrabe in zazidanosti, vsaka stavba dvojčka ima svojo gradbeno parcelo,

– objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta,

– spremljajoči objekt se lahko stika z osnovnim objektom,

– medsebojni odmiki med (osnovnimi) objekti na isti gradbeni parceli so najmanj 8 m,

– odmik 2 m je dopusten za balkone, ganke, napušče,

– odmik nezahtevnih in enostavnih objektov je določen v pogojih za urbanistično oblikovanje,

– višina:

– do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 80 cm,

– ali do K+VP+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 180 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom,

– velikost gradbene parcele: najmanjša gradbena parcela pri eno in dvostanovanjski stavbi znaša 450 m², najmanjša gradbena parcela za vsako enoto dvojčka je najmanj 250 m²; najmanjša gradbena parcela pri tristanovanjski stavbi je 750 m², najmanjša gradbena parcela pri štiristanovanjski stavbi pa je 1000 m², v EUP naselja Trebnje - TR z ureditveno enoto (v) in (e) pa je najmanjša gradbena parcela pri štiristanovanjski stavbi 850 m².

(2) Merila in pogoji za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti:

– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3,

– faktor izrabe (FI) do 0,5,

– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m²,

– odmiki: 6 m od meje gradbene parcele, odmik je lahko manjši od 6 m, če gradbena parcela meji na kmetijsko zemljišče istega lastnika,

– višina stavbe: do K+P+M oziroma do max. 9 m do kapi, pritličje do 100 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine, v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidnost nad terenom do K+P+1, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana).

(3) Spremljajoči objekti:

– tloris: podolgovat, širok do 10 m, z razmerjem stranic v tlorisu vsaj 1:1,5,

– višina: K+P+M, pri čemer je kolenčni zid lahko visok do 80 cm,

– sleme v smeri daljše stranice objekta,

– streha: je lahko oblikovana ali kot dvokapnica (naklon 30° do 45°) ali kot ravna streha,

– dopustni so drugačni nakloni od naklonov za osnovne objekte,

– po fasadnem oblikovanju podrejena osnovnemu objektu.

52. člen

106. člen se spremeni tako, da se glasi:

»106. člen

MEŠANA ZAZIDAVA (m)

(1) Merila in pogoji za stanovanjske objekte:

– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3,

– faktor izrabe (FI) do 0,75,

– v posamezni stanovanjski stavbi sta dopustni največ dve stanovanji. V EUP z oznakami DN015, DN016, DN017, DN018, DN019, DN020, DN021, DN022, DN023, DN024, DN025, DN030, GN009, GP021, SF014, SF015, TR035, TR036, TR231, TR234, TR235, TR236, TR334, TR337 in DO004 ter TR027, TR029, TR032, TR336, TR351, TR352 in TR355, so dopustna do štiri stanovanja, ob upoštevanju določil tega odloka glede urejanja zelenih površin in igrišč (121. člen),

– v primeru dvojčka je dopustno po eno stanovanje v enoti,

– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m², zazidana površina je lahko izjemoma tudi večja, če sta upoštevana predpisani faktor zazidanosti in predpisani faktor izrabe,

– odmiki:

– min. 4 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije (velja za najbolj izpostavljeni del fasade), odmik je lahko manjši od 4 m, če gradbena parcela meji na kmetijsko zemljišče istega lastnika,

– dopustna je postavitev dveh stavb v niz (dvojček) tako, da se objekta na eni stranici stikata, pri čemer veljajo ista merila izrabe in zazidanosti, vsaka stavba dvojčka ima svojo gradbeno parcelo,

– spremljajoči objekt se lahko stika z osnovnim objektom,

– medsebojni odmiki med (osnovnimi) objekti na isti gradbeni parceli so najmanj 8 m,

– odmik 2 m je dopusten za balkone, ganke, napušče,

– odmik nezahtevnih in enostavnih objektov je določen v pogojih za urbanistično oblikovanje,

– s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča so dopustni tudi manjši odmiki,

– višina:

– do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 80 cm,

– ali do K+VP+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 180 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom,

– za objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu pa je lahko do 160 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom, razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom,

– v primeru nagnjenega terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko največ tri etaže (vidnost objekta nad terenom do K+P+1, to pomeni, da mora biti evtl. druga klet v celoti vkopana),

(2) Merila in pogoji za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti:

– faktor zazidanosti (FZ) do 0,3,

– faktor izrabe (FI) do 0,5,

– zazidana površina stavbe je lahko največ 280 m²,

– odmiki: 6 m od meje gradbene parcele,

(3) Spremljajoči objekti:

– tloris: podolgovat, širok do 10 m, z razmerjem stranic v tlorisu vsaj 1:1,5,

– višina: K+P+M, pri čemer je kolenčni zid lahko visok do 80 cm,

– sleme v smeri daljše stranice objekta,

– streha: je lahko oblikovana ali kot dvokapnica (naklon 30° do 45°) ali kot ravna streha,

– dopustni so drugačni nakloni od naklonov za osnovne objekte,

– po fasadnem oblikovanju podrejena osnovnemu objektu.

53. člen

V 107. členu se v drugem odstavku peta alineja spremeni tako, da se glasi:

»– streha: naklon 30° do 45°, dvokapnica, sleme v smeri daljše stranice objekta; minimalna širina napušča 60 cm in maksimalna 100 cm.«.

V tretjem odstavku se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:

»– streha: streha: naklon 30° do 45°, dvokapnica, sleme v smeri daljše stranice objekta, minimalna širina napušča 60 cm in maksimalna 100 cm; drugačen naklon je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 14 m;«.

54. člen

V 108. členu se pod navedbo »zidanice:« besedilo spremeni tako, da se glasi:

»– gradnja zidanice je dopustna v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada na kmetijskih zemljiščih K1 v velikosti nad 3000 m², na kmetijskih zemljiščih K2 pa v velikosti nad 600 m², ki so lahko sestavljene iz več parcel, pod pogojem da so slednje v istem vinogradniškem območju; omejitev glede velikosti vinograda velja samo za novogradnjo – ne pa za rekonstrukcijo, dozidavo, nadzidavo in legalizacijo obstoječih objektov;

– na posamični gradbeni parceli je dopustna po ena zidanica;

– odmiki: min. 2,5 m od meje zemljiške parcele oziroma regulacijske linije; min. 2,0 m od meje zemljiške parcele oziroma regulacijske linije za dopustne enostavne in nezahtevne objekte; odmik od regulacijske linije je lahko manjši od predpisanega – ob preveritvi in soglasju občinske strokovne službe, odmik od meje zemljiške parcele za vse vrste dopustnih objektov je lahko manjši s pisnim soglasjem soseda;

– tloris: zazidana površina zidanice je lahko največ 60 m², kletna etaža je lahko večja od pritlične etaže, če je kletni del vkopan in se s tem ne poveča zazidana površina parcele (povečan tloris je razširjen na vkopanem delu), razmerje stranic tlorisa v pritlični etaži najmanj 1:1,25; izzidki niso dopustni;

– višina:

– do K+P+M višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 80 cm,

– ali do K+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 180 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom,

– v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,

– streha: naklon 30° do 45°, dvokapnica, sleme v smeri daljše stranice objekta, minimalna širina napušča 60 cm in maksimalna 100 cm,

– dopustna je postavitev nadstrešnice, prislonjene k zidanici, le kot nezahteven ali enostaven objekt do velikosti 30 m². Streha nadstrešnice ima lahko enak nagib kot zidanica ali ima ravno streho, ločne in druge ne-ortogonalne oblike konstrukcije in oblike nadstrešnice niso dopustne (kot. npr. ločne prefabricirane podporne konstrukcije, razne oblike konzolnih prefabriciranih izdelkov ...).«.

Pod navedbo »vinske kleti:« se črta druga alineja, ki se glasi:

»– dovoljeno je koriščenje vinskih kleti v turistične namene;«.

Dosedanja tretja alineja, ki postane druga alineja, se spremeni tako, da se glasi:

»– odmiki: min. 2,5 m od meje zemljiške parcele oziroma regulacijske linije, odmik od regulacijske linije je lahko manjši od predpisanega – ob preveritvi in soglasju občinske strokovne službe; odmik od meje zemljiške parcele je lahko manjši s pisnim soglasjem soseda«.

Dosedanje četrta, peta, šesta in sedma alineja postanejo druga, tretja, četrta, peta in šesta alineja.

55. člen

V 109. členu se prva in druga alineja spremenita tako, da se glasita:

»– faktor zazidanosti ne sme preseči 0,2. Najmanj 40 % gradbene parcele mora biti raščen teren,

– na posamični gradbeni parceli je dopustna po ena počitniška hiša,«.

Šesta alineja se spremeni tako, da se glasi:

»– streha: 30°–45°, enak naklon strešin, dvokapnica, sleme v smeri daljše stranice objekta, minimalna širina napušča 60 cm in maksimalna 100 cm.«.

56. člen

V 110. členu se v drugem odstavku za piko zadnjega stavka doda besedilo:

»S soglasjem lastnikov sosednjih parcel je dopusten tudi manjši odmik kot 4 m.«.

57. člen

111. člen se spremeni tako, da se glasi:

»111. člen

UREDITVENA ENOTA BLOKI (b)

V ureditveni enoti bloki (b) za oblikovanje blokov velja:

– faktor zazidanosti (FZ) 0,5,

– faktor izrabe (FI) 2,0,

– najmanj 20 % gradbene parcele mora biti raščen teren,

– odmiki: 6 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije, manjši odmik 4 m je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom,

– višina: največ K+P+4+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 1,20 m, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom; dopustnih je več kletnih etaž za namen podzemne garaže,

– dozidave stanovanjskih blokov oziroma stolpičev morajo biti oblikovane in izvedene enotno za cel objekt,

– dozidave vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); dopustne so tudi razširitve bivalnih prostorov za zimske vrtove,

– v sklopu rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt,

– glavni vhodi v objekt se uredijo na največ dveh fasadah,

– zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt.«.

58. člen

112. člen se spremeni tako, da se glasi:

»112. člen

UREDITVENA ENOTA BLOKI IN VAS (b+v)

V ureditveni enoti bloki (b) in vas (v) za oblikovanje veljajo določbe za vas (v) in za bloki (b) z dopustno etažnostjo do K+P+2+M, skupno število etaž je lahko največ pet. Dopustnih je več kletnih etaž za namen podzemne garaže. Vkopane etaže kleti se ne štejejo v skupno število etaž.

V EUP z oznakama TR184 in TR358 veljata faktor zazidanosti 0,6 in faktor izrabe 2,0.«.

59. člen

113. člen se spremeni tako, da se glasi:

»113. člen

UREDITVENA ENOTA DVORANSKI OBJEKTI (d)

Merila in pogoji za dvoranske objekte (d):

– faktor zazidanosti (FZ) 0,6,

– faktor izrabe (FI) 2,0,

– najmanj 20 % gradbene parcele mora biti raščen teren,

– odmiki:

– min. 6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik do 4 m je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom. Odmiki so lahko manjši, če gradbena parcela meji na kmetijsko zemljišče istega lastnika,

– višina: vertikalni gabarit lahko znaša največ 15 m,

– na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine,

– dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne na tak način, da se s tem doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene stavbne mase,

– poslovne stavbe (pisarne) naj se postavijo bližje ulici ali odprtim javnim površinam,

– parkirišča za dejavnosti je treba v celoti zagotoviti na gradbeni parceli.«.

60. člen

V 121. členu se za petim odstavkom dodajo novi šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo:

»(6) Zunanje ureditve objektov, zunanje naprave in zunanja oprema in podobno morajo biti od sosednjih parcel odmaknjene minimalno 60 cm, manjši odmik je dovoljen s soglasjem lastnikov sosednjih parcel.

(7) V okviru gradbene parcele mora biti zagotovljenih minimalno: 40 % zelenih površin pri eno in dvostanovanjskih objektih, 30 % zelenih površin pri dvojčkih in 25 % zelenih površin pri tri in večstanovanjskih objektih.

(8) Pri večstanovanjskih stavbah morajo biti otroška igrišča zagotovljena v okviru gradbene parcele stavbe ali kompleksa takih stavb, lahko tudi v okviru zelenih površin.«.

61. člen

124. člen se spremeni tako, da se glasi:

»124. člen

(1) Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Velikost gradbene parcele mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, razen v primeru, da je del teh potreb s pogodbo zagotovljen na drugem zemljišču. Na območjih, kjer je določena regulacijska linija, gradbena parcela lahko sega do regulacijske linije. Gradbena parcela lahko sega preko regulacijske linije v primeru gradnje gospodarske javne infrastrukture, priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ali v primeru gradnje delov objekta preko regulacijske linije (npr. balkon ali podhod). Na gradbeni parceli je lahko postavljen en ali več osnovnih objektov, spremljajoči objekti, enostavni in nezahtevni objekti.

(2) Lega in oblika gradbene parcele se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov, tako da je za predvideno gradnjo možno zagotoviti:

– dostop do javne ceste,

– minimalno zahtevano komunalno opremo,

– skladnost z obstoječo kakovostno oziroma značilno parcelacijo v EUP,

– skladnost z obstoječo reliefno razgibanostjo zemljišča,

– mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higiensko in zdravstveno zaščito ter zaščito okolice, varnost pri uporabi, zaščito pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote.

(3) Širina dovoza za stanovanjske objekte mora biti najmanj 3 m, širina dovoza za kmetije in kmetijske objekte mora biti najmanj 3,5 m. Širina dovoza do objektov, ki imajo javen dostop, mora biti najmanj 5,5 m.

(4) Za vodna zemljišča, zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo ter obstoječe stavbe, ki nimajo funkcionalnega zemljišča, se upošteva dejanska velikost zemljišča – stavbišča.

(5) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar je namenjena oblikovanju zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za določitev gradbene parcele v skladu z določili tega odloka in pogojem za določitev pripadajočih zemljišč. Pri določanju gradbene parcele ni dopustno oddeliti nepozidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo pogojem samostojne gradbene parcele, razen če so deli zemljišč namenjeni ureditvi dostopnih cest do zalednih zemljišč ali gradnji GJI.

(6) Velikost gradbenih parcel za posamezne tipe stanovanjskih stavb je določena v členih, ki določajo pogoje za posamezne ureditvene enote.«.

62. člen

V 126. členu se v prvem odstavku prva in druga alineja spremenita tako, da se glasita:

»– v naseljih v območjih obstoječe strnjene zazidave in ob kategoriziranih javnih poteh je min. širina ulice 6 m (to je 3 m na vsako stran od osi ceste), kar pomeni planirano RL, razen v območjih varstva kulturne dediščine, kjer se lahko ohranja značilna gradbena linija obstoječe zazidave, min. širina ulice se upošteva pri določitvi odmikov objektov od javne površine (op: če je obstoječa širina ulice manjša od navedene širine 6 m, se upošteva navedena širina za možno razširitev ulice tako, da se na vsaki strani ulice upošteva polovica razlike v širini ulice), odmike presoja upravljalec javnih površin pri dovoljevanju posegov v prostor;

– v naseljih na območjih novogradenj in ob kategoriziranih lokalnih cestah je min. širina ulice 10 m (to je 5 m na vsako stran od osi ceste), kar pomeni planirano RL, ki jo pri dovoljevanju posegov v prostor presoja upravljalec javnih površin;«.

Dosedanji četrti odstavek se črta.

Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita:

»(4) V varovalnem pasu državne ceste je gradnja ali postavitev objektov in naprav ter gradnja cestnih priključkov občinskih in nekategoriziranih cest ter individualnih cestnih priključkov na glavne in regionalne ceste dopustna le ob soglasju Direkcije RS za infrastrukturo. S soglasjem ali mnenjem se na podlagi veljavnih predpisov določijo tehnični in drugi pogoji gradnje ali postavitve objektov v varovalni pas državne ceste. Pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo na območju državnih cest se vloži projektna dokumentacija v pregled in potrditev na Direkcijo RS za infrastrukturo in pridobi pozitivno mnenje za izvedbo del na podlagi Zakona o cestah in Gradbenega zakona.

(5) Posegi v varovalni pas državnih cest ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, prav tako v varovalnem pasu niso sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisije, ki so posledice prometa na državni cesti, moteče (obremenitve s hrupom, plini, prašni delci). Ob pripravi OPPN morajo biti v okviru prikaza vplivov in povezav s sosednjimi enotami prikazane meje območja varstva pred hrupom skladno z veljavnih predpisih, ki določajo mejne vrednostih kazalcev hrupa v okolju in glede na ugotovljeno hrupno obremenitev okolja podrobneje opredeliti protihrupne ukrepe (aktivne/pasivne), saj upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal nobenih dodatnih ukrepov varstva pred hrupom. Posege na območju državne ceste, posege v varovalnem pasu državne ceste in posege, ki bi lahko vplivali na območje državne ceste, je treba obdelati in utemeljiti v ustreznih strokovnih podlagah. Vsi ukrepi morajo biti dimenzionirani na način, da nudijo ustrezno protihrupno zaščito na podlagi predvidene povečane obremenitve državne ceste v 20-letnem planskem obdobju.«.

63. člen

128. člen se spremeni tako, da se glasi:

»128. člen

Priključki na ceste

(1) Priključki na državne in občinske ceste morajo biti izvedeni tako, da se pri tem zagotavlja prometna varnost.

(2) Dovoz na gradbeno parcelo naj se zagotavlja iz občinskih cest. Območja urejanja naj se na državne ceste priključujejo preko združenih prometnih priključkov – križišč, ki morajo zagotavljati predpisano varnost in tehnične zahteve.

(3) Priključki na državne in občinske ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine državne oziroma občinske ceste.

(4) Priključevanje občinskih na državne ceste ter izvajanje posegov ob državnih cestah ne sme ogrožati varnosti prometa in stabilnosti državnih cest.

(5) Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred priključkom na državno ali občinsko cesto tako, da meteorne vode ne vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Meteorne vode iz občinskih cest ali iz gradbenih parcel ne smejo biti odvajane v meteorno kanalizacijo državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne razmere na državni cesti.

(6) Za priključevanje na državno cesto se vloži projektna dokumentacija v pregled in potrditev na Direkcijo RS za infrastrukturo in pridobi pozitivno mnenje/soglasje. Državne ceste se projektirajo v skladu s predpisi s področja gradnje objektov in cestne infrastrukture.«.

64. člen

129. člen se spremeni tako, da se glasi:

»129. člen

Parkirišča

(1) Pri novogradnjah in pri spremembi namembnosti se na gradbeni parceli zagotovi zadostno število parkirnih mest (PM), kot je razvidno iz spodnje preglednice. Zagotavljajo se na parkirnih površinah, garažnih mestih ali garažah v kletnih in preostalih etažah. Število zahtevanih parkirnih mest, navedeno v spodnji preglednici, je lahko tudi manjše, če se dokaže, da takšno število ni potrebno glede na število zaposlenih in obiskovalcev ter glede na druge ukrepe, v okviru zagotavljanja trajnostne mobilnosti ter glede na predpise in priporočila za urejanje mirujočega prometa.

(2) Na parkiriščih so dopustne ureditve za polnjenje električnih avtomobilov.

(3) Pri večstanovanjskih stavbah se čim več PM zagotavlja v kleteh stavb oziroma v podzemnih prostorih ali v preostalih etažah tako, da se ohranja več zelenih površin ob stavbah in zagotavlja večja bivalna kakovost območja.

(4) Pod obstoječimi PM je dopustna gradnja podzemnih garaž. Število javnih PM, ki so bila zgrajena za potrebe večstanovanjskih stavb, se s tem ne sme zmanjšati.

(5) PM morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita dela, bivanja in počitka ljudi v okolici.

(6) Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene tako, da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s peskolovi in lovilci olj, kjer so ti zahtevani skladno s predpisi.

(7) PM, garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne zaščite. Goriva in maziva, ki odtekajo, se odstranijo na neškodljiv način. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost prezračevanja.

(8) PM in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse in za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je dopustno na območjih prometnih površin in proizvodnih dejavnosti.

(9) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti nad seboj dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa morajo imeti na terenu streho garaže urejeno kot pohodno površino, odprto športno igrišče, nadzemno parkirišče in podobno.

(10) Manipulacijske površine ob parkiriščih se uredijo tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

(11) Pri določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, se zagotoviti 5 % PM za funkcionalno ovirane osebe. V primeru, da je PM manj kot 20, se zagotovi eno PM za funkcionalno ovirane osebe.

(12) Če posebni predpis ne določa drugače, se pri določanju PM večstanovanjskih stavb zagotavlja na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno ovirane osebe.

(13) Na gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni rabi, se zagotovijo parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. Zadostno število parkirnih mest (PM) je razvidno iz spodnje preglednice. Parkirna mesta se zaščitijo pred vremenskimi vplivi.

(14) Stavbe, namenjene javni rabi, morajo imeti zagotovljena parkirna mesta za zaposlene in obiskovalce.

(15) Če posebni predpis ne določa drugače, se glede na namembnosti objektov ali dejavnosti pri izračunu PM upošteva minimalno število PM iz spodnje preglednice:

Preglednica: Število zahtevanih PM po vrstah objektov

Vrste objektov	Število PM za motorni promet	Število PM za kolesarski promet
1. STAVBE
11100 – Enostanovanjske stavbe	2 PM/stanovanje
11210 – Dvostanovanjske stavbe	2 PM/stanovanje
11220 – Tri- in večstanovanjske stavbe	1,5 PM/ stanovanje dodatno 10 % na terenu za obiskovalce	2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce
11301 – Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja)	0,8 PM/stanovanje od tega 10 % na terenu za obiskovalce	1 PM/2 stanovanji
11302 – Stanovanjske stavbe za druge posebne namene (dijaški, mladinski domovi ipd.)	1 PM/12 postelj	1 PM/3 postelje
11302 – Stanovanjske stavbe za druge posebne namene (študentski domovi, internati)	1 PM/4 postelje	1 PM/2 postelji
11302 – Stanovanjske stavbe za druge posebne namene (domovi za ostarele, varna hiša)	1 PM/7 postelj	1 PM/5 zaposlenih
11302 – Stanovanjske stavbe za posebne namene (za socialno ogrožene osebe; za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje)	1 PM/3 stanovanja	1 PM/2 stanovanji
12111 – Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni)	1 PM/3 sobe	1 PM/5 sob
12112 – Gostilne, restavracije, točilnice, bari	1 PM/6 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta ne manj kot 2 PM	1 PM/10 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta
12120 – Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča)	1 PM/10 sob	1 PM/3 postelje
12201 – Stavbe javne uprave	1 PM/40 m² BTP	1 PM/100 m² BTP objekta
12202 – Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve)	1 PM/35 m² BTP	2 PM/100 m² BTP objekta
12203 – Druge upravne in pisarniške stavbe (mešani poslovni programi)	1 PM/40 m² BTP	1 PM/100 m² BTP objekta
12301 – Trgovske stavbe (trgovina lokalna do 200 m²)	PM ni treba zagotavljati	PM ni treba zagotavljati
12301 – Trgovske stavbe (trgovina lokalna od 200 do 500 m²)	1 PM/50 m² BTP ne manj kot 2 PM	2 PM/100 m² BTP objekta
12301 – Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki)	1 PM/80 m² BTP ne manj kot 2PM	1 PM/100 m² BTP objekta
12301 – Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m²)	1 PM/35 m² BTP	1 PM/100 m² BTP objekta
12301 – Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m²)	1 PM/30 m² BTP	1 PM/100 m² BTP objekta
12301 – Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice)	1 PM/40 m² BTP	2 PM/100 m² BTP objekta
12304 – Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti: frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne ipd.)	1 PM/30 m² BTP ne manj kot 2PM	1 PM/100 m² BTP objekta
12301 – Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri)	1 PM/30 m² BTP	1 PM/100 m² BTP objekta
12303 – Oskrbne postaje (bencinski servisi)	1 PM/30 m² BTP prodajnih površin ne manj kot 3 PM	1 PM/200 m² BTP objekta
12410 – Postaje, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij: stavbe in terminali na železniških in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe	1 PM/50 m²* BTP od teh najmanj 30 % za avtobuse *število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega prometa	10 PM na železniško postajo, 20 PM na avtobusni postaji
12510 – Industrijske stavbe (do 200 m²)	1 PM/30 m² BTP ne manj kot 2PM	1 PM/50 m² BTP objekta
12510 – Industrijske stavbe (več kot 200 m²)	1 PM/60 m² BTP	1 PM/80 m² BTP objekta
12510 – Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil)	6 PM/popravljalno mesto	1 PM/popravljalno mesto
12520 – Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami)	1 PM/150 m² BTP	3 PM
12520 – Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank)	ne manj kot 3 PM	3 PM
12520 – Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori)	1 PM/80 m² BTP	1 PM/100 m² BTP objekta
12610 – Stavbe za kulturo in razvedrilo	1 PM/5 sedežev	1 PM/5 sedežev
12620 – Muzeji in knjižnice	1 PM/80 m² BTP	1 PM/60 m² BTP objekta
12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole)	1 PM/učilnico in dodatno 1 PM/oddelek prve triade za kratkotrajno parkiranje staršev	0,5 PM/na učenca od vključno 5. razreda
12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole)	1,25 PM/učilnico	1 PM/6 dijakov +1 PM/6 zaposlenih
12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v razvoju)	1 PM/7 učencev in dodatno 1 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev	1 PM/2 učilnici
12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole)	1 PM/30 m² BTP	1 PM/5 študentov +1 PM/5 zaposlenih
12630 – Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci)	1 PM/10 otrok in dodatno 1 PM/oddelek za kratkotrajno parkiranje staršev	2 PM/oddelek
12640 – Stavbe za zdravstvo (bolnišnice)	1 PM/5 postelj	1 PM/10 postelj
12640 – Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante)	1 PM/30 m² BTP ne manj kot 2 PM	1 PM/20 m² BTP objekta
12640 – Stavbe za zdravstvo (zavetišče za živali)	1 PM/150 m² BTP ne manj kot 2 PM	/
12650 – Športne dvorane s prostori za gledalce	1 PM/50 m² BTP in dodatno 1 PM/200 sedežev za avtobus	1 PM/15 sedežev
12650 – Športne dvorane (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu, wellness, fizioterapija, fitnes ipd.)	1 PM/25 m² BTP	1 PM/25 m² BTP objekta
12714 – Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 12713 – Stavbe za spravilo pridelka	1 PM/150 m² BTP	/
12721 – Stavbe za opravljanje verskih obredov	1 PM/20 sedežev	1 PM/10 sedežev
2. GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI
24110 – Športna igrišča (stadion ipd.)	1 PM/20 sedežev in dodatno 1 PM/250 sedežev za avtobus	1 PM/20 sedežev
24122 – Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park)	1 PM/600 m² BTP	1 PM/600 m²
24204 – Pokopališča	1 PM/30 grobov ne manj kot 10 PM	1 PM/50 grobov

(16) Na vseh javnih parkiriščih se skladno s predpisi zagotovi ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.

(17) Parkirna mesta je treba zagotoviti na lastnem zemljišču, izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih površinah v dogovoru z občino, če objekt oziroma gradbena parcela leži v območju ohranjanja značilne vaške zazidave (naselbinske dediščine) in potrebnih parkirišč ni možno zagotoviti na gradbeni parceli ali lastnem zemljišču.

(18) Parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v vmesnih pasovih zasadijo žive meje in druge oblike visoke vegetacije.

(19) Parkirišča za osebna vozila na površinah z namensko rabo S, C, B in Z, ki po površini presegajo 24 PM ali 500 m², je treba členiti v več manjših enot in jih ločiti z zasaditvami ali zasaditi po eno drevo na šest PM in jih členiti s spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev. Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo tako, da se prepreči neurejeno parkiranje preko meje parkirišča.«.

65. člen

V 130. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:

»(1) Varovalni progovni pas je 100 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge. Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov v naselju 6 m in zunaj naselja 8 m.«.

Dosedanji prvi, drugi in tretji odstavek postanejo drugi, tretji in četrti odstavek.

Za dosedanjim četrtim odstavkom, ki postane peti odstavek, se dodajo novi, šesti do štirinajsti odstavek, ki se glasijo:

»(6) Pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice za nove objekte in njihove funkcionalne površine niti ne za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora ter novih objektov, pred negativnimi vplivi železniške proge, je obveznost investitorjev novih posegov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.

(7) Za vsak nameravan poseg v varovalnem progovnem pasu železniške proge, 108 m levo in desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture. V situacijskih načrtih morajo biti za vsako območje ureditve oziroma objekt transparentno vrisane parcelne meje in kotirani minimalni odmiki posameznih ureditev od osi železniškega tira. Na grafičnih situacijah naj bo označena meja varovalnega progovnega pasu in progovnega pasu.

(8) Odmik objektov, ureditev, vegetacije in naprav od osi najbližjega železniškega tira in objektov je določen v 925-DN30 Navodilo za gradnjo in posege v progovni in varovalni progovni pas javne železniške infrastrukture). Kotirani morajo biti odmiki ureditev od osi najbližjega tira.

(9) Padavinske vode z objektov in pripadajočih površin ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje železniške proge. Zaradi novih ureditev se ne sme poslabšati ali ogroziti obstoječega sistema odvodnjavanja železniške proge.

(10) Zaradi protipoplavnih ukrepov, posegov na vodnih zemljiščih in območjih vodne infrastrukture ter ostalih ureditev se ne sme ogroziti sestavnih delov JŽI.

(11) Za ureditve in ukinitev nivojskih prehodov naj se opredelijo naslednji pogoji urejanja:

– dopustna je rekonstrukcija lokalnih cest, javnih poti, nekategoriziranih cest in gozdnih cest;

– dopustna je gradnja dovozov (kot hišnih priključkov) do obstoječih legalno zgrajenih objektov;

– dopustna je nadomestna gradnja cest in poti za potrebe ureditve nivojskih križanj s progo št. 80 d. m.–Metlika–Ljubljana in št. 81 Sevnica–Trebnje.

(12) Pri postavitvi fotonapetostnih naprav naj bo zagotovljeno preprečevanje svetlobnega bleščanja proti železniški progi.

(13) Vse načrtovane ureditve cestne infrastrukture, kolesarskih povezav in pešpoti oziroma njihove rekonstrukcije, morajo biti v skladu s predpisi za področje železniške infrastrukture. Vse načrtovane ureditve kolesarskih povezav in pešpoti oziroma njihove rekonstrukcije, morajo potekati izven parcel s statusom javno dobro – javna železniška infrastruktura (JD-JŽI) ter izven progovnega pasu železniških prog.

(14) Pri načrtovanju izvennivojskih prehodov železniške proge, naj bo višina spodnjega roba nadvozov in nadhodov minimalno 6500 mm nad gornjim robom tirnice.«.

66. člen

V 131. členu se za osmim odstavkom dodata nova deveti in deseti odstavek, ki se glasita:

»(9) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:

– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 40 m;

– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV in 220 kV 10 m;

– za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 15 m;

– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV 3 m;

– za nadzemni vod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 10 m;

– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV 1 m;

– za nadzemni vod nazivne napetosti do vključno 1 kV 1,5 m;

– za razdelilno postajo, transformatorsko postajo srednje napetosti 20/0,4 kV 2 m.

(10) Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov.«.

67. člen

V 133. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Dopustno je umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije, pri čemer sončni sprejemniki, postavljeni na strešine, ne smejo presegati slemena in kapa streh, njihov naklon pa mora biti pri strehah z naklonom nad 10º enak naklonu strešine.«.

Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se besedilo »(v cestnem svetu),« nadomesti z besedilom »(na cestnem zemljišču),«.

Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

68. člen

V 134. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»(1) Pri načrtovanju objektov in naprav telekomunikacijskih omrežij je treba upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in predpise o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.«.

69. člen

V 136. členu se v šestem odstavku v zadnjem stavku beseda »in« pred besedilom »Sv. Urha v Velikem Gabru« nadomesti z vejico ter za besedilom »Sv. Urha v Velikem Gabru« doda besedilo »ter Sv. Mihaela v Čatežu.«.

70. člen

V 138. členu se v drugem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi:

»Deponijo je potrebno urediti tako, da se ohranja rodovitnost in količina prsti in tako, da je prst zaščitena pred onesnaženjem in erozijo.«.

71. člen

Za 138. členom se doda nov 138.a člen, ki se glasi:

»138.a člen

Varstvo gozdov

(1) Krčitev gozda v kmetijske namene in izdaja odločbe ni dovoljena, kadar je mogoče pričakovati, da bodo vplivi krčitve bistveno ogrozili funkcije sosednjih gozdov. Pri presoji se upošteva ovrednotenje funkcij iz gozdnogospodarskih načrtov.

(2) Na območju stavbnih zemljišč, kjer je v naravi še gozd, se z gozdom gospodari v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, do izdaje gradbenega dovoljenja ob predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki ga izvede pristojna služba za upravljanje z gozdovi in izda ugotovitveno odločbo na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.«.

72. člen

Za 140. členom se naslov »3.2.8.4. Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda« spremeni tako, da se glasi: »3.2.8.4. Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda in ribištvo«.

73. člen

Za 141. členom se doda nov 141.a člen, ki se glasi:

»141.a člen

(1) Dela, ki lahko vplivajo na kakovost vode in vodni režim (ureditev dostopnih poti, zemeljska dela, premostitve, temeljenje in podobno), dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč in strug vodotokov se izvajajo izven obdobja drsti ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor. V obdobju drsti so dovoljena le dela, ki ne vplivajo na kakovost vode in vodni režim.

(2) Ob izvedbi posegov v vodotoke in vodna telesa mora biti načrtovano varstvo rib in njihovih habitatov. Določeni morajo biti cilji, omejitve in potrebni omilitveni ukrepi.

(3) Posegi na območju površinskih voda (tekoče vode in stoječa vodna telesa) in posegi na območju vodnih in priobalnih zemljišč, ki lahko imajo vpliv na ribe in njihove vodne habitate, morajo biti načrtovani v sodelovanju s strokovnjaki s področja ribištva in ihtiologije.

(4) Vsa gradbena dela se v največji možni meri oddaljijo od strug vodotokov.

(5) V primeru odstranjevanja zarasti na brežinah vodotokov je treba odstranjeno vegetacijo takoj (v isti rastni sezoni) nadomestiti z novo, in sicer z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami, ki so na obravnavanem območju že prisotne (na primer potaknjenci bele vrbe). Ob vodotokih mora biti zagotovljena zveznost vegetacije; zgolj zatravitev na območju brežin ne zadostuje.

(6) Določijo in izvedejo se ukrepi za preprečitev razširjanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na območju strug vodotokov. V primeru pojava invazivne tujerodne vrste japonski dresnik (Fallopia japonica) je treba že v času gradnje pričeti z aktivnim odstranjevanjem te vrste. Dolgoročno mora biti načrtovana košnja in odstranjevanje japonskega dresnika.

(7) V času izvajanja posegov je potrebno kontinuirano spremljati povečanje kalnosti oziroma motnosti vode. Načrtujejo se ukrepi za znižanje kalnosti vode med izvajanjem posegov. Če se med izvajanjem posegov ugotovi, da je kalnost vodotokov zaradi posegov presegla v predpisih priporočeno vrednost za suspendirane snovi v salmonidnih in ciprinidnih vodah, ali da obstaja možnost pogina rib in drugih vodnih organizmov na obravnavanem območju, je treba izvajanje posegov takoj prekiniti.«.

74. člen

V prvem odstavku 142.a člena se osma alineja spremeni tako, da se glasi:

»– Veliki Gaber – krajevno pokopališče, grob Petra Držaja, partizanskega zdravnika, «.

75. člen

V 144. členu se v tretjem odstavku v zadnjem stavku za besedilom »TR281 ZS [zi],« doda besedilo », TR361, TR362, TR363, «.

76. člen

146. člen se črta.

77. člen

V 147. členu se v prvem odstavku za piko doda nov stavek:

»Pri načrtovanju gradenj na erozijsko ogroženih območjih, kjer veljajo običajni zaščitni ukrepi, je treba ustrezno prilagoditi mikrolokacijo in način gradnje objektov.«.

78. člen

V 149. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»V oddaljenosti do 1 km od območij za potrebe obrambe z antenskimi stebri ali stolpi je treba za vsako novogradnjo, visoko nad 18 m, pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva, pristojnega za obrambo.«.

79. člen

154. člen se spremeni tako, da se glasi:

»154. člen

Varstvo pred hrupom

»(1) Na območjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot ga dopušča uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu z uredbo, ki določa mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora.

(2) II. stopnja varstva pred hrupom se določa za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa (II. območje varstva pred hrupom):

– na območju stanovanj: za stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi (SS), za stanovanjske površine brez spremljajočih dejavnosti (SSa), površine za stanovanja za posebne namene (SB), površine počitniških hiš (SP),

– na posebnem območju: površine za turizem (BT).

(3) III. stopnja varstva pred hrupom se določa za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa (III. območje varstva pred hrupom):

– na območju stanovanj: stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi (SK), površine za samostojne kmetije (SKk), površine za gospodarska poslopja kmetij (SKg) in za površine razpršene poselitve (A),

– na območju centralnih dejavnosti: površine za centralne dejavnosti (CU), površine za izobraževanje (CDi), površine za verske dejavnosti (CDc), površine za dejavnosti javne uprave in poslovne dejavnosti,

– na območju zelenih površin: površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem (ZS), površine parkov (ZP), druge urejene zelene površine (ZD), površine pokopališča (ZK),

– na površinah razpršene poselitve: površine razpršene poselitve za zidanice in vinske kleti (Av), površine razpršene poselitve za kmetije in stanovanja (Ask), površine razpršene poselitve za počitniške hiše (Asp),

– na območju voda: VC, razen površin na mirnem območju na prostem.

(4) IV. stopnja varstva pred hrupom se določa na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (IV. območje varstva pred hrupom):

– na območju proizvodnih dejavnosti: gospodarska cona (IG), površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK),

– na posebnem območju: površine za trgovino in storitve (BD), območja športnih centrov (BC), površine za gozdarske in lovske koče (BTg),

– na območju prometne infrastrukture: površine cest (PC), površine železnice (PŽ), površine letališča (PL), ostale prometne površine (PO),

– na območju komunikacijske infrastrukture: območja komunikacijske infrastrukture (T),

– na območju energetske infrastrukture: oskrba z električno energijo (Ee),

– na območju okoljske infrastrukture: površine za oskrbo z vodo (Ov), površine čistilne naprave (Oc), površine za odlagališča odpadkov (Oo), površine za komunalne dejavnosti in gasilstvo (Ok),

– na območju mineralnih surovin: površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN), površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNk), površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNg),

– na območju kmetijskih zemljišč: kmetijska zemljišča (K1) in (K2), razen na mirnem območju na prostem,

– na območju gozdnih zemljišč: gozdna zemljišča (G), razen na mirnem območju na prostem.

(5) Na meji med I. in IV. območjem varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 metrov in na katerem veljajo pogoji varstva pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 metrov, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.

(6) Za javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na prostem je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega organa.«.

80. člen

V 156. členu se v drugem stavku besedilo »pomožnimi infrastrukturnimi« nadomesti z besedilom »nezahtevnimi in enostavnimi gradbeno inženirskimi«.

81. člen

157.a člen se spremeni tako, da se glasi:

»Na območjih zemljišč s parcelnimi številkami 191/4, 191/5, 187/5, vse k.o. Trebnje so do sprejetja OPPN dopustne vrste posegov, kot veljajo za območje CU, skladno z 58. členom tega Odloka, ob upoštevanju pogojev vseh pristojnih soglasodajalcev na tem območju.

Za celotno območje TR352 CU (OPPN-m+b) so pred sprejetjem OPPN dopustne dozidave, dopusten je FZ 0,6. Prostorsko izvedbeni pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje upoštevajo merila m – mešana zazidava (zazidava s heterogenim oblikovanjem v merilu v, e in d) in b – bloki (zazidava prostostoječih objektov ali objektov v nizu srednjega merila).«.

82. člen

157.b člen se črta.

83. člen

157.c člen se spremeni tako, da se glasi:

»157.c člen

Na območju zemljišč s parcelnimi številkami 218, 219/1 in 360/4, vse k.o. Trebnje so do sprejetja OPPN dopustne vrste posegov, kot veljajo za območje CU, skladno z 58. členom tega Odloka. Prostorsko izvedbeni pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje upoštevajo merila m – mešana zazidava (zazidava s heterogenim oblikovanjem v merilu v, e in d).«.

84. člen

157.d člen se spremeni tako, da se glasi:

»157.d člen

Na območju zemljišč s parcelnimi številkami 199/2 in 199/3, k.o. Trebnje je do sprejetja OPPN poleg posegov iz prvega odstavka 157. člena, dopustna gradnja povezovalne ceste s površinami za pešce in kolesarsko cesto ter ostali gospodarski infrastrukturi. Parcel se ne sme nameniti drugim namenom kot prometni površini in infrastrukturnim objektom.«.

85. člen

157.e člen se črta.

86. člen

157.f člen se črta.

87. člen

V 158. členu se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi:

»(8) Na območjih predvidenih OPPN do sprejetja OPPN ni dopustna parcelacija.«.

88. člen

162. člen se spremeni tako, da se glasi:

»162. člen

V EUP CA026 SS [OPPN] je ob cesti na Zaplaz potrebno zagotoviti 10 m odmik novogradenj objektov. Pas 10 m je dopustno urediti kot zeleni pas ob cesti brez objektov.«.

89. člen

Za 162. členom se doda nov 162.a člen, ki se glasi:

»162.a člen

Čatež: CA032 SK (OPPN)

Območje Žegnanega studenca v neposredni bližini romarske cerkve na Zaplazu se uredi kot javna površina, ki bo funkcionalno in oblikovno usklajena s celotnim kompleksom cerkve (utrjene površine, urbana oprema, zasaditev). Pri tem se posebna pozornost nameni ohranitvi naravnih značilnosti območja (izvir v gozdu).«.

90. člen

163. člen se črta.

91. člen

Za črtanim 163. členom se dodajo novi 163.a, 163.b, 163.c in 163.d člen, ki se glasijo:

»163.a člen

Rožni Vrh: RR001 CU (OPPN-b)

Območje se ureja z OPPN. Namenjeno je gradnji poslovnih, poslovno-stanovanjskih in večstanovanjskih objektov z dopustnimi poslovnimi in družbenimi dejavnostmi. Uredi se kot vezni člen med obstoječim stavbnim tkivom in predvidenimi objekti večjih gabaritov severno od Rimske ceste.

Zgradi se oblikovno skladna skupina stavb vzdolž Rimske ceste, tako se skupaj z elementi zunanje ureditve ustvari skladna ulična linija. Nivelete pritličij smiselno sledijo višinskim kotam terena in Rimske ceste. Višine posameznih stavb so lahko različne, vendar ne presegajo P+3 (oz. P+3+M) v primeru dvokapne strehe) in niso nižje od P+2, dopustne so kletne etaže. Strehe so ravne oziroma blage enokapnice ali pa dvokapne, na strešinah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov.

Pri umeščanju stavb se zagotovijo medsebojni odmiki ob upoštevanju distančnih površin (skladno s priporočili Državnega prostorskega reda) in odmikov od parcelnih mej minimalno 6 m, pri čemer se vzdolž Rimske ceste upošteva, da bo prečni profil te prometnice razširjen (površine za pešce in kolesarje). Parkirne površine se zagotovijo na območju. Zagotovijo se raščene površine v obsegu 20 % območja OPPN in najmanj 500 m² sklenjenih zelenih površin

Celotno območje se s priključno cesto ob zahodnem robu območja urejanja naveže na obstoječe križišče, ki bo po izgradnji nove šole in športne dvorane severno od Rimske ceste služilo kot osrednje funkcionalno (prometno) vozlišče. Načrtovani objekti se navežejo na obstoječa omrežja in naprave GJI, ki se po potrebi nadgradijo.

Cestne povezave in novo križišče za navezavo predvidenih ureditev na Rimsko cesto se načrtujejo na podlagi prometne strokovne podlage, pri čemer se upošteva tudi predvidena pozidava severno od Rimske ceste. Pri načrtovanju vseh objektov in ureditev se upoštevajo tudi druge omejitve v varovalnem pasu ceste in varovalnem pasu železniške proge ter omejitve, povezane z načrtovano nadgradnjo železniške proge. Za vse posege na tem območju se pridobi mnenje upravljavcev in pripravljavca državnega prostorskega načrta v pripravi.

163.b člen

Rožni Vrh: RR014 CDi (OPPN-x)

Z OPPN se načrtuje kompleks osnovne šole in športne dvorane (namenjene pouku športne vzgoje in zunanjim uporabnikom) ter glasbene šole, otroškega vrtca in športnih igrišč. Načrtuje se racionalna zasnova prometnega omrežja in omrežja gospodarske javne infrastrukture ter parcelne strukture, da se omogoči optimalen izkoristek zemljišč, zagotovijo se zadostni odmiki od obstoječe in načrtovane stanovanjske gradnje. V sklopu tega kompleksa se načrtuje prometna povezava med Rimsko cesto in poselitvenimi območji na obrobju.

V primeru izvedbe javnega natečaja se izbrana natečajna rešitev upošteva kot določeni prostorski izvedbeni pogoji in OPPN ni potreben. Dopuščajo se odstopanja za funkcioniranje predvidene dejavnosti.

Ob pripravi OPPN se preveri plazljivost tal in zagotovijo ustrezni ukrepi.

163.c člen

Rožni Vrh: RR013 SS (OPPN-e)

Z OPPN se načrtuje stanovanjska gradnja, katere zasnova se smiselno prilagodi obstoječi poselitvi, ob upoštevanju dejstva, da se je njen podeželski značaj v zadnjih desetletjih precej spremenil (arhitekturna tipologija stavb, funkcionalne povezave, ustrezen odmik od obstoječe vaške poselitve). Načrtujejo se racionalna zasnova prometnega omrežja in omrežja gospodarske javne infrastrukture ter parcelne strukture, da se omogoči optimalen izkoristek zemljišč. Zagotovijo se funkcionalne prometne navezave na obstoječe omrežje, tudi ob upoštevanju načrtovanega območja šole in športne dvorane.

Ob pripravi OPPN se preveri plazljivost tal in zagotovijo ustrezni ukrepi.

163.d člen

Rožni Vrh: RR009 SK

Ob načrtovanju novogradenj se preveri plazljivost tal in zagotovijo ustrezni ukrepi.«.

92. člen

169. člen se črta.

93. člen

172.a člen se črta.

94. člen

172.b člen se črta.

95. člen

Za 173. členom se dodajo novi 173.a, 173.b, 173.c, 173.d, 173.e, 173.f, 173.g, 173.h in 173.i, ki se glasijo:

»173.a člen

Bič: BI020 IG (d), PC (p)

Zemljišče namenjeno za gradnjo objektov: Gradbeno območje ob obstoječem objektu je brez odmika, kar pomeni, da se lahko obstoječa hala naveže na novo (dozidava). Dozidava obstoječega objekta je dopustna na tak način, da se s tem doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene stavbne mase. Lahko se gradi tudi samostojno halo z odmikom ali brez. Med dvema halama je lahko tudi povezava v obliki transportnih hodnikov.

Najmanjši odmik je 4 m od gradbene parcele, za dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca višjo kot 8 m nad urejenim terenom je najmanjši odmik od gradbene parcele 6 m.

Faktor zazidanosti območja je do 0,6, v primeru potrebe po večjem objektu se lahko faktor zazidanosti poveča do 20 %.

Na zemljiščih namenjenih za gradnjo objektov je dovoljena tudi gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov, pripadajoče infrastrukture, nasipanje, vkop in dostopne ceste (dvorišče).

Oblikovanje objektov: Največja višina objekta je enaka višini obstoječega objekta (stavba št.: 449, k.o. Zagorica) ±1 m, razen če tehnologija zahteva drugače, v tem primeru višina ni omejena. Objekt je lahko v celoti ali delno podkleten.

Parkirišča oziroma utrjene površine: Parkirišča oziroma utrjene površine se oblikujejo tako, da se ob robovih in v vmesnih pasovih zasadijo žive meje in druge oblike visoke vegetacije ter naj se fizično omejijo tako, da se prepreči neurejeno parkiranje preko meje parkirišča.

Zagotovi se odmik vseh ureditev (objektov, prometnih površin, vodov GJI) minimalno 10 m od roba cestnega zemljišča avtoceste za namen njenega prihodnjega razvoja. V primeru širitve AC je treba upoštevati prestavitev obstoječe poti za vzdrževanje in dostop do zemljišč, ki poteka med AC in poslovno cono. Prometne razmere na AC in AC priključku se ne smejo poslabšati, kar je treba dokazati z ustrezno prometno preveritvijo. Ta pogoj velja tudi za EUP z oznakama BI003 in BI021.

Pred gradnjo je treba izvesti ustrezne arheološke raziskave.

173.b člen

Čatež: CA038 CU (x)

Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno) vendar naj se pri tem vzdržuje skladno razmerje z okolico, z merili, s stavbnimi razmerji ter z načeli sestavljanja stavbnih volumnov značilnih in kakovostnih prvin arhitekture širšega območja.

Posegi na obstoječih objektih z elementi kulturne dediščine morajo upoštevati oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov s svojstvenim oblikovanjem ter jih dopolnjevati.

Faktor zazidanosti in faktor izrabe nista predpisana. Zazidana površina stavb ni omejena.

173.c člen

Čatež: CA022 SK (x)

Na območju enote so odmiki od meje gradbene parcele min. 1 m z izjemo odmika od javne poti, kjer odmike presoja upravljalec javnih površin pri dovoljevanju posegov.

173.d člen

Čatež: CA033 K2, G, PC (zp) in CA003 CDc (x)

Območje se ureja kot parkovna površina s prevladujočo kmetijsko rabo (predvsem travinje). Pri vseh posegih se zagotovi ohranjanje pogledov in kvalitetnega ambienta v okolici cerkve. Na območju z namensko rabo K2 veljajo PIP za namensko rabo kmetijskih zemljišč, pri čemer pa ni dopustna gradnja silosov, stavb, prefabriciranih in podobnih objektov, kar bi lahko razvrednotilo ambient cerkve. Ob načrtovanju novih ureditev na tem območju je treba izdelati načrt krajinske ureditve celotne okolice cerkve. Za vse posege v tej enoti je treba pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

173.e člen

Čatež: CA005 ZS (zi)

Na območju enote je dopustna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov kot spremljajočih objektov za potrebe izvajanja predvidene dejavnosti (npr. garderobe, sanitarije, skladišče rekvizitov in podobno).

Ob pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za poseg v prostor je treba preveriti stabilnost terena in zagotoviti morebitne omilitvene ukrepe.

173.f člen

Čatež: CA006 BT (x)

Na območju enote so odmiki od meje gradbene parcele minimalno 1 m z izjemo odmika od javne poti, kjer odmike presoja upravljalec javnih površin pri dovoljevanju posegov.

Ob pripravi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za poseg v prostor je treba preveriti stabilnost terena in zagotoviti morebitne omilitvene ukrepe.

173.g člen

Čatež: CA013 PO

Območje parkirišča pri cerkvi na Zaplazu se ureja tako, da se ohranjajo kvalitete širšega območja cerkve, skladno z usmeritvami pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

Na vzhodnem delu območja se dopušča legalizacija obstoječe stanovanjske hiše, ki sega na parc. št. 354/17, k.o. 1403 Čatež.

173.h člen

Čatež: CA014 SK [v]

Preko območja CA014 potekata dve prometni povezavi, ki se varujeta za razširitev ceste za dolgoročni prostorski razvoj: javna pot JP 925411 in javno dobro (parc. št. 1927/1, 1927/2, 1927/3, k.o. 1403 Čatež).

173.i člen

Jezero: JE004, JE006, JE007

Pred gradnjo je treba izvesti ustrezne arheološke raziskave.«.

96. člen

178. člen se spremeni tako, da se glasi:

»178. člen

Dobrnič: DO002 Cdi (x), DO004 CU (m), DO009 CU (v), DO010 IG (d), DO012 CU (m), DO016 CU (v), DO017 SS (v), DO024 SK (v), DO026 SK (v), DO027 SK (v), DO028 SK (v), DO029 SK (v), DO036 SS (v).

Navedena območja ležijo v vplivnem območju varstva kulturne dediščine (predlog), s katerim se varujejo kakovostni pogledi na cerkev. V smeri dostopov v naselje naj se v čim večji meri ohranjajo pogledi na cerkev tako, da se novogradnje umaknejo iz smeri kakovostnih pogledov na cerkev oziroma da se vertikalni gabariti prilagodijo (znižajo).«.

97. člen

Za 178. členom se dodata nova 178.a in 178.b člen, ki se glasita:

»178.a člen

Dobrnič: DO038 ZK (zk)

Za urejanje novega dela pokopališča in morebitno preureditev obstoječega se pripravijo variantne rešitve, pri čemer se rešitev išče hkrati tudi za območje DO041.

178.b člen

Dobrnič: DO012 CU (x)

Za vse vrste objektov je dopusten manjši odmik od predpisanega od meje sosednje parcele s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča.«.

98. člen

Za 179. členom se doda nov 179.a člen, ki se glasi:

»179.a člen

Dolenja Nemška vas: DN025 SK (m)

Pri posegih v tej enoti je treba zagotavljati ustrezne razmere osončenja, varstva pred hrupom in ostalimi emisijami zaradi neposredne bližine osnovne šole.«.

99. člen

Za 182. členom se doda nov 182.a člen, ki se glasi:

»182.a člen

Jezero: JE007 in OJ09

Pri cerkvi sv. Ane se manjša (cca 0,5 ha) krčitev zarasti oziroma gozda z namenom boljše prezentacije in vidnosti cerkve v širšem prostoru.«.

100. člen

V 184. členu se spremeni prva vrstica tako, da se glasi: »Krtina: KN007 SK (v)«.

101. člen

V 184.b členu se besedilo »Potok: PT06, PT07 ZD« nadomesti z besedilom: »Potok: PT006, PT007 ZD (zi)«.

102. člen

Za 184.c členom se dodajo novi 184.d, 184.e, in 184.f člen, ki se glasijo:

»184.d člen

Mala Ševnica: MS002 SK (v)

»Za potrebe gospodarske dejavnosti je dopustna postavitev stavb, katerih zazidana površina in razmerje stranic odstopa od meril in pogojev, določenih v tem odloku za namensko rabo SK (v). Tloris in razmerja novih stavbnih volumnov (novogradnja, prizidava, rekonstrukcija) lahko odstopa od razmerij in velikosti sosednjih objektov.

Faktor zazidanosti (FZ) gradbene parcele lahko na osrednjem delu (stanovanjska stavba in prizidava k obstoječemu gospodarskemu objektu) EUP dosega največ do 0,75, na vzhodnem (novogradnja gospodarskega objekta) in zahodnem delu (stanovanjska stavba s pomožnimi objekti) EUP pa največ 0,4. Faktorji izrabe in faktorji zazidanosti iz 104. člena tega odloka se ne upoštevajo.

Kota pritličja novega gospodarskega objekta na vzhodnem delu EUP naj bo na koti obstoječega gospodarskega objekta v osrednjem delu EUP ali nižja. Objekt naj ima dvokapno streho z blagim naklonom (do 20°), odpiranje strešin ni dopustno, višina najvišjega dela te stavbe pa ne sme presegati sleme obstoječega gospodarskega objekta na osrednjem delu EUP. Barva fasade naj bo v svetlih zemeljskih ali peščenih tonih. Zaradi velikih dimenzij stavbe naj bo fasada tega objekta vertikalno členjena, pri čemer se uporabita vsaj dva različna materiala, k oblikovanju skladne podobe stavbe pa naj prispeva tudi razporeditev fasadnih odprtin.

Na osrednjem delu EUP lahko delež ravnih streh dosega 55 % tlorisnih površin razširjene stavbe.

Kritine na dvokapnih strehah (novogradnje, prizidave in rekonstrukcije) naj bodo mat, temno sive barve. Na strehe se (lahko) namestijo paneli sončne elektrarne, ki naj ne bodo bleščeči. Na osrednjem delu EUP je na gospodarskih objektih dopustna namestitev posamičnih tehnoloških naprav, ki lahko segajo tudi nad najvišjo dopustno višino stavbe.

Po vzhodnem in severnem obrobju EUP se vzdolž lokalne ceste in ob severnem robu območja zasadijo visokorasli listavci (sadno drevje na visokih podlagah ali pa gozdne vrste, npr. hrast ali javor) ter prostorastoča ali strižena živica kot vizualna razmejitev tega območja in ambienta sosednje domačije.

184.e člen

Velika Ševnica: VS013

Ob načrtovanju novogradenj se na območjih z verjetnostjo pojavljanja plazov preveri plazljivost tal in zagotovijo ustrezni ukrepi.

184.f člen

Veliki Videm: VV002

Ob načrtovanju novogradenj se na območjih z verjetnostjo pojavljanja plazov preveri plazljivost tal in zagotovijo ustrezni ukrepi.«.

103. člen

190. člen se spremeni tako, da se glasi:

»190. člen

Trebnje: TR019 BT (x) in TR020 BT (x)

Poleg skupnih določb veljajo še dodatni pogoji:

V EUP TR019 BT in TR020 BT se dopustijo samo dejavnosti, povezane z urejanjem gradu. V območju so dopustni vertikalni gabariti objektov do max. ene etaže (P) in streha brez kolenčnega zidu. Parceli 337 in 338, obe k.o. 1422 Trebnje morata ostati nezazidani in urejeni kot zelene površine.«.

104. člen

V 190.a členu se besedilo »Trebnje: TR24, CDi(x)« nadomesti z besedilom »Trebnje: TR024, CDi(x)«.

105. člen

Za 190.a členom se dodata nova 190.b in 190.c člen, ki se glasita:

»190.b člen

Trebnje: TR025, CU (x)

V primeru spremembe dejavnosti v obstoječih objektih na zemljiščih s parc. št. 87/7 in 87/8 k. o. Trebnje so dopustne le ureditve za namen kvartarnih dejavnosti.

Vsi posegi znotraj EUP se načrtujejo oziroma izvajajo na način, da se ohranja možnost za vzpostavitev prometne povezave med Kidričevo in Slakovo ulico, severno od občinske stavbe.

Na zemljiščih s parcelnimi številkami 85, 83/3, 84/4, 84/3, 369/59 k.o. Trebnje je dopustna ureditev trga, rekonstrukcija ceste in parka, začasnih objektov, urbane opreme, hortikulturna ureditev ter gradnja gospodarske infrastrukture. Objekte za prireditve je dopustno graditi kot enostavne, nezahtevne in manj zahtevne objekte.

Pri rekonstrukciji ali novogradnji objektov na celotnem območje mora biti najmanj pritličje namenjeno terciarnim ali kvartarnim dejavnostim.

Pri oblikovanju objektov se upošteva ureditvena enota (x). Višina: do K+P+2+M; število kletnih etaž ni omejeno ob upoštevanju geomehanskih in hidroloških razmer, komunalnih vodov ter stabilnosti sosednjih objektov in zemljišč. Površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja in lahko fizično povezuje nadzemne dele objektov.

190.c člen

Trebnje: TR061 IG in TR290 ZS

Poleg skupnih določb veljajo še dodatne usmeritve:

V območju TR061 IG je dopustno tudi bivanje za lastnika ali upravljalca objektov gospodarskih dejavnosti. V območju TR290 ZS so dopustne zasaditve vegetacije in ureditev igrišča. Ureditve za potrebe TR061 IG (deponije, skladiščenje, parkiranje in podobno) ni dopustno.«.

106. člen

192. člen se spremeni tako, da se za zadnjim stavkom doda nov stavek, ki se glasi:

»Izvedba zadrževalnih bazenov za visoke vode je dopustna, v kolikor ureditve ne posegajo v sestavne dele javne železniške infrastrukture (JŽI). Ureditve, ki bi lahko ogrozile sestavne dele JŽI, niso dovoljene.«.

107. člen

193. člen se spremeni tako, da se glasi:

»193. člen

Na območju primestnih gozdov Trebnjega v EUP TR316 G (rek), EUP TR317 G (rek), EUP TR318 G (rek), EUP TR319 G (rek) so prepovedane krčitve gozdov. Primestni gozdovi se ohranjajo v enakem obsegu.«.

108. člen

Za 193. členom se dodajo novi 193.a, 193.b, 193.c in 193.d člen, ki se glasijo:

»193.a člen

Trebnje: TR334 SS (m)

Na območju EUP veljajo faktor zazidanosti in faktor izrabe za ureditveno enoto mešana zazidava (m).

Največja dopustna etažnost je do K+P+1+M. Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 1,20 m, v primeru napušča širine od 60 do 90 cm pa je lahko višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 1,60 m.

Osnovna streha je simetrična dvokapnica, naklona od 30° do 45°, sleme v smeri daljše stranice objekta (smer slemena sledi ulici Stari trg). Drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev. Odpiranje strešin je dopustno v vseh oblikah. Na zatrepu so v primeru dveh etaž v mansardi dopustne okenske odprtine v obeh etažah.

Zagotoviti je potrebno zadostno število parkirnih mest glede na določila tega odloka.

Dejavnosti v stavbah je dopustno poleg pritličja umestiti tudi v ostale etaže.

V primeru izvedbe skupnih zelenih, utrjenih bivalnih in parkirnih površin velja zahteva po najmanjši gradbeni parceli za celoten kompleks v tej EUP, ni pa obvezen za vsako posamezno gradbeno parcelo, četudi bo gradnja potekala fazno in sicer ob pogoju, da se potrebne zelene površine zagotovijo predhodno.

193.b člen

Trebnje: TR354 (PC) (p)

Potek trase ceste sledi morfologiji terena oziroma trasi obstoječe gozdne poti. Posek gozda se izvede izven razmnoževalnega obdobja ptic in poleganja mladičev, ki poteka med 1. marcem in 1. avgustom. Z zemeljskim viškom se ne spreminja morfologije terena širšega območja, ne zasipava se posameznih gozdnih depresij in zaledja Macljevega studenca.«

193.c člen

Trebnje: TR357 SS (b+v)

Pred kakršnimi koli posegi v tla je, ker gre za območji Trebnje – Arheološko najdišče Praetorium Latobicorum (EID 1-09683) in hkrati Trebnje – Arheološko najdišče Trebnje (EID 1-00776), treba zagotoviti izvedbo ustreznih predhodnih arheoloških raziskav.

V primeru odstranitve obstoječe hiše novi stavbni volumni ob Rimski cesti po tlorisu, višini in razmerju ne smejo odstopati od razmerij in velikosti obstoječe hiše in sosednjih objektov.

Zazidana površina stavb ob Rimski cesti je lahko največ 280 m², zazidana površina stavb na južnem delu pa je lahko tudi večja, če se gradijo v nizu.

Na območju EUP veljata faktor zazidanosti 0,6 in faktor izrabe 2,0, ob upoštevanju določil tega odloka glede urejanja zelenih površin in igrišč (121. člen).

Ob Rimski cesti je dovoljen manjši odmik od predpisanega od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije zaradi ohranjanja naselbinske dediščine in značilne postavitve objektov ob preveritvi in soglasju občinske strokovne službe.

Največja dopustna etažnost je do K+P+1+M.

Višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 1,20 m, v primeru napušča širine od 60 do 90 cm pa je lahko višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 1,60 m.

Osnovna streha je simetrična dvokapnica, naklona od 30° do 45°, sleme v smeri daljše stranice objekta.

Na stavbah ob Rimski cesti je dopustno odpiranje strešin s strešnimi okni in v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti prečno dvokapnico z enakim naklonom kot osnovna streha (toleranca 10°) ali enokapnico (na fertah) z nižjim naklonom od osnovne strehe. Strešine frčad ne smejo segati nad sleme osnovne strehe. Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe (širina frčad in strešine se meri v osi okna frčade). V primeru dveh etaž v mansardi so v spodnji etaži dopustne frčade, zgornja etaža ima lahko le strešna okna. Na zatrepu so v primeru dveh etaž v mansardi dopustne okenske odprtine v obeh etažah.

Pri južnem nizu stavb je dopustno odpiranje strešin v vseh oblikah. Drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40 % ploskve vseh strešnih ploskev. V primeru dveh etaž v mansardi so v spodnji etaži dopustne frčade, zgornja etaža ima lahko le strešna okna. Na zatrepu so v primeru dveh etaž v mansardi dopustne okenske odprtine v obeh etažah.

Zagotoviti je potrebno zadostno število parkirnih mest v skladu z določili tega odloka. Pri večstanovanjskih stavbah se lahko čim več parkirnih mest zagotavlja v kletnih etažah. Za potrebe urejanja internega prometa se dopušča ureditev dveh uvozov v enoto urejanja prostora. Število kletnih etaž ni omejeno ob upoštevanju geomehanskih in hidroloških razmer, komunalnih vodov ter stabilnost sosednjih objektov in zemljišč. Površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja in lahko fizično povezuje nadzemne dele objektov, če se s tem ne onemogoča ohranitev ali zasaditev dreves in grmovnic v skladu z varovanimi vrednotami in določbami za zagotovitev deleža zelenih površin na gradbeni parceli.

Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo urejenega terena in omogoča zelene površine ali potrebne utrjene površine objekta, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja zazidanosti in faktorja izrabe. Enako velja za zunanje dovozne klančine, ki omogočajo dostop do kletnih etaž z nivoja zunanjega terena.

Dejavnosti v stavbah ob Rimski cesti je dopustno poleg pritličja umestiti tudi v ostale etaže.

V primeru odstranitve Tomšičeve hiša in načrtovanja nove stavbe se upoštevajo pogoji:

– nova stavba naj se umesti v prostor na isti tlorisni osnovi oziroma se lahko odmakne od ceste le toliko, kolikor je potrebno za ureditev pločnika,

– nova stavba naj povzame gabarite, etažnost in osnovne volumne stare stavbe (kubus),

– ohrani naj se podoba strehe (simetrična dvokapnica brez frčad ob Rimski cesti),

– ohrani naj se obstoječi portal hiše in po možnosti predvidi njegova umestitev v novi objekt,

– ohrani naj se spominska plošča materi Rudolfa Maistra in ustrezno deponira,

– kostanji nekdanjega gostinskega vrta naj se smiselno nadomestijo z visokoraslimi listavci.

193.d člen

Trebnje: TR354 PC (p)

Ob načrtovanju ceste med Studencem in Račjim selom se preveri plazljivost tal in zagotovijo ustrezni ukrepi.«.

109. člen

Za 194. členom se dodata nova 194.a in 194.b člena, ki se glasita:

»194.a člen

Veliki Gaber: VG005 CU (b+v)

Najvišja dopustna višina objektov ne sme presegati K+P+1+M. Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati oblikovne kvalitete krajevno značilne arhitekture, zato naj oblika strehe sledi značilnemu vzorcu sosednjih objektov. Na območju EUP veljajo faktor zazidanosti, faktor izrabe in delež raščenega terena za ureditveno enoto bloki (b).

194.b člen

Veliki Gaber: VG059 CU (x)

Dopustne so ureditve za potrebe razvoja obstoječe dejavnosti. Dopusti se največja etažnost K+P+1+M. Za vse vrste objektov je dopusten manjši odmik od 6 m oziroma 4 m od meje sosednje parcele s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča z izjemo odmika od javne poti, kjer odmike presoja upravljalec javnih površin pri dovoljevanju posegov.«.

110. člen

V 195.b členu se besedilo »TRE-07 BD [d]« nadomesti z besedilom »TR007 BD [d]«.

111. člen

Za 195.b členom se dodajo novi 195.c, 195.d in 195.e člen, ki se glasijo:

»195.c člen

Vejar: VE003 SK (m)

V tej EUP velikost gradbene parcele ni omejena, morajo pa biti izpolnjeni pogoji glede faktorja zazidanosti in faktorja izrabe. Dopustna je postavitev osnovnih objektov, velikosti najmanj 25 m².

195.d člen

Zagorica pri Velikem Gabru: ZG028 (e)

Morebitni potrebni dodatni ukrepi za varstvo pred hrupom z avtoceste za zaščito območja in novih objektov so obveznost investitorjev novih ureditev in objektov.

195.e člen

Trebnje: TR307 in TR318 ter odprti prostor: OS01, OS02, OS05, OJ01 in OJ02

Na zemljiščih, za katera so bile izdane odločbe o krčitvi gozda pred januarjem 2025, se vzpostavi kmetijska namenska raba najkasneje do 31. 12. 2029.«.

112. člen

207. člen se črta.

113. člen

V SD OPN 5 so prikazani tudi veljavni DRŽAVNI LOKACIJSKI NAČRTI in DRŽAVNI PROSTORSKI NAČRTI:

– Uredba o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Karavanke–Obrežje, na odseku Bič–Korenitka (Uradni list RS, št. 55/01 in 42/03),

– Uredba o lokacijskem načrtu za smer avtoceste Karavanke–Obrežje, na odseku Korenitka–Pluska (Uradni list RS, št. 42/03),

– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Pluska–Ponikve (Uradni list RS, št. 78/06),

– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Ponikve–Hrastje (Uradni list RS, št. 85/06),

– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za izvennivojsko križanje Zijavnica regionalne ceste I. reda R1-215/1162 Trebnje–Mokronog z železniško progo Sevnica–Trebnje (Uradni list RS, št. 30/07),

– Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2x110 kV RTP Grosuplje–RTP Trebnje (Uradni list RS, št. 71/10 in 55/12 – popr.),

– Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2×110 kV Trebnje–Mokronog–Sevnica (Uradni list RS, št. 184/21).

114. člen

Tabele 1-1, 1-2, 1-3a, 1-3b, 1-3c, 1-3d, 2-1 in 2-2 ter tabela 3 in tabela 4 se nadomestijo s tabelami 1-1, 1-2, 1-3a, 1-3b, 1-3c, 1-3d, 2-1 in 2-2 ter tabelo 3 in tabelo 4, ki so kot priloge sestavni del tega odloka.

Tabela 5 se črta.

115. člen

Grafični prikazi izvedbenega dela OPN: »1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000)«, »2. Pregledna karta Občine Trebnje s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)«, »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000)«, »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)« in »5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enot urejanja prostora DPN in OPPN (M 1:5.000)« se nadomestijo z grafičnimi prikazi izvedbenega dela OPN: »1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000)«, »2. Pregledna karta Občine Trebnje s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)«, »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000)«, »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)« in »5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enot urejanja prostora DPN in OPPN (M 1:5.000)«, ki so kot grafični del sestavni del SD OPN 5.

IV. PREHODNE, POSEBNA IN KONČNA DOLOČBA

IV.1 PREHODNE DOLOČBE

116. člen

(prenehanje veljavnosti odlokov)

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za šolski kompleks Dolenja Nemška vas (Uradni list RS, št. 48/08).

117. člen

(ohranitev veljavnosti odlokov)

Z uveljavitvijo SD OPN 5 ostanejo v veljavi občinski PROSTORSKI IZVEDBENI NAČRTI:

– Odlok o zazidalnem načrtu za območje T 6-2 Obrtna cona Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 10/89 in Uradni list RS, št. 67/93, 53/01, 104/11, 84/12) in Obvezna razlaga 4.a člena Odloka o zazidalnem načrtu za območje T 6-2 »Obrtna cona Trebnje« (Uradni list RS, št. 18/12),

– Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Cviblje (Uradni list RS, št. 109/05, 51/09, 39/15 in 106/23) in Obvezna razlaga druge alineje 46. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Cviblje (Uradni list RS, št. 76/08),

– Odlok o zazidalnem načrtu Stari trg – DSO (Uradni list RS, št. 91/02, 84/06 in 75/10),

– Odlok o zazidalnem načrtu Industrijska – trgovska – podjetniška cona Trebnje – 1. faza (Uradni list RS, št. 65/02),

– Odlok o zazidalnem načrtu Pavlinov hrib – Stari trg, 1. faza (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/90),

– Odlok o občinskem podrobnem načrtu za kamnolom Vrhpeč (Uradni list RS, št. 68/09),

– Odlok o OPPN za bencinski servis ob Obrtni coni Trebnje (Uradni list RS, št. 14/13),

– Odlok OPPN Industrijska cona Trebnje (Uradni list RS, št. 14/13 in 57/16),

– Odlok o ureditvenem načrtu deponije komunalnih odpadkov Globoko v Občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 16/90),

– Odlok o lokacijskem načrtu plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi Občino Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 12, z dne 17. 7. 1989),

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko sosesko DTR-016 SS Trebnje (Uradni list RS, št. 44/14),

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovni kompleks ŠEN-004 IG v Šentlovrencu (Uradni list RS, št. 63/14),

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za »stanovanjsko sosesko v vasi Dobrava (DOB-015 SS)« (Uradni list RS, št. 17/15),

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za GOSPODARSKO CONO ČATEŽ (Uradni list RS, št. 49/16),

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno – logistično cono Bič (Bič-003)-južni del (Uradni list RS, št. 57/16),

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za sanacijo neskladnih in nelegalnih gradenj na območju Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 14/18),

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje objekta VTD na Čatežu (Uradni list RS, št. 14/18),

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trgovski objekt (Uradni list RS, št. 14/18),

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za trgovsko-industrijsko cono Trebnje (1. faza) (Uradni list RS, št. 14/18),

– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Kulturni center Trebnje (Uradni list RS, št. 43/18),

– Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del Industrijske cone Trebnje – 2. faza (del EUP TR056) (Uradni list RS, št. 74/24).

118. člen

(postopki v teku)

(1) Postopki za izdajo mnenj o skladnosti gradnje z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti za gradnje, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, ki so se začeli pred uveljavitvijo odloka o SD OPN 5, se končajo po določbah izvedbenih prostorskih aktov občine, veljavnih v času vložitve zahteve za izdajo mnenj.

(2) Postopki izdaje gradbenih dovoljenj, ki so se začeli pred uveljavitvijo odloka o SD OPN 5, se končajo po prostorskih izvedbenih aktih, ki so veljali do uveljavitve tega odloka, razen če pravni akti, ki so temu odloku po hierarhiji nadrejeni, določajo drugače.

IV.2 POSEBNA DOLOČBA

119. člen

(vpogled v akt in hramba)

Odlok z vsemi prilogami se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Občine Trebnje. V digitalni obliki je odlok na vpogled na spletni strani Občine Trebnje. Odlok se posreduje Upravni enoti Trebnje in ministrstvu, pristojnemu za prostor.

IV.3 KONČNA DOLOČBA

120. člen

(veljavnost)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 430-0074/2021

Trebnje, dne 29. maja 2025

Županja

Občine Trebnje

Mateja Povhe

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 44/2025 z dne 20. 6. 2025