Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 37/2025 z dne 23. 5. 2025

1416. Pravilnik o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij izvajalcev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege, stran 4010.

Na podlagi drugega odstavka 68. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20, 152/20 – ZZUOOP, 203/20 – ZIUPOPDVE, 112/21 – ZNUPZ, 196/21 – ZDOsk, 100/22 – ZNUZSZS, 132/22 – odl. US, 141/22 – ZNUNBZ, 14/23 – odl. US, 84/23 – ZDOsk-1 in 102/24 – ZZKZ) je Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije v soglasju z ministrico za zdravje sprejela

P R A V I L N I K

o vrstah, vsebini, trajanju in poteku specializacij izvajalcev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina)

Ta pravilnik ureja vrste, vsebine, trajanje in potek specializacij izvajalcev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege, postopek odobritve specializacije, opravljanje specialističnega izpita in imenovanje izpitne komisije.

2. člen

(opredelitev specializacije)

(1) Specializacija izvajalcev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege je oblika podiplomskega strokovnega usposabljanja (v nadaljnjem besedilu: usposabljanje), ki je potrebna za dodatno in poglobljeno pridobivanje znanja in kompetenc na enem oziroma več področjih zdravstvene oziroma babiške nege.

(2) Specialistični naziv za posamezno vrsto specializacije se pridobi v postopku časovno določenega usposabljanja in z opravljenim specialističnim izpitom.

(3) Vrste specializacij, datum sprejetja in datum začetka uporabe ter trajanje specializacij izvajalcev v dejavnosti zdravstvene in babiške nege so določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Vsebine specializacij so določene v Prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

II. PROGRAMI SPECIALIZACIJ

3. člen

(program specializacije)

Program posamezne specializacije določa:

– obseg znanja in kompetence, ki jih specializant v dejavnosti zdravstvene in babiške nege (v nadaljnjem besedilu: specializant) obvlada ob zaključku specializacije,

– vsebino in trajanje izvedbe posameznih delov specializacije,

– seznam obveznih izobraževanj in postopkov oziroma posegov, ki jih specializant opravi med specializacijo,

– načine sprotnega preverjanja znanja in izvedbe specialističnega izpita.

III. POOBLAŠČENI IZVAJALCI IN SPECIALIZANTSKA DELOVNA MESTA

4. člen

(pooblaščeni izvajalci in specializantska delovna mesta)

(1) Specializacija se opravlja na delovnih mestih za usposabljanje specializantov (v nadaljnjem besedilu: specializantska delovna mesta) pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki jih je ministrstvo, pristojno za zdravje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, pooblastilo za izvajanje specializacij (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni izvajalci).

(2) Na predlog glavnega mentorja se lahko del programa specializacije ali, če ni ustreznega pooblaščenega izvajalca, program specializacije v celoti opravi v drugi državi pri izvajalcih, ki izpolnjujejo pogoje za tovrstno usposabljanje.

(3) Usposabljanje specializanta na posameznem specializantskem delovnem mestu traja do izteka programa ali dela programa specializacije oziroma dokler ne usvoji kompetenc, ki so določene v programu posamezne specializacije.

5. člen

(pridobivanje znanja in kompetenc)

Specializantu se zagotovijo možnosti za praktično in teoretično delo ter dostop do domače in tuje strokovne literature v enakem obsegu kot zaposlenim izvajalcem v dejavnosti zdravstvene in babiške nege pooblaščenega izvajalca ter do prostora in opreme za praktično vadbo kompetenc in postopkov, ki jih predvideva program specializacije.

IV. RAZPIS SPECIALIZACIJ

6. člen

(potrebe po specializacijah)

Izvajalci zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe za naslednje koledarsko leto, najpozneje do konca oktobra tekočega leta, Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) sporočijo potrebe za posamezno vrsto specializacij. Izvajalci zdravstvene dejavnosti lahko zaradi izrednih okoliščin (npr. smrt, enostranska odpoved delovnega razmerja, širitev dejavnosti) potrebe po dodatnih specializacijah izjemoma sporočijo tudi med letom.

7. člen

(priprava javnega razpisa)

(1) Predlog števila razpisanih mest za posamezne vrste specializacij za razpis za potrebe mreže javne zdravstvene službe in izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki bodo za posamezno vrsto specializacije imeli merilo prednosti iz drugega odstavka tega člena, se pripravi enkrat letno na podlagi sporočenih potreb izvajalcev zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, in sicer ob upoštevanju potreb prebivalcev, mreže javne zdravstvene službe in podatkov iz registra zbornice.

(2) Merilo prednosti, ki se določi za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti, je 10 dodatnih točk, ki se prištejejo točkam, ki jih na razpisu doseže kandidat, ki je zaposlen pri tem izvajalcu zdravstvene dejavnosti in bo zanj opravljal specializacijo. Merilo prednosti se določi za posameznega izvajalca zdravstvene dejavnosti, ki izkazuje največje potrebe po specializaciji.

(3) Na podlagi predloga iz prvega odstavka tega člena minister, pristojen za zdravje (v nadaljnjem besedilu: minister), za potrebe mreže javne zdravstvene službe določi število razpisanih mest za posamezne vrste specializacij in prednostna merila za posamezne izvajalce zdravstvene dejavnosti ter zbornici naloži objavo javnega razpisa. Specializacije se razpišejo za območje celotne države.

8. člen

(Odbor za načrtovanje specializacij v dejavnosti zdravstvene in babiške nege)

(1) Predlog števila razpisanih mest za posamezne vrste specializacij za razpis za potrebe mreže javne zdravstvene službe in izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki bodo imeli merilo prednosti iz drugega odstavka prejšnjega člena, pripravi Odbor za načrtovanje specializacij v dejavnosti zdravstvene in babiške nege (v nadaljnjem besedilu: odbor).

(2) Odbor sestavljajo:

– dva predstavnika ministrstva, ki sta v funkciji generalnega direktorja direktorata,

– dva predstavnika zbornice, ki delujeta na področju specializacij, od tega en predstavnik zdravstvene nege, ki sodeluje in glasuje samo pri specializacijah s področja zdravstvene nege, in en predstavnik babiške nege, ki sodeluje in glasuje samo pri specializacijah s področja babiške nege,

– predstavnik Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vodi notranjo organizacijsko enoto, ki se ukvarja zdravstvenim varstvom, in

– predstavnik Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki je direktor združenja.

(3) Predsednika, njegovega namestnika in člane odbora za mandat štirih let s sklepom imenuje minister. Predsednik odbora in njegov namestnik sta predstavnika ministrstva. Po poteku mandata so lahko posamezni člani ponovno imenovani, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka. Članom odbora, ki ne izpolnjujejo več pogojev iz prejšnjega odstavka, mandat poteče.

(4) Članstvo v odboru je častno.

(5) Za člane odbora se glede nasprotja interesov uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije.

9. člen

(naloga odbora)

(1) Naloga odbora je, da enkrat letno, in sicer do 20. marca, za ministra:

– pripravi predlog vrst specializacij in število razpisanih mest za razpis za potrebe mreže javne zdravstvene službe in

– posameznim izvajalcem zdravstvene dejavnosti za posamezno vrsto specializacije določi merilo prednosti iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika.

(2) Odbor predlog za ministra iz prve alineje prejšnjega odstavka pripravi na podlagi podatkov iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.

10. člen

(delovanje odbora)

(1) Odbor se sestaja na ministrstvu, ki odboru zagotavlja strokovno podporo in administrativno pomoč.

(2) Predsednik odbora sklicuje in vodi seje odbora ter podpisuje dokumente in druge akte, ki jih sprejme odbor, v njegovi odsotnosti pa te naloge opravlja njegov namestnik.

(3) Seje odbora se skličejo najmanj enkrat letno. Seje odbora niso javne.

(4) O sejah odbora se vodi zapisnik, ki vsebuje najmanj podatek o času in kraju seje, seznam navzočih, kratek povzetek razprave in sprejete sklepe. V zapisniku seje odbora se navede tudi morebitni obstoj nasprotja interesov ali sum, da gre za nasprotje interesov pri posameznem članu odbora. Zapisnik se potrdi na naslednji seji odbora.

(5) Člani odbora lahko odločajo, če je na seji navzoča več kot polovica vseh članov odbora. Odbor sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov odbora.

11. člen

(objava javnega razpisa)

Zbornica na podlagi sklepa ministra na svoji spletni strani enkrat letno objavi javni razpis specializacij za potrebe mreže javne zdravstvene službe v dejavnosti zdravstvene oziroma babiške nege (v nadaljnjem besedilu: razpis), ki vsebuje:

– vrste specializacij in število razpisanih mest ter izvajalce zdravstvene dejavnosti, ki imajo za posamezno vrsto specializacije določeno merilo prednosti iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika,

– pogoje za prijavo na posamezno specializacijo,

– merila za izbiro,

– roke in način oddaje prijav na razpis (v nadaljnjem besedilu: vloga),

– rok, v katerem bo zbornica odločila o prispelih vlogah.

V. ODOBRITEV SPECIALIZACIJE

12. člen

(pogoji za odobritev specializacije)

Na razpis se lahko prijavi kandidat, ki:

– je v Republiki Sloveniji pridobil poklicno kvalifikacijo za samostojno opravljanje poklica diplomirani zdravstvenik/diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani babičar/diplomirana babica ali mu je pristojni organ v Republiki Sloveniji priznal poklicno kvalifikacijo za samostojno opravljanje poklica diplomirani zdravstvenik/diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani babičar/diplomirana babica, pridobljeno v tujini;

– ima veljavno licenco za opravljanje dejavnosti zdravstvene in babiške nege v Republiki Sloveniji;

– ima po pridobljeni licenci najmanj dve leti delovnih izkušenj v dejavnosti zdravstvene in babiške nege na strokovnem področju specializacije, za katero se prijavlja;

– priloži pisno izjavo, da bo po opravljeni specializaciji za prvo zaposlitev kot specialist sprejel ponudbo izvajalca, za katerega je opravljal specializacijo, in sicer za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije za polni delovni čas, in pisno izjavo izvajalca, za katerega se prijavlja, da ima potrebo po specializaciji in da bo specializanta po opravljenem specialističnem izpitu zaposlil na delovnem mestu specialista za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije za polni delovni čas.

13. člen

(vloga)

(1) Vlogi se priložijo dokazila, iz katerih je razvidno, da kandidat izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena.

(2) Kandidat specializacijo opravlja pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, pri katerem je zaposlen v času vloge, in za potrebe tega izvajalca. Če pride do prekinitve izvajanja specializacije zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razlogov, ki niso povezani s specializantom, lahko slednji specializacijo nadaljuje pri in za potrebe drugega izvajalca zdravstvene dejavnosti (novi delodajalec), če ta s tem soglaša.

(3) V vlogi lahko kandidat predlaga imenovanje glavnega mentorja, pri katerem želi opravljati specializacijo. Predlogu priloži soglasje glavnega mentorja.

(4) Kandidat se lahko na posameznem razpisu prijavi le na eno specializantsko mesto, hkrati pa le na en razpis. Izjemoma se lahko kandidat na istem razpisu v okviru odprtega razpisa iz 17. člena tega pravilnika ali na novem razpisu ponovno prijavi na drugo prosto specializantsko mesto, če je o njegovi prejšnji vlogi že odločeno z dokončno odločbo oziroma sklepom.

14. člen

(način vložitve vloge in obravnava vlog)

(1) Vloga se pošlje v zaprti ovojnici priporočeno po pošti, prek varnega elektronskega predala (v nadaljnjem besedilu: VEP) ali pa se vloži osebno pri zbornici v poslovnem času zbornice. Na ovojnici se jasno označi »Ne odpiraj – za javni razpis specializacij.«.

(2) Če kandidat ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, se šteje, da vloga ni bila vložena.

(3) V postopku za odobritev specializacij se obravnavajo vloge, ki vsebujejo vse podatke in dokazila, kot jih zahteva razpis, ter na zbornico prispejo v predpisanem roku.

15. člen

(odpiranje vlog)

(1) Po izteku razpisnega roka se odprejo vse vloge, ki so bile oddane v razpisnem roku.

(2) Podatek o številu prijav na posamezno razpisano mesto se objavi na spletni strani Zbornice v treh delovnih dneh po odpiranju vlog.

16. člen

(pravočasna in popolna vloga)

(1) Vloga, ki jo je kandidat oddal priporočeno po pošti, vložil prek VEP ali osebno pri zbornici do izteka razpisnega roka, je pravočasna.

(2) Vloga je popolna, če vsebuje vse sestavine, ki jih zahteva ta pravilnik.

(3) Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na podlagi dokazil iz prvega odstavka 13. člena tega pravilnika.

(4) Če vloga ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov oziroma dokazil, je kandidata treba pozvati, da pomanjkljivosti odpravi v osmih dneh od prejema obvestila, in opozori na posledice, če jih ne bo pravočasno odpravil. Če pomanjkljivosti v navedenem roku niso odpravljene, se vloga s sklepom zavrže.

17. člen

(odprti razpis)

(1) Za razpisana mesta specializacij, ki so ostala nezasedena, ostane razpis odprt do popolnitve prostih mest, vendar največ do 30 dni pred objavo novega razpisa.

(2) V okviru odprtega razpisa se upoštevajo vse vloge iz prejšnjega člena, oddane do devetega dne v mesecu. Vloge, oddane pozneje, se upoštevajo v naslednjem mesecu.

(3) Za izbiro med kandidati veljajo določbe tega pravilnika, ki veljajo za izbirni postopek, in razpisna merila iz razpisa, na katerem so bile te specializacije objavljene.

(4) Na odprti razpis se ne more prijaviti kandidat, ki je že v postopku razpisa in odobritve specializacije, pa v tem postopku zbornica o njegovi vlogi še ni odločila.

18. člen

(izbirni postopek)

(1) Če je na razpis za določeno specializacijo prijavljenih več kandidatov, kot je razpisanih mest, zbornica opravi izbirni postopek v skladu z 19. členom tega pravilnika, ki ga vodi uradna oseba zbornice.

(2) Če je na razpis za določeno specializacijo prijavljenih enako ali manj kandidatov, kot je razpisanih mest, se izbirni postopek za te kandidate ne opravi, kandidati pa opravijo razgovor s koordinatorjem specializacije. Če niso podani razlogi iz četrtega odstavka tega člena ali 21. člena tega pravilnika, zbornica kandidatom specializacijo odobri.

(3) Če se kandidat zaradi bolezni ali iz katerega drugega opravičljivega razloga razgovora iz prvega odstavka 20. člena tega pravilnika ne udeleži in svojega izostanka pred razgovorom ne opraviči, mu zbornica specializacije ne odobri.

(4) Če kandidat iz drugega odstavka tega člena razgovora s koordinatorjem specializacije ne opravi v enem mesecu od prijave na specializacijo, mu zbornica specializacije ne odobri.

19. člen

(izbirna merila)

(1) Izbirna merila in sorazmerni delež možnega števila doseženih točk so:

– mnenje izbirne komisije na podlagi osebnega razgovora s kandidatom (do 15 točk),

– kandidatovi dosedanji strokovni dosežki (do 35 točk),

– povprečna ocena dodiplomskega študija (do 15 točk),

– delovne izkušnje na področju specializacije, za katero se kandidat prijavi, pridobljene po pridobljeni licenci (do 25 točk).

(2) Seštevku točk, ki jih kandidat doseže v izbirnem postopku, se, če je zaposlen pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, ki ima za specializacijo, za katero se specializant prijavlja, merilo prednosti iz drugega odstavka 7. člena tega pravilnika, prišteje 10 točk.

(3) Če za eno specializacijo kandidira več kandidatov, ki so na podlagi izbirnih meril iz prvega odstavka tega člena dosegli enako število točk, izbirna komisija odloča na podlagi dopolnilnega merila. Dopolnilno merilo je število točk, doseženo na podlagi izbirnega merila delovnih izkušenj iz četrte alineje prvega odstavka tega člena. Kandidatu, ki ima višje število točk iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, se dodeli dodatna točka. Če imajo kandidati tudi po uporabi dopolnilnih meril enako število točk, se kandidatu z najvišjim številom točk, doseženim pri merilu strokovnih dosežkov, dodeli dodatna točka.

(4) Zbornica podrobnejša izbirna merila iz prvega odstavka tega člena opredeli v javnem razpisu.

(5) Če kandidat želi uveljavljati priznanje podiplomskega in drugega izobraževanja ter usposabljanja, ki je v skladu s programom ali delom programa določene specializacije iz 3. člena tega pravilnika, to navede v vlogi in priloži ustrezna dokazila.

20. člen

(izbirna komisija)

(1) Za vsak izbirni postopek zbornica imenuje izbirno komisijo. Ta komisija strokovno ovrednoti dokazila o izpolnjevanju izbirnih meril iz prejšnjega člena, s posameznimi kandidati opravi osebne razgovore in poda mnenje o strokovni usposobljenosti ter osebnostni primernosti kandidata za določeno specializacijo.

(2) Izbirno komisijo sestavljajo:

– koordinator specializacije za določeno specialistično področje in

– dva člana komisije za specializacije pri zbornici, ki izpolnjujeta pogoje za glavnega mentorja.

(3) Za člane izbirnih komisij se glede nasprotja interesov uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije.

(4) Izbirni postopek vodi uradna oseba zbornice.

21. člen

(neodobritev specializacije)

Zbornica kandidatu ne odobri specializacije tudi, kadar ta sicer izpolnjuje pogoje za odobritev specializacije iz tega pravilnika, če:

– je pred tem brez utemeljenega razloga prekinil specializacijo, ki jo je že začel opravljati,

– mu je prejšnja specializacija prenehala v skladu z določbami drugega, tretjega in četrtega odstavka 39. člena tega pravilnika,

– obstajajo zdravstveni ali drugi razlogi, ki bi mu onemogočali opravljanje specializacije.

22. člen

(odločba o specializaciji)

(1) Po opravljenem osebnem razgovoru s kandidatom izbirna komisija zbornici na podlagi izbirnih meril iz 19. člena tega pravilnika predlaga, da se vloga posameznega kandidata zavrne ali odobri.

(2) Zbornica odobri specializacijo tistim kandidatom, ki so na podlagi izbirnih meril iz 19. člena tega pravilnika pri posamezni specializaciji dosegli najvišje število točk, in največ toliko kandidatom, kolikor je bilo razpisanih mest za posamezno specializacijo. Kandidati specializacijo opravljajo pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, pri katerem so bili zaposleni v času prijave na razpis, in za potrebe tega izvajalca.

(3) Zbornica izda skupno odločbo o odobritvi specializacije za vse kandidate, ki so se prijavili na določeno specializacijo.

23. člen

(sklep o začetku specializacije)

(1) Zbornica posameznemu kandidatu, ki mu je bila specializacija odobrena, izda sklep, v katerem se določita datum začetka opravljanja specializacije in glavni mentor specializanta. Specializant je v času opravljanja specializacije zaposlen pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, pri katerem je bil zaposlen v času vloge. V sklepu zbornica na podlagi dokazil o opravljenem podiplomskem in drugem izobraževanju ali usposabljanju, ki je v skladu s programom ali delom programa določene specializacije, ki jih je kandidat priložil prijavi na razpis, odloči tudi o vštevanju predhodnega usposabljanja. V postopku presoje dokazil iz prejšnjega stavka sodeluje koordinator specializacije.

(2) Podatki iz sklepa iz prejšnjega odstavka in morebitne menjave glavnega mentorja ali delodajalca se evidentirajo pri zbornici.

(3) Zbornica vodi seznam odobrenih in opravljenih specializacij ter prostih in zasedenih specializantskih delovnih mest.

(4) Zoper sklep iz prvega odstavka tega člena je dovoljena pritožba.

(5) V pogodbi o zaposlitvi, ki se sklene za določen čas opravljanja specializacije, se določijo:

– delovno mesto specializanta,

– vrsta in trajanje specializacije,

– program specializacije,

– datum začetka opravljanja specializacije,

– druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja.

(6) Specialist se mora v enem mesecu po končani specializaciji za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije za polni delovni čas zaposliti pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti, za potrebe katerega je opravljal specializacijo. V obdobje zaposlitve iz prejšnjega stavka se ne štejejo strnjene odsotnosti z dela, ki so daljše od treh mesecev.

(7) Izvajalec zdravstvene dejavnosti, za potrebe katerega je specializant opravljal specializacijo, mora po opravljeni specializaciji specialista v enem mesecu zaposliti na delovnem mestu specialista za najmanj enkratno časovno obdobje trajanja specializacije.

24. člen

(individualizirani program kroženja)

(1) Po izdaji sklepa iz prejšnjega člena glavni mentor in specializant pripravita individualizirani program kroženja in opredelita specializantska delovna mesta, na katerih specializant izvaja posamezne dele specializacije.

(2) Specializant opravlja specializacijo pri pooblaščenih izvajalcih, ki jih glede na razpoložljiva delovna mesta za usposabljanje na predlog kandidata in glavnega mentorja iz prejšnjega odstavka določi zbornica. V času opravljanja specializacije pri pooblaščenem izvajalcu specializant do delodajalca nima nobenih delovnih obveznosti, ohrani pa vse pravice iz delovnega razmerja.

(3) Specializant specializacijo opravlja v skladu s programom, ki je veljal na dan začetka opravljanja specializacije.

(4) Če se v času opravljanja specializacije spremeni program specializacije, v skladu s katerim specializant opravlja specializacijo, lahko specializant nadaljuje opravljanje specializacije v skladu z novim programom, če je opravil manj kot tretjino prejšnjega programa specializacije.

VI. NADZORNIK KAKOVOSTI IN KOORDINATORJI SPECIALIZACIJ

25. člen

(nadzornik kakovosti)

(1) Z namenom celovitega upravljanja kakovosti specialističnega usposabljanja zbornica:

– določa merila in kazalnike kakovosti za stalno in občasno spremljanje kakovosti izvajanja programov specializacij,

– skrbi za ustrezno kakovost strokovne in pedagoške usposobljenosti glavnih in neposrednih mentorjev,

– izvaja usklajevalne aktivnosti za kakovostno delo mentorjev v okvirih dejavnosti pooblaščenih izvajalcev,

– imenuje nadzornika kakovosti za specializacije v dejavnosti zdravstvene in babiške nege (v nadaljnjem besedilu: nadzornik kakovosti), koordinatorje posameznih specializacij, usklajuje in podpira njihovo stalno kakovostno delo ter jim za izpolnjevanje njihovih nalog nudi ustrezno podporo.

(2) Nadzornik kakovosti za specializacije opravlja naslednje naloge:

– poda mnenje o strokovni ustreznosti kandidata za koordinatorja specializacije in njegovega namestnika,

– skrbi za zagotavljanje izvajanja kakovosti specializacij,

– spremlja nadzor kakovosti izvajanja specializacij pri pooblaščenih izvajalcih,

– opravlja nadzor nad kakovostjo izvajanja specializacij pri pooblaščenih izvajalcih v sodelovanju s koordinatorjem specializacij in poročilo o nadzoru pošlje zbornici,

– zbira in oblikuje predloge za izboljševanje kakovosti izvajanja specializacij, ki jih predloži zbornici.

26. člen

(koordinatorji specializacij in njihovi namestniki)

(1) Zbornica imenuje koordinatorje specializacij in njihove namestnike za vsako specialistično področje. Koordinator specializacije opravlja naslednje naloge:

1. spremlja potrebe po specializaciji ter zasedenost specializantskih mest in glavnih mentorjev,

2. zbornici lahko predlaga spremembo vsebine specializacije,

3. zbornici enkrat letno poroča o potrebah po specializantih na posameznih specialističnih področjih,

4. nadzorniku kakovosti pripravi letno poročilo o poteku specializacije na svojem strokovnem področju,

5. sodeluje pri organiziranju skupinskih oblik usposabljanja specializantov,

6. vzpostavlja in vzdržuje ustrezno raven kakovosti usposabljanja posameznih specializantov in izvajanja specializacij pri pooblaščenih izvajalcih,

7. spremlja napredovanje usposabljanja posameznih specializantov, kot ga opredeljuje program specializacije,

8. pregleduje izpolnjene liste specializantov ob vlogah za opravljanje specialističnega izpita,

9. specializante razporeja glavnim mentorjem,

10. sodeluje pri reševanju pritožb v zvezi z izvajanjem programov specializacij,

11. pregleduje vloge za vštevanje predhodnega usposabljanja ali drugega izobraževanja posameznega specializanta v program specializacije,

12. sodeluje v izbirnih komisijah iz 20. člena tega pravilnika.

(2) Vsak koordinator specializacije mora imeti najmanj enega namestnika.

27. člen

(merila za določanje nadzornikov kakovosti in koordinatorjev specializacij)

(1) Za nadzornika kakovosti je posameznik lahko imenovan, če:

– izpolnjuje pogoje za imenovanje za glavnega mentorja,

– ima izkazana znanja s področja vodenja kakovosti.

(2) Za koordinatorja specializacije oziroma njegovega namestnika je posameznik lahko imenovan, če:

– je imenovan za glavnega mentorja,

– je zaposlen pri pooblaščenem izvajalcu, pri katerem se izvaja specializacija, in

– je priznan strokovnjak na svojem področju.

(3) Mandat nadzornika kakovosti, koordinatorjev specializacij in njihovih namestnikov traja štiri leta z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja, če so kazalniki kakovosti znotraj izvajanja specializacije ustrezni, o čemer presoja zbornica.

28. člen

(razrešitev nadzornika kakovosti in koordinatorja specializacije)

Zbornica lahko razreši nadzornika kakovosti ali koordinatorja specializacije, če:

– ne opravlja nalog v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost, in v skladu s tem pravilnikom,

– ne izpolnjuje pogojev iz prejšnjega člena,

– ne sodeluje aktivno s strokovno službo zbornice,

– to sam zahteva.

VII. MENTORSTVO

29. člen

(glavni in neposredni mentorji)

(1) Ves čas specializacije ima specializant glavnega mentorja, na posameznih specializantskih delovnih mestih med potekom specializacije pa tudi neposredne mentorje. Glavni in neposredni mentorji se redno udeležujejo usposabljanj na področju mentorstva in njihovih strokovnih kompetenc, ki jih organizira zbornica.

(2) Zbornica imenuje glavne mentorje za obdobje petih let. Zbornica pozove pooblaščene izvajalce k predlogom za glavne mentorje.

(3) Zbornica vodi seznam glavnih mentorjev, ki ga posodablja najmanj enkrat letno.

(4) Neposredne mentorje specializantom določajo posamezne organizacijske enote pooblaščenega izvajalca, pri katerem se specializanti usposabljajo. Neposredni mentor se določi s pisnim sklepom ob začetku kroženja na posameznem oddelku.

30. člen

(pogoji za imenovanje mentorjev)

(1) Za glavnega mentorja je lahko imenovan specialist, ki ima najmanj pet let specialističnih izkušenj na strokovnem področju, na katerem se specializant usposablja, in je izkazan strokovnjak tega strokovnega področja.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se, kadar se uvede nova specializacija, za glavnega mentorja lahko imenuje diplomirani zdravstvenik/diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani babičar/diplomirana babica, ki ima najmanj deset let praktičnih izkušenj na strokovnem področju in izkazuje aktivno klinično delovanje na strokovnem področju specializacije, na katerem se specializant usposablja.

(3) Za neposrednega mentorja je lahko imenovan specialist, ki ima najmanj tri leta specialističnih izkušenj na strokovnem področju, na katerem se specializant usposablja.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se, kadar se uvede nova specializacija, za neposrednega mentorja lahko imenuje diplomirani zdravstvenik/diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani babičar/diplomirana babica, ki ima najmanj pet let praktičnih izkušenj na strokovnem področju in izkazuje aktivno klinično delovanje na strokovnem področju specializacije, na katerem se specializant usposablja.

(5) Če se s specializacijo na specialista razširjajo ali prenašajo kompetence drugih poklicnih skupin zdravstvenih delavcev, je za glavnega oziroma neposrednega mentorja lahko imenovan drug zdravstveni delavec, ki izpolnjuje pogoje iz prvega ali drugega oziroma tretjega ali četrtega odstavka tega člena.

31. člen

(delo mentorja)

(1) Glavni mentor lahko hkrati skrbi za največ tri specializante, neposredni pa za enega.

(2) Glavni mentor mora biti specializantu dosegljiv po elektronski pošti ali telefonu vsaj štiri ure na teden, vsaj enkrat mesečno pa tudi vsaj dve uri osebno. Neposredni mentor mora biti specializantu osebno dosegljiv vsaj štiri ure na dan.

32. člen

(naloge mentorja)

(1) Naloge glavnega mentorja so:

1. pripravi individualizirani program usposabljanja specializanta,

2. usklajuje in nadzira potek specializacije in s tem zagotavlja potek v skladu s programom specializacije,

3. sodeluje z neposrednimi mentorji in spremlja njihovo delo,

4. kvartalno ocenjuje napredovanje specializanta,

5. koordinatorju posamezne specializacije predlaga podaljšanje dela specializacije, če ugotovi, da specializant v predvidenem času ni pridobil zadostnega obsega znanja in veščin,

6. organizira skupinske oblike usposabljanja specializantov,

7. enkrat letno koordinatorju specializacije poda poročilo o delu in usposabljanju specializanta.

(2) Neposredni mentor usposablja in nadzira specializanta na svojem delovnem mestu, preverja pridobljena znanja in glavnemu mentorju poroča o napredovanju specializantovega znanja. Poleg tega sodeluje pri skupinskih oblikah usposabljanja specializantov.

33. člen

(razrešitev mentorja)

(1) Zbornica glavnega mentorja razreši mentorstva v naslednjih primerih:

– zaradi nespoštovanja oziroma neizpolnjevanja mentorskih dolžnosti ali zaradi drugih utemeljenih razlogov (npr. daljša odsotnost mentorja), ki vplivajo na potek specializacije,

– če to zahteva sam mentor,

– če mentor ni več zaposlen pri pooblaščenem izvajalcu,

– če mentor nima več veljavne licence za samostojno opravljanje dela.

(2) Zbornica pred sprejetjem sklepa o razrešitvi glavnega mentorja seznani z razlogi za razrešitev in mu da možnost, da se o njih izjasni v osmih dneh.

(3) Zoper sklep o razrešitvi ima glavni mentor pravico do pritožbe v 15 dneh od vročitve sklepa o razrešitvi. O pritožbi odloča ministrstvo.

(4) Zbornica glavnega mentorja, ki je bil razrešen v skladu z določbami tega člena, izbriše iz seznama glavnih in neposrednih mentorjev. Specializantu, čigar glavni mentor je bil razrešen ali mu je poteklo imenovanje za glavnega mentorja, zbornica med imenovanimi glavnimi mentorji določi novega glavnega mentorja.

34. člen

(plačilo mentorstva)

Glavnemu in neposrednim mentorjem se zagotavlja:

– plačilo v skladu z zakonom, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, in v skladu z na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi in kolektivnimi pogodbami,

– čas za kakovostno delo z vsakim specializantom v skladu s programom mentorskega dela,

– čas za dodatno usposabljanje v trajanju dveh delovnih dni letno.

VIII. POTEK SPECIALIZACIJE

35. člen

(začetek specializacije)

(1) Specializacija se začne najpozneje z dnem, ki je določen v sklepu o začetku specializacije iz 23. člena tega pravilnika.

(2) Kandidat, ki ne more začeti specializacije do dne, ki je določen v sklepu o začetku specializacije 23. člena tega pravilnika, pred nastopom tega datuma zbornico pisno obvesti o razlogih. Če je razlog utemeljen (npr. odsotnost zaradi bolezni, materinski, očetovski ali starševski dopust), zbornica kandidatu s sklepom določi nov datum začetka specializacije.

(3) Kandidatu, ki brez utemeljenega razloga ne začne opravljati specializacije do dneva, določenega v sklepu o začetku specializacije iz 23. člena tega pravilnika, zbornica izda odločbo o prenehanju specializacije. Kandidat lahko ponovno kandidira na novem razpisu z novo vlogo za isto ali drugo vrsto specializacije.

36. člen

(trajanje specializacije)

(1) Obdobje, ki je v programu specializacije opredeljeno kot dolžina specializacije, je čas, v katerem mora specializant opraviti vse obveznosti ter usvojiti znanja in kompetence v skladu s programom specializacije.

(2) Zbornica lahko trajanje specializacije podaljša za največ tri mesece, če specializant v obdobju, ki je opredeljeno kot dolžina specializacije, ni usvojil zadostnega znanja in kompetenc, da bi po opravljeni specializaciji in opravljenem specialističnem izpitu lahko samostojno opravljal delo.

(3) Predlog za podaljšanje trajanja specializacije iz prejšnjega odstavka da glavni mentor, mnenje o predlogu pa koordinator specializacije.

(4) Specializant mora biti na posameznem področju kroženja prisoten najmanj 80 odstotkov časa, da se mu prizna kot opravljeno.

37. člen

(časovni in vsebinski potek specializacije)

(1) Časovni in vsebinski potek specializacije se vpisuje v obrazec »List specializanta«, v katerem neposredni oziroma glavni mentorji potrdijo, da je specializant opravil predpisani del programa tako, da je pridobil ustrezna znanja, izkušnje in veščine.

(2) Obrazec »List specializanta« se za posamezno specializacijo s področja zdravstvene ali babiške nege objavi na spletni strani zbornice.

38. člen

(samostojnost in odgovornost pri delu)

(1) Specializant lahko v času specializacije samostojno opravlja le dela in naloge, za katere je usposobljen, dela in naloge s specialističnega področja pa le pod nadzorom glavnega oziroma neposrednega mentorja.

(2) Specializacija poteka v okviru polnega delovnega časa, pod enakimi pogoji, kot to velja za redno delo pri pooblaščenem izvajalcu.

(3) Posamezni preizkus znanja, ki je določen v programu specializacije, mora specializant uspešno opraviti najpozneje do zaključka dela specializacije, za katerega je v programu specializacije tako preverjanje znanja predvideno. Če preizkusa znanj ni mogoče opraviti do zaključka dela specializacije, se mora preizkus opraviti najpozneje v prvem naslednjem razpisanem terminu. Če preizkus znanja brez opravičljivih razlogov ni opravljen do navedenega roka, lahko glavni mentor poda predlog za prenehanje specializacije v skladu z drugim odstavkom 39. člena tega pravilnika.

(4) Specializant enkrat letno poda anonimno povratno informacijo o poteku programa specializacije, mentorstvu in drugih vidikih specializacije, ki se posreduje zbornici in koordinatorju specializacije.

39. člen

(prenehanje specializacije)

(1) Specializantu, ki mu pred potekom odobrene specializacije preneha delovno razmerje pri delodajalcu, za katerega potrebe je bila specializacija odobrena, ta specializacija preneha.

(2) Če glavni mentor ugotovi, da specializant brez opravičljivih razlogov ne opravlja svojih obveznosti po programu specializacije, najpozneje po treh mesecih in po predhodnem pisnem opozorilu specializantu Zbornici predlaga prenehanje specializacije. Zbornica odloči o predlogu, ko se seznani s pojasnili glavnega mentorja in specializanta.

(3) Če glavni mentor meni, da specializant psihofizično ni primeren oziroma sposoben za opravljanje specializacije ali da obstajajo zdravstveni razlogi, ki mu onemogočajo opravljanje specializacije, zahteva od specializantovega delodajalca, da specializanta napoti na usmerjeni preventivni zdravstveni pregled k pooblaščenemu specialistu medicine dela, prometa in športa v skladu s pravilnikom, ki ureja preventivne zdravstvene preglede delavcev.

(4) Če specialist medicine dela, prometa in športa iz prejšnjega odstavka da negativno oceno izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev, specializantov delodajalec to posreduje Zbornici, ki odloči o prenehanju specializacije.

(5) Prenehanje specializacije lahko zbornici predlaga glavni mentor, specializant ali delodajalec specializanta. O predlogu odloči zbornica in izda odločbo, ko se seznani s pojasnili glavnega mentorja in specializanta ter če je prenehanje predlagal delodajalec specializanta, delodajalca. Odločba se pošlje specializantu, delodajalcu specializanta in glavnemu mentorju.

(6) Zbornica izda odločbo o prenehanju specializacije specializantu, ki v treh mesecih po zaključenem kroženju ne pristopi k opravljanju specialističnega izpita, in specializantu, ki tudi v tretjem poskusu ne opravi specialističnega izpita.

40. člen

(prekinitve izvajanja specializacije)

(1) Redni letni dopust se všteva v čas specializacije.

(2) Prekinitve specializacije zaradi bolezni, izrednega dopusta in drugih razlogov, ki skupaj ne trajajo dlje kot 20 zaporednih delovnih dni, ne podaljšujejo celotnega trajanja specializacije.

(3) Čas specializacije se izjemoma podaljša, kadar prekinitve trajajo manj kot 20 zaporednih delovnih dni, če specializant zato ne opravi dela programa specializacije (krajša področja kroženja).

(4) Pri daljši odsotnosti zaradi bolezni, materinskega, starševskega ali očetovskega dopusta ali drugih upravičenih razlogov se čas specializacije ustrezno podaljša. O podaljšanju specializacije na predlog glavnega mentorja odloči zbornica. Specializant mora o opravičljivih razlogih za prekinitev opravljanja specializacije nemudoma obvestiti zbornico.

IX. SPECIALISTIČNI IZPIT

41. člen

(pristop k specialističnemu izpitu)

(1) Specializant, ki je opravil predpisani program specializacije, lahko pristopi k specialističnemu izpitu, ki obsega teoretični in praktični del. Specializant vlogo za pristop k specialističnemu izpitu naslovi na zbornico.

(2) Specializant mora specialistični izpit opraviti najpozneje v treh mesecih po tem, ko je opravil predpisani program specializacije, oziroma najpozneje v treh mesecih po vsakokratnem neuspešnem opravljanju specialističnega izpita. V primeru iz 46. člena tega pravilnika mora specializant specialistični izpit opraviti v treh mesecih po opravljenem dodatnem kroženju, v primeru iz 47. člena tega pravilnika pa v prvem mesecu naslednjega leta. Če kandidat tudi v tretjem roku specialističnega izpita ne opravi, zbornica izda odločbo o prenehanju specializacije.

(3) Specializant vlogi priloži ustrezno izpolnjen »List specializanta« iz drugega odstavka 37. člena tega pravilnika, izjavo glavnega mentorja in koordinatorja specializacije o pripravljenosti kandidata na specialistični izpit ter potrdila, ki dokazujejo, da je specializant v poteku specializacije pridobil zahtevana znanja in veščine ter opravil predpisane kolokvije za samostojno opravljanje del in storitev.

42. člen

(odobritev specialističnega izpita)

(1) Če specializant izpolnjuje pogoje za opravljanje specialističnega izpita, zbornica z odločbo o odobritvi specialističnega izpita določi izpitno komisijo ter čas in kraj opravljanja specialističnega izpita.

(2) Na utemeljeno prošnjo specializanta lahko zbornica preloži izpit za največ 30 dni.

43. člen

(izpitna komisija)

(1) Specialistični izpit se opravlja pred tričlansko izpitno komisijo. Zbornica za vsak specialistični izpit posebej imenuje predsednika izpitne komisije in dva člana ter zapisnikarja.

(2) Za predsednika izpitne komisije je lahko imenovan specialist, ki ima najmanj pet let specialističnih izkušenj na strokovnem področju, na katerem se specializant usposablja, in je izkazan strokovnjak tega strokovnega področja ter je imenovan za glavnega mentorja.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se, kadar se uvede nova specializacija, za predsednika izpitne komisije lahko imenuje diplomirani zdravstvenik/diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani babičar/diplomirana babica, ki ima najmanj deset let praktičnih izkušenj na strokovnem področju, na katerem se specializant usposablja, in izkazuje aktivno klinično delovanje na strokovnem področju specializacije ter je imenovana za glavno mentorico.

(4) Za člana izpitne komisije je lahko imenovan specialist, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje za glavnega mentorja.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek se, kadar se uvede nova specializacija, za člana izpitne komisije lahko imenuje diplomirani zdravstvenik/diplomirana medicinska sestra oziroma diplomirani babičar/diplomirana babica, ki ima najmanj pet let praktičnih izkušenj na strokovnem področju, na katerem se specializant usposablja, in izkazuje aktivno klinično delovanje na strokovnem področju specializacije.

(6) Če se s specializacijo na specialista razširjajo ali prenašajo kompetence drugih poklicnih skupin zdravstvenih delavcev, je za člana izpitne komisije lahko imenovan drug zdravstveni delavec, ki izpolnjuje pogoje iz četrtega ali petega odstavka tega člena.

44. člen

(vsebina specialističnega izpita)

Specialistični izpit obsega teoretični in praktični del. Teoretični del je lahko sestavljen iz pisnega oziroma ustnega preizkusa znanja.

45. člen

(izostanek od specialističnega izpita)

(1) Če specializant ne pristopi k opravljanju specialističnega izpita ali odstopi od že začetega specialističnega izpita, se šteje, da izpita ni opravil.

(2) Če specializant ne pride na izpit iz utemeljenega razloga (npr. bolniška odsotnost, rizična nosečnost ipd.), se mora k izpitu ponovno prijaviti in hkrati utemeljiti svojo odsotnost na prvem roku. Če je razlog utemeljen, o čemer presodi zbornica, se šteje, da se specializant na izpit prijavlja prvič.

46. člen

(neuspešno opravljen specialistični izpit)

(1) Če specializant ni opravil specialističnega izpita, lahko izpitna komisija zbornici v zapisniku predlaga podaljšanje specializacije in navede strokovna področja dodatnega kroženja za najmanj dva in največ štiri mesece.

(2) Specializant, ki izpita prvič ne opravi, ima pravico izpit ponavljati v roku, ki ga določi izpitna komisija.

47. člen

(izguba pravice do opravljanja specialističnega izpita)

Specializant, ki drugič ne opravi specialističnega izpita, izgubi pravico do nadaljnjega opravljanja specialističnega izpita v tekočem letu. Skupno lahko specializant specialistični izpit opravlja največ trikrat.

48. člen

(ocena na izpitu)

(1) Izpitna komisija odloča z večino glasov.

(2) Znanje specializanta na izpitu se ocenjuje z »opravil« ali »ni opravil«. Če specializant pokaže izjemno oziroma nadpovprečno znanje, lahko izpitna komisija oceni njegovo znanje z oceno »s pohvalo«.

(3) Predsednik komisije specializantu sporoči uspeh v prisotnosti članov komisije in zapisnikarja takoj po izpitu.

(4) Po opravljenem specialističnem izpitu specialist prejme potrdilo iz 50. člena tega pravilnika.

49. člen

(zapisnik o poteku specialističnega izpita)

O poteku specialističnega izpita se piše zapisnik na obrazcu, ki ga zbornica objavi na svoji spletni strani in ga podpišejo predsednik, člana izpitne komisije in zapisnikar. En izvod zapisnika se takoj po končanem specialističnem izpitu izroči specialistu.

50. člen

(potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu)

Specializantu, ki opravi specialistični izpit, zbornica izda potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu. Obrazec potrdila je v Prilogi 3, ki je sestavni del tega pravilnika.

51. člen

(ugovor)

(1) Specializant, ki specialističnega izpita ne opravi, lahko v treh dneh po opravljanju specialističnega izpita vloži ugovor iz naslednjih razlogov:

– če izpit ni potekal v skladu s tem pravilnikom,

– če meni, da je pokazal ustrezno znanje za uspešno oceno.

(2) Obrazloženi ugovor vloži ali priporočeno pošlje na zbornico, ki o ugovoru odloči najpozneje v 30 dneh od prejema ugovora.

(3) Če zbornica ugotovi, da so bile pri specialističnem izpitu kršene določbe tega pravilnika, specialistični izpit razveljavi in določi, da ga specializant opravlja ponovno. Če zbornica ugotovi, da je bilo kandidatovo znanje ustrezno, odloči, da je izpit opravil.

(4) Odločitev Zbornice o ugovoru je dokončna.

X. FINANCIRANJE SPECIALIZACIJ

52. člen

(stroški specializacije)

Višino stroškov specializacije, ki vključuje stroške obveznih izobraževanj in stroške specialističnega izpita, na predlog zbornice določi minister.

XI. KONČNA DOLOČBA

53. člen

(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 0070-4/2025

Ljubljana, dne 12. maja 2025

EVA 2025-2711-0004

Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije –

Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Anita Prelec

predsednica

Soglašam!

dr. Valentina Prevolnik Rupel

ministrica

za zdravje

Priloga1

Priloga2

Priloga3

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 37/2025 z dne 23. 5. 2025