Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 44/2025 z dne 20. 6. 2025

1813. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP HU-1 (ID 4130), stran 4990.

Na podlagi 124. in 129. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24 in 25/25 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3), 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 79/15 – UPB1, 68/18, 61/19, 157/20 in 28/25) je Občinski svet Občine Laško na 18. redni seji dne 11. 6. 2025 sprejel

O D L O K

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja EUP HU-1 (ID 4130)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)

(1) S tem odlokom se skladno z Občinskim prostorskim načrtom Občine Laško – (Uradni list RS, št. 3/18, 163/21 in 2/25 v nadaljevanju: OPN) in izdelano Strokovno preveritvijo za izdelavo OPPN v EUP HU-1 št. 1/24, sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja EUP HU-1, (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 1/24, ki ga je izdelal biro AR PROJEKT Sevnica d.o.o., Planinska cesta 5, 3000 Sevnica.

(2) Prostorski akt je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 4130.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa območje podrobnega načrta, prostorske ureditve, ki se načrtujejo s podrobnim načrtom, območje in umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je kot priloga sestavni del tega odloka:

1. Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Občine Laško	/
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem na geodetskem posnetku	M 1:250
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji	/
4. Ureditvena situacija	M 1:250
5. Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro	M 1:250
6. Prikaz ureditve potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom	M 1:250
7. Parcelacija	M 1:250

(3) Sestavni del OPPN so obvezne priloge, ki obsegajo:

1. Sklep o začetku priprave OPPN za del območja EUP HU-1

2. Izvleček iz planskega akta

3. Izhodišča za pripravo OPPN

4. Podatki iz prikaza stanja prostora in drugi podatki, na katerih temeljijo rešitve akta

5. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta

6. Mnenje ZRSVN o potrebnosti izvedbe presoje sprejemljivosti OPPN na varovana območja

7. Konkretne smernice nosilcev urejanja prostora

8. Mnenja nosilcev urejanja prostora

9. Obrazložitev in utemeljitev SD OPPN

10. Elaborat ekonomike

11. Povzetek za javnost.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(opis prostorske ureditve)

(1) Območje OPPN je omejeno s pozidanimi stanovanjskimi površinami na severni in vzhodni strani in s stanovanjskimi površinami v kmetijskimi rabi na južni in zahodni strani. Območje OPPN je v ravnini. Obstoječ teren poteka na nadmorski višini cca 289,50 m.

(2) Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem podrobnim načrtom so:

– gradnja individualne stanovanjske hiše;

– gradnja priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo;

– zunanja ureditev ob stanovanjski hiši.

III. OBMOČJE OPPN

4. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN obsega nepozidan prostor travniških površin, na katerem želi pobudnik graditi enostanovanjsko stavbo in določiti pogoje za celovito urejanje območja OPPN. Veljavni OPN ne podaja pogojev, na podlagi katerih bi bilo možno realizirati pobudnikove namere. Predviden poseg je lociran znotraj prostorske enote, ki je po namembnosti rabi v OPN stanovanjska, za realizacijo namere pa je potrebna izdelava OPPN.

(2) Območje OPPN zajema zemljišče s parc. št. 814/15, k.o. (1022) Rečica.

(3) Na ureditvenem območju OPPN je predvidena ena gradbena parcela.

(4) Za potrebe priključevanja območja na obstoječo prometno in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljevanju: GJI) ter obvodne ureditve se dovoljujejo posegi tudi izven območja urejanja v drugem odstavku tega člena naštetih zemljiških parcel.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Območje prostorske ureditve se na severni in vzhodni strani povezuje z obstoječimi že pozidanimi stanovanjskimi površinami ob dovozni cesti, na zahodni in južni strani meji na nepozidana stavbna zemljišča v kmetijski rabi. Gradbena parcela se navezuje na obstoječo razporeditev sosednjih objektov in terena v neposredni bližini tako, da razdalje med objekti zagotavljajo enakovredno osončenje vseh objektov.

(2) Ureditveno območje se bo prometno napajalo preko lokalne ceste LC 200171 Debro–Rečica–Brezno–Belovo, ki poteka jugovzhodno od območja OPPN ter na vzhodni strani predvidene ureditve preko obstoječe dovozne ceste z že izvedenim cestnim priključkom na lokalno cesto.

6. člen

(vrste gradenj, vrste objektov, vrste ureditev in vrste dopustnih dejavnosti)

(1) V območju OPPN so dovoljene gradnje novih objektov, njihove rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, spremembe namembnosti stanovanjskih objektov za opravljanje intelektualnih storitev (npr. prevajanje, projektiranje, zavarovalništvo, svetovanje ipd.) v skladu z dopustnimi vrstami objektov ter redna in investicijska vzdrževalna dela na zgrajenih objektih in vzdrževalna dela v javno korist.

(2) V območju OPPN so dovoljene naslednje vrste objektov:

– Stavbe: individualne enostanovanjske stavbe – klasifikacija stavbe 11100;

– Gradbeni inženirski objekti: objekti prometne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi;

– Enostavni in nezahtevni objekti: pomožni objekti za lastne potrebe.

(3) V območju OPPN so dovoljene naslednje zunanje ureditve:

– ureditev zelenih površin, zasaditev avtohtonih dreves in grmovnic;

– tlakovanje, asfaltiranje ali ureditev peščenih manipulativnih površin.

(4) Območje je namenjeno stanovanjski dejavnosti in dopolnilni dejavnosti intelektualnih storitev (npr. prevajanje, projektiranje, zavarovalništvo, svetovanje ipd.).

(5) Za celotno območje OPPN velja, da so prepovedane vse vrste posegov, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje.

7. člen

(zasnova)

Lega objektov: Parcela določa optimalno velikost gradbene parcele. Z gradbeno mejo je določena površina znotraj gradbene parcele, na katero se umesti nov stanovanjski objekt. Izven območja, določenega z gradbeno mejo, je možno graditi enostavne in nezahtevne objekte za lastne potrebe v skladu z uredbo, ki ureja razvrščanje objektov.

Horizontalni gabariti: Pri določanju velikosti objekta je treba upoštevati faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ), ki je razmerje med zazidano površino osnovnega objekta in pomožnih objektov ter celotno površino gradbene parcele, namenjene gradnji. Faktor zazidanosti je maksimalno 0,4. Tloris osnovnega volumna objekta je praviloma podolgovate oblike v razmerju stranic 1:1,5 do 1:2 (lahko tudi razgibane L in T oblike). Dovoljeni so izzidki, ki ne smejo presegati 1/4 dolžine krajše stranice objekta, ter ne smejo bistveno porušiti ostalih razmerij na fasadi. Priporočeno je umeščanje objekta z daljšo stranico s plastnicami terena, s parcelno mejo ali cesto. S prizidavo se ne sme bistveno porušiti zgoraj predpisanega razmerja stranic.

Vertikalni gabarit: (K)+P+M, maksimalno (K)+P+1. Klet dopustna ob pogoju, da je vkopana vsaj do 2/3 višine kleti. Kolenčni zid objekta s klasično dvokapnico ali večkapnico je največ 1,20 m.

Kota pritličja: Se prilagodi koti zunanjih manipulativnih površin.

Streha: Streha je simetrične dvokapnice s slemenom vzporedno z daljšo stranico objekta, dopustne so dvokapnice v kombinaciji z ravnimi strehami in enokapnicami (pomožni objekti, prizidki), oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Naklon strehe je v razponu od 30° do 45°. Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad. Vse frčade na isti strehi morajo biti enako oblikovane. Najvišji del frčade ne sme biti višji od slemena osnovne strehe. Strešna kritina je opečne barve, lahko pa tudi sive, črne ali rjave, če takšne strehe prevladujejo v okolici.

Arhitektonsko oblikovanje stavb: Oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in naj izhaja iz funkcije objekta. Fasada se toplotno izolira. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Pri oblikovanju fasad je dovoljena uporaba sodobnih obložnih materialov (les, steklo, kovina, beton in drugih sodobnih materialov). Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Dovoljeni so svetli odtenki barve fasad v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv. Živopisane barve fasad niso dovoljene. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena v skladu z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.

Zunanja ureditev gradbene parcele: Dovozna cesta s priključkom do enodružinske stanovanjske hiše je izvedena iz kategorizirane občinske ceste. Ob objektu se zagotovijo optimalne funkcionalne površine za parkiranje najmanj dveh osebnih vozil, nujno manevriranje, uvoz v garažo ali pod nadstrešnico s parkirnimi boksi ter priključek na dovozno cesto. Manipulativne površine na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo in se lahko uredijo tudi izven območja, ki je določeno z gradbeno mejo. Ostali del parcele se hortikulturno uredi z avtohtono zasaditvijo. Premoščanje višinskih razlik se izvede s travnatimi brežinami ali opornimi zidovi maksimalne višine 1,00 m. Na parcelno mejo je možna postavitev opornih zidov in ograj ob soglasju soseda.

Odmiki:

– osnovni objekt se umesti znotraj površine, določene z gradbeno mejo tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objekta v okviru gradbene parcele;

– objekt (nad in pod terenom) mora biti, merjeno od najbolj izpostavljenega dela objekta, oddaljen od meje zemljiške parcele najmanj 4,00 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj polovico višine objekta. Manjši odmiki so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča;

– škarpe in podporne zidove se lahko gradi do meje zemljiške parcele, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo, sicer morajo biti oddaljene 0,50 m od parcelne meje;

– odmik zunanje ureditve (privatni dovozi, dvorišča) mora biti od parcelene meje 0,50 m;

– ograje je dopustno graditi največ do meje zemljiške parcele, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo;

– priključke na komunalno, energetsko in elektronsko komunikacijsko omrežje je dopustno graditi do sekundarnega javnega voda.

8. člen

(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)

V primeru, da FZ ne presega 0,4, se dopušča dodatna postavitev pomožnih objektov. Faktor zazidanosti je maksimalno 0,4. Postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe je možna v skladu s pogoji veljavne zakonodaje o razvrščanju objektov in 6. členom tega odloka. Pri pomožnih objektih (garaže, nadstreški ipd.) se dovoli ravno oblikovanje strešine.

V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTA NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

9. člen

(prometna infrastruktura)

(1) Prometno se bo območje OPPN priključevalo na LC200171 Debro–Rečica–Brezno–Belovo preko obstoječe dovozne ceste in že izvedenega cestnega priključka na LC. Na parceli se za izgradnjo stanovanjske hiše poleg uvoza predvidi parkirišče za najmanj dva osebna vozila in manipulativni prostor, ki omogoča obračanje osebnih vozil. Cestna priključka na interno cesto kot tudi na občinsko cesto morata biti projektirana v skladu z veljavnim pravilnikom, ki ureja cestne priključke na javne ceste, ter izvedena tako, da ne ogrožata cestnega telesa občinske ceste. Zagotavlja se polje preglednosti pri vključevanju na interno, kot tudi na občinsko cesto.

(2) Morebitna ograja parcele ali vegetacija mora biti od cestnega sveta občinske ceste odmaknjena najmanj 1,00 m zaradi preglednosti in vzdrževanja. V notranjosti ob interni cesti mora biti ograja ali vegetacija odmaknjena minimalno 1,00 m, njena višina ne sme biti višja od 0,70 m, če ne zagotavlja transparentnosti, kjer je potrebno.

(3) Pri trasiranju cestnega priključka in izkopov za komunalne vode morajo projektirane rešitve spoštovati lokalne razmere obstoječe cestne in komunalne opreme soseske. Meteorna in druga voda z gradbene parcele in cestnega priključka ne sme pritekati na občinsko cesto ali na njej zastajati, zato je na priključku potrebno predvideti odvodnjavanje. Prav tako zaradi priključka ne sme biti ovirano odvodnjavanje občinske ceste.

(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor za priključevanje in gradnjo v varovalnem pasu javne ceste pridobiti mnenje upravljavcev k projektni dokumentaciji.

10. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Predvidena stanovanjska hiša se bo napajala za obstoječim merilnim mestom št. 2-8048116 z zakupljeno priključno močjo 17 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3x25 A. Navedeno merilno mesto se nahaja v prostostoječi priključno merilni omarici ob robu parcele in služi za napajanje obstoječega gospodarskega poslopja v lasti investitorja.

(2) Pri vseh nadaljnjih fazah načrtovanja in projektiranja je potrebno upoštevati vse predpise in zakonodajo s področja oskrbe z električno energijo ter navodila in smernice upravljalca. Na izdelano projektno dokumentacijo se pridobi soglasje za priključitev in mnenje upravljalca elektro omrežja.

11. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Na obravnavanem območju ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, ki se zaključuje s čistilno napravo. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno komunalne odpadne vode odvajati v MKČN dimenzionirano na predvidene obremenitve skladno z zakonodajo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Preliv prečiščenih komunalnih odpadnih vod se v skladu s pridobljenim geološkim mnenjem spelje preko komunalne odpadne kanalizacije v obstoječo meteorno kanalizacijo z iztokom v vodotok Rečica.

(2) Ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda s streh in z urbanih površin v kanalizacijo se za vsak posamezni objekt izvede v zadrževalni bazen, ki mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod iz zadrževalnega bazena se spelje v obstoječ meteorni kanal, ki poteka preko območja ureditve in ima na jugovzhodni strani urejen iztok v vodotok Rečica.

(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na kanalizacijsko omrežje.

12. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Vodovodni priključek se izvede na parceli št. 814/12, k.o. (1022) Rečica, na skupno dogovorjenem in dostopnem mestu se vgradi tipski vodomerni jašek v katerega se namesti vodomer DN 20 RTKDE-CC 4-191-3/4 R160 ST 1C, kateri ima modul za daljinsko odčitavanje, tlak na priključku je ca. 3,5 bar.

(2) Za priključitev interne instalacije enostanovanjske hiše na vodovodno omrežje je potrebno predvideti vodovodni priključek iz cevi polietilen DN/OD 32 mm – 10 barov.

(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na vodovodno omrežje.

13. člen

(telekomunikacijsko in kabelsko komunikacijsko omrežje)

(1) Telekomunikacijsko omrežje:

Na širšem območju ureditvenega območja OPPN poteka obstoječe telekomunikacijsko omrežje v upravljanju operaterja Telekom Slovenije d.d., na katerega so že priključeni posamični objekti na širšem območju. Nameravana gradnja lahko posega v obstoječe telekomunikacijske vode, zato si je potrebno v nadaljnjih fazah projektiranja pridobiti mnenje k projektnim rešitvam Telekoma Slovenije d.d.

(2) Kabelsko komunikacijski sistem:

Na območju urejanja ni evidentiran širokopasoven kabelsko komunikacijski sistem.

14. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Za vsak objekt je treba zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke, in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

(2) Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Minimalna širina transportne poti naj bo 3,00 m.

(3) Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z veljavnim odlokom, ki ureja ravnanje s komunalnimi odpadki na območju Občine Laško.

15. člen

(obveznost priključevanja)

Predvideni objekt na območju OPPN se mora priključiti na vso načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo pod pogoji upravljavcev, razen v primeru samooskrbe ali uporabe obnovljivih virov energije glede na namen in potrebe stavbe. Potrebne priključke določi odgovorni vodja projekta v fazi izdelave dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.

VI. REŠITEV IN UKREPI ZA CELOTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

16. člen

(kulturna dediščina)

(1) Ohranjanje kulturne dediščine:

Območje predvidenih posegov ne leži v vplivnem območju kulturne dediščine, ki bi bila z veljavnimi planskimi in prostorsko izvedbenimi akti Občine Laško zavarovani kot kulturni spomenik oziroma stavbna dediščina.

(2) Varstvo arheoloških ostalin:

Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč. Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin: Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj deset dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.

VII. REŠITEV IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE IN VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI

17. člen

(varstvo voda)

(1) Lokacija predvidene ureditve je erozijsko ogroženo in potencialno plazljivo. Pred nadaljnjim načrtovanjem stanovanjskih objektov je treba upoštevati pridobljeno geološko poročilo št. 245-9/2023, september 2023, izdelovalca GEOMET, d.o.o., ter ga dosledno upoštevati, in sicer:

– Objekt bo temeljen na temeljni plošči, ki nalega na izboljšavi iz zmrzlinsko odpornega materiala.

– Odstrani naj se zgornji sloj humusa (h) in meljaste zemljine (ML).

– Pod temeljno ploščo je potrebno izvesti nasip v debelini od 0,5 do 0,7 m. Dejansko debelino nasipa naj se potrdi v fazi izvedbe, med geomehanskim nadzorom.

– Skupna debelina nasutja in temeljne plošče mora biti večja od globine zmrzovanja. Spodnje nasutje naj se izvede iz drobljenca frakcij 0/125 mm, zadnjih 30 cm pa iz tamponskega materiala (frakcije 0/32 mm).

– Nasip pod temeljno ploščo naj bo dobro zgoščen in zbit. Nasipni material je potrebno vgrajevati po plasteh, ne debelejših od 0,3 m in ga sproti komprimirati. Zbitost nasipa naj se preveri z meritvami z dinamično ploščo (dinamični deformacijski modul (Evd) tal minimalno 40 MPa).

– Pred izvedbo nasipa naj se odstrani plast humusa (h). Na raščena tla (meljast/glinast prod) naj se položi geotekstil, ki bo preprečeval mešanje materialov. Geotekstil pod nasipom za temeljeno ploščo naj ima natezno trdnost 14–16 kN/m.

– Pri izkopu moramo zagotoviti, da bo na celotnem tlorisu objektaenaka sestava materiala, da ne pride do diferenčnih posedkov na objektu. V primeru, da bo prišlo pri izkopu do razlik v sestavi materiala, naj se izvede poglobitev – stopničenje. Izkop naj se nadomesti s peščeno prodnato blazino (tampon). Sanacija se lahko izvede tudi s pustim betonom.

– Ker je možnost pojava dotoka zalednih hudourniških vod in posredno spiranja nasipa naj se nov nasip ustrezno zaklini in obda s skalometom ali pasovnim temeljem, ki bo preprečil spiranje tampona izpod temeljne plošče.

– Na kontaktu med raščenimi tlemi in tamponskim nasutjem naj se izdela drenaža.

(2) Na območju je pričakovati iztekanje zajetne količine zalednih vod s pobočja ter morebitna prisotnost talne vode. Objekt se glede na zunanjo ureditev zaradi tega ustrezno nadviša. Na severovzhodni strani objekta se izvede sistem za prestrezanje padavinskih voda, da ne bo prišlo do zastajanja padavinskih vod med cesto in hišo. Sistem za prestrezanje padavinskih voda se lahko glede na pridobljeno geološko mnenje izvede kot meteorni površinski odvodnik (jarek), kanal, kanaleta ali drenaža.

(3) Do izgradnje kanalizacijskega omrežja na obravnavanem območju je potrebno fekalne vode odvajati v malo komunalno čistilno napravo dimenzionirano na predvidene obremenitve skladno z zakonodajo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode. Preliv prečiščenih fekalnih vod se v skladu s pridobljenim geološkim mnenjem spelje preko fekalne kanalizacije v obstoječo meteorno kanalizacijo speljano v vodotok Rečica.

(4) Kot ukrep za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin oziroma v vodotoke, se za meteorne vode s streh in povoznih površin ob objektu predvidi zadrževanje meteornih vod oziroma zadostno dimenzioniran zadrževalni bazen, ki se dimenzionira ob izdelavi projektne dokumentacije. Zadrževalnik se dimenzionira tako, da ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Sestavni del projektne dokumentacije za gradnjo objektov mora biti dimenzioniranje in detajl zadrževalnika/ov (ovrednotenje količin). Preliv meteornih vod iz zadrževalnega bazena se spelje v obstoječ meteorni kanal, ki poteka preko območja ureditve in ima na jugovzhodni strani urejen iztok v vodotok Rečica.

(5) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih površin in je onesnažena z usedljivimi snovmi, se, če je potrebno, pred iztokom v zadrževalni bazen mehansko obdela v usedalniku in lovilcu olj z zakonodajo, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode.

(6) Obravnavano območje ne leži v varstvenem pasu vodnih virov in ni poplavno ogroženo.

(7) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija Republike Slovenije za vode.

18. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Obravnavano območje se skladno s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvršča v II. območje varstva pred hrupom, kjer so predpisane naslednje mejne ravni hrupa:

– mejne dnevne ravni hrupa Ldvn ≤ 55 dBA,

– mejne nočne ravni Lnoč ≤ 45 dBA.

(2) Hrup zaradi predvidenih objektov oziroma njihovega obratovanja ne sme presegati predpisane mejne vrednosti ravni in ga je treba zmanjšati na najmanjšo možno mero.

19. člen

(varstvo zraka)

(1) Za ogrevanje in hlajenje objekta se v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak, geotermalna energija) ali elektrika in zemeljski plin oziroma lesena biomasa v skupni kotlovnici in le, če se hkrati načrtuje tudi njena uporaba v sodobnih napravah v skladu s področno zakonodajo.

(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča ter ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije, določene v predpisih, ki urejajo kakovost zunanjega zraka.

20. člen

(varstvo tal)

(1) Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic in ostalih zelenih površin.

(2) Pri ravnanju z zemeljskimi izkopi je treba upoštevati določila predpisov, ki urejajo obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov.

(3) Za ureditev okolice se načrtuje zatravitev in/ali opločenje.

21. člen

(ohranjanje narave)

Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa zakonodaja s področja ohranjanja narave.

22. člen

(elektromagnetno sevanje)

Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati zakonodaja o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju ter zahteve zakonodaje o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.

23. člen

(svetlobno onesnaževanje)

Z zakonodajo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja je potrebno zunanjo razsvetljavo objekta prilagoditi zahtevam področne zakonodaje glede svetlobnega onesnaževanja okolja. Za razsvetljavo se uporabijo svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino.

24. člen

(osončenje)

(1) Pri umeščanju objekta je potrebno zagotoviti ustrezne medsebojne odmike ter ustrezno osončenje bivalnih prostorov v skladu s področno zakonodajo.

(2) Pri stanovanjskih bivalnih prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) se zagotovi minimalno zahtevano osončenje. V vseh prostorih je potrebno zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:

– na dan 21.12. – najmanj 1 uro,

– na dan 21.3 in na dan 21.9. – najmanj 3 ure.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

25. člen

(požar, potres, zaščitni ukrepi)

(1) Požar:

Na območju predvidenega OPPN ni zgrajenega hidrantnega omrežja. V primeru požara pripeljejo vodo za gašenje lokalni gasilci, ki so do predvidenega posega oddaljeni cca 3 km in imajo omogočen dostop neposredno do objektov.

Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.

(2) Potres:

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila veljavnih predpisov za potresno odporno gradnjo. Ureditveno območje obravnavanega OPPN se po karti EMS-98 lestvici (European Macroseismic Scale) uvrščeno v 8. stopnjo seizmične intenzitete s pospeškom tal do 0,225 g (podatki povzeti po novi karti ARSO 2021), kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.

(3) Zaščitni ukrepi:

Glede na veljavno zakonodajo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. V vseh novih objektih je potrebna ojačitev prve plošče. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je treba predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geomehanskega poročila ob izdelavi projektne dokumentacije.

IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

26. člen

(etapnost)

Ureditveno območje OPPN je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija objekta in naprav ter da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.

X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE

27. člen

(parcelacija)

(1) Znotraj območja urejanja OPPN je ena zemljiška parcela.

(2) Parcelacija območja urejanja in določitev gradbene parcele je prikazana v grafičnem delu, karta 07.

28. člen

(drugi pogoji)

(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.

(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:

– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;

– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;

– pred pričetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.

XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV

29. člen

(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)

(1) Pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest ter cestnih priključkov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta ter so pridobljena soglasja upravljalcev.

(2) Odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta zadevajo.

XII. POSEBNE DOLOČBE

30. člen

(vpogled)

Projekt iz prvega odstavka 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Laško.

31. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe za posamezna področja.

XIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

32. člen

(začetek veljavnosti)

Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3503-1/2024-9

Laško, dne 11. junija 2025

Župan

Občine Laško

Marko Šantej

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 44/2025 z dne 20. 6. 2025