Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 20/2025 z dne 28. 3. 2025

754. Uredba o izvajanju intervencije naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, stran 2105.

Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O

o izvajanju intervencije naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1) Ta uredba ureja izvajanje intervencije naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali iz strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko za obdobje 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: SN SKP). SN SKP je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave in spletni strani skupne kmetijske politike (https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027).

(2) S to uredbo se za intervencijo iz prejšnjega odstavka določajo namen in cilji intervencije, vlagatelj in upravičenec, upravičeni stroški, pogoji za dodelitev podpore, merila za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev, obveznosti, finančne določbe in upravne sankcije, za izvajanje Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU).

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1. FADN je metodologija Farm Accountancy Data Network – mreža računovodskih podatkov v skladu s pravilnikom, ki ureja delovanje mreže za zbiranje računovodskih podatkov o dohodkih in poslovanju kmetijskih gospodarstev, ki vodijo kmetijsko knjigovodstvo po metodologiji FADN;

2. skupna načrtovana vrednost naložbe je celotna vrednost naložbe brez davka na dodano vrednost, ki jo vlagatelj navede v vlogi na javni razpis;

3. enostavna naložba je naložba do vključno 100.000 eurov skupne načrtovane vrednosti;

4. zahtevna naložba je naložba nad 100.000 eurov skupne načrtovane vrednosti;

5. mladi kmet je vlagatelj, ki ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjuje pogoje za vlagatelja iz uredbe, ki ureja izvajanje intervencij podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in medgeneracijski prenos znanja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027;

6. primarna pridelava kmetijskih proizvodov je primarna kmetijska proizvodnja iz 44. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) 2022/2472 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 2024/90118 z dne 21. 2. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/2472/EU). Primarna pridelava kmetijskih proizvodov iz te točke se podrobneje opredeli z javnim razpisom;

7. glava velike živine (v nadaljnjem besedilu: GVŽ) je ekvivalent, ki se izračuna iz koeficientov za izračun GVŽ za posamezne vrste in kategorije rejnih živali iz pravilnika, ki ureja evidenco imetnikov rejnih živali in evidenco rejnih živali;

8. energija iz obnovljivih virov (v nadaljnjem besedilu: OVE) pomeni energijo iz zakona, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije;

9. ureditev objekta je gradnja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in obsega novogradnjo in rekonstrukcijo objekta;

10. hlevski izpust je ograjena površina ob hlevu ali s hlevom povezana površina v njegovi neposredni bližini, namenjena gibanju živali na prostem.

II. PODROBNEJŠE DOLOČBE ZA IZVAJANJE INTERVENCIJE

3. člen

(namen in cilji intervencije)

(1) Podpora iz intervencije je namenjena naložbam v primarno pridelavo kmetijskih proizvodov.

(2) Cilji intervencije so:

1. izboljšanje nastanitvenih pogojev za rejne živali;

2. posodobitev in prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev;

3. prilagajanje kmetijskih gospodarstev podnebnim spremembam;

4. večja digitaliziranost kmetijske proizvodnje;

5. povečanje dodane vrednosti kmetijskih proizvodov in

6. izboljšanje povezovanja v verige vrednosti in preskrbe s hrano.

4. člen

(vrste naložb)

(1) Do podpore so upravičene naslednje vrste naložb:

1. ureditev hleva oziroma nakup opreme za hlev;

2. ureditev gnojišča in zaprtih skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila: ureditev samostojnega objekta za skladiščenje živinskih gnojil (zbiralnik gnojevke oziroma gnojnice ter gnojišče) in nakup opreme za objekt, nakup in postavitev mobilne opreme za skladiščenje živinskih gnojil, nakup in postavitev lagune ter opreme za zatesnitev lagune za skladiščenje živinskih gnojil;

3. ureditev pašnika za rejo domačih živali in nakup pripadajoče opreme;

4. nakup opreme za pridobivanje energije iz OVE;

5. nakup in postavitev ograje, ki preprečuje stik prašičev z divjimi prašiči v skladu s pravilnikom, ki ureja biovarnost ter izvajanje biovarnostnih ukrepov iz uredbe (EU) o prenosljivih boleznih živali (v nadaljnjem besedilu: ograja, ki preprečuje stik prašičev z divjimi prašiči);

6. nakup mobilne dvoriščne mehanizacije iz pravilnika, ki ureja katalog stroškov in njihove vrednosti na enoto (v nadaljnjem besedilu: mobilna dvoriščna mehanizacija);

7. ureditev hlevskega izpusta, ki ni naložba iz 1. točke tega odstavka.

(2) Podpora za naložbo iz 2. do 7. točke prejšnjega odstavka se uveljavlja skupaj z naložbo iz 1. točke prejšnjega odstavka, pri čemer lahko stroški naložbe iz 2. do 7. točke prejšnjega odstavka predstavljajo največ 50 % upravičenih stroškov celotne naložbe.

5. člen

(vlagatelj in upravičenec)

(1) Vlagatelj je fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je kot nosilec kmetijskega gospodarstva vpisan v RKG in ima v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa najmanj 12.000 eurov standardnega prihodka iz kmetijske dejavnosti, kar je razvidno iz RKG.

(2) Upravičenec je vlagatelj iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore iz 8. člena te uredbe in doseže zadostno število točk pri merilih za izbor vlog v skladu z 10. členom te uredbe.

6. člen

(upravičeni in neupravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški so:

1. stroški ureditve hleva oziroma stroški nakupa opreme za hlev, vključno s stroški inštalacijskih del, povezanih z namestitvijo opreme za objekt. Kot stroški ureditve hleva, ki je zahteven ali manj zahteven objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, se priznajo tudi stroški ureditve dvorišča, ter stroški ureditve hlevskega izpusta;

2. stroški ureditve zaprtih skladiščnih zmogljivosti za živinska gnojila: stroški ureditve objekta in nakup opreme za objekt, stroški nakupa in postavitve mobilne opreme za skladiščenje živinskih gnojil, stroški opreme za zatesnitev lagune za skladiščenje živinskih gnojil ter stroški nakupa in postavitve lagune;

3. stroški ureditve pašnika za rejo domačih živali in nakup pripadajoče opreme: stroški nakupa in postavitve lesene, žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme, stroški nakupa in postavitve zaščitne mreže proti ujedam, stroški nakupa in postavitve farmskega pletiva z ojačitvijo ter pripadajoče opreme, stroški postavitve krmišča in zavetišča na pašniku ter stroški nakupa pripadajoče opreme, stroški ureditve zajetja in zbiralnika za kapnico na pašniku, stroški nakupa dodatne opreme za oskrbo z vodo (cisterna), stroški premične elektromreže (visoke premične varovalne elektromreže in druge premične elektromreže), stroški izvedbe agromelioracijskih del na kmetijskih zemljiščih v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijska zemljišča;

4. stroški nakupa opreme za pridobivanje energije iz OVE;

5. stroški nakupa in postavitve ograje, ki preprečuje stik prašičev z divjimi prašiči;

6. stroški nakupa mobilne dvoriščne mehanizacije;

7. stroški ureditve hlevskega izpusta: stroški nakupa in postavitve lesene, žičnate oziroma elektroograje in pripadajoče opreme, stroški nakupa in postavitve zaščitne mreže proti ujedam, stroški nakupa in postavitve farmskega pletiva z ojačitvijo ter pripadajoče opreme, stroški postavitve krmišča, stroški nakupa dodatne opreme za oskrbo z vodo (cisterna);

8. splošni stroški iz uredbe, ki ureja skupne določbe za izvajanje intervencij razvoja podeželja, ki niso vezane na površino ali živali, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah za izvajanje intervencij) do vključno 10 % upravičenih stroškov naložbe.

(2) Neupravičeni stroški so:

1. strošek rabljene mehanizacije in opreme;

2. strošek obratnih sredstev;

3. strošek lizinga, razen če je lizing odplačan do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, pri čemer stroški odobritve, zavarovanja in drugi stroški tega lizinga niso upravičeni;

4. strošek zakupa objekta, naprave in opreme;

5. strošek postavitve začasnega objekta v skladu z gradbenim zakonom;

6. strošek priprave zahtevka za izplačilo sredstev;

7. strošek patenta, licence, plačilne pravice, avtorske in sorode pravice ter registracija znamke;

8. davek na dodano vrednost;

9. carina in dajatev pri uvozu;

10. obresti na dolg, bančni stroški, strošek garancije in

11. upravna taksa.

(3) Podpora za upravičene stroške iz prvega odstavka tega člena se dodeli v obliki povračila dejansko nastalih stroškov v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

7. člen

(začetek upravičenosti stroškov)

(1) V skladu s četrtim odstavkom 86. člena Uredbe 2021/2115/EU so stroški iz prejšnjega člena upravičeni, če so nastali po vložitvi vloge na javni razpis.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek je v skladu s četrtim odstavkom 86. člena Uredbe 2021/2115/EU datum začetka upravičenosti splošnih stroškov iz 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena 1. januar 2023.

8. člen

(pogoji za dodelitev podpore)

Vlagatelj mora poleg splošnih pogojev za dodelitev podpore iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij ob vložitvi vloge na javni razpis izpolniti tudi naslednje pogoje:

1. če je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, mora imeti v Republiki Sloveniji registrirano kmetijsko dejavnost iz predpisa, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti;

2. vložiti mora zbirno vlogo v letu, ki se določi z javnim razpisom;

3. vlogi na javni razpis mora priložiti:

a) poslovni načrt v skladu z 9. členom te uredbe,

b) dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za nezahtevni objekt v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če se naložba nanaša na ureditev nezahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov;

4. izpolniti mora pogoj ekonomske upravičenosti naložbe, kar se izkazuje s pozitivno interno stopnjo donosnosti, ki se določi v skladu s Prilogo, ki je sestavni del te uredbe;

5. če gre za naložbo v ureditev hleva oziroma nakup opreme za hlev, mora hlev, ki je predmet podpore, oziroma hlev, za namen katerega se uveljavlja podpora za naložbo v opremo, izpolnjevati najmanj 80 % normativa glede gostote živali, velikosti notranjih in zunanjih površin za živali in gredi ali površine dvignjenih ravni za sedenje pri perutnini, določenih v Prilogi I Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/464 z dne 26. marca 2020 o določitvi nekaterih pravil za uporabo Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede dokumentov, potrebnih za retroaktivno priznanje obdobij za namen preusmeritve, pridelave ekoloških proizvodov in informacij, ki jih predložijo države članice (UL L št. 98 z dne 31. 3. 2020, str. 2), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2021/1921 z dne 4. novembra 2021 o popravku hrvaške jezikovne različice Izvedbene uredbe (EU) 2020/464 o določitvi nekaterih pravil za uporabo Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede dokumentov, potrebnih za retroaktivno priznanje obdobij za namen preusmeritve, pridelave ekoloških proizvodov in informacij, ki jih predložijo države članice (UL L št. 391 z dne 5. 11. 2021, str. 41), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2020/464/EU);

6. če gre za naložbo v ureditev hleva oziroma nakup opreme za hlev, v katerem se izvaja reja merjascev oziroma kokoši nesnic, mora, ne glede na prejšnjo točko, hlev, ki je predmet podpore, oziroma hlev, za namen katerega se uveljavlja podpora za naložbo v opremo, v skladu s pravilnikom, ki ureja zaščito rejnih živali, izpolnjevati:

– pogoje glede velikosti talne površine boksa za odraslega merjasca,

– pogoje glede ločenega prostora za nesenje jajc za posamezno kokoš nesnico (gnezdo) ali za skupino kokoši nesnic (skupinsko gnezdišče) ter pogoje glede dolžine ustreznih gredi;

7. naložba v ureditev hleva oziroma hlev, za namen katerega se uveljavlja podpora za naložbo v opremo, mora izpolnjevati lastnosti in tehnične zahteve glede najmanjše velikosti zaprtih površin iz 4. in 11. člena Uredbe 2020/464/EU;

8. do podpore ni upravičena naložba v ureditev hleva z odprtim skladiščem za živinska gnojila pod rešetkami hleva;

9. z naložbo mora zagotoviti obseg skladiščnih kapacitet za najmanj devetmesečno skladiščenje živinskih gnojil, pri čemer se obseg skladiščnih kapacitet določi v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

10. če ima kmetija, katere nosilec je vlagatelj, najmanj 30 % obsega kmetijskih zemljišč v uporabi (v nadaljnjem besedilu: obseg KZU) na najožjem vodovarstvenem območju, določenem z uredbo, ki ureja vodovarstvena območja, je upravičen do podpore za naložbo v ureditev hleva na hlevski gnoj, na globoki nastil oziroma na tlačen gnoj. Obseg KZU iz te točke se ugotavlja na podlagi zbirne vloge iz 2. točke tega člena;

11. ne glede na prejšnjo točko je naložba v ureditev hleva na tekoče frakcije upravičena do podpore, če kmetija, katere nosilec je vlagatelj, ne presega 170 kg letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil iz uredbe, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, na ha obsega KZU, ki so zunaj najožjega vodovarstvenega območja, določenega z uredbo, ki ureja vodovarstvena območja. Obseg KZU iz te točke se ugotavlja na podlagi zbirne vloge iz 2. točke tega člena;

12. če so na kmetijskem gospodarstvu, katerega nosilec je vlagatelj, lagune, se vlogi na javni razpis priložijo datumsko in lokacijsko označene fotografije teh lagun;

13. če gre za naložbo v ureditev pašnika za rejo domačih živali:

a) znaša povprečna obtežba z živino na kmetijskem gospodarstvu najmanj 0,3 povprečnega letnega števila GVŽ/ha obsega KZU, pri čemer se:

– obseg KZU ugotavlja na podlagi zbirne vloge iz 2. točke tega člena,

– povprečno letno število GVŽ na kmetijskem gospodarstvu določi na podlagi zbirne vloge iz 2. točke tega člena ter v skladu z uredbo, ki ureja neposredna plačila iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: povprečno letno število GVŽ),

b) se vlogi na javni razpis priložita načrt kmetijskega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala, ter skica tega zemljišča na ortofoto posnetku GERK-a kmetijskega zemljišča, na katerega se naložba nanaša, oziroma z izrisom digitalnega zemljiškokatastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK, ter opis tehnologije paše,

c) mora imeti vlagatelj soglasje Zavoda za gozdove Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, če naložba posega na gozdno zemljišče. Vlagatelj vlogi na javni razpis priloži načrt gozdnega zemljišča, ki vključuje popis del in materiala, ter skico tega zemljišča na ortofotu z izrisom digitalnega katastrskega načrta za zemljišče, na katero se naložba nanaša oziroma na katerem se naložba izvaja,

č) in gre za izvedbo agromelioracijskih del, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

– pri zahtevni agromelioraciji mora imeti pravnomočno odločbo o uvedbi agromelioracije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča,

– pri nezahtevni agromelioraciji na območju varovanj in omejitev po posebnih predpisih, mora vlogi na javni razpis priložiti predpisana soglasja in dovoljenja pristojnih organov;

14. če gre za naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz OVE:

a) skupna količina proizvedene energije iz OVE ne sme presegati načrtovane porabe energije na kmetijskem gospodarstvu v koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, kar je razvidno iz:

– elaborata gradbene fizike, če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnega in manj zahtevnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov, ali

– energetskega pregleda v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda, če gre za naložbo v nakup opreme za namen objekta ali rekonstrukcijo nezahtevnega objekta v skladu s predpisi s področja graditve objektov,

b) se vlogi na javni razpis priloži soglasje za priključitev v skladu z zakonom, ki ureja spodbujanje rabe obnovljivih virov energije;

15. naložba v ureditev hleva ni upravičena do podpore, če so bila vlagatelju v okviru intervencije naložbe v prilagoditev kmetijskih gospodarstev izvajanju nadstandardnih zahtev s področja dobrobiti rejnih živali že odobrena sredstva za namen ureditve hleva oziroma za namen nakupa opreme za isto vrsto rejnih živali, za katero se uveljavlja podpora z vlogo na javni razpis;

16. na posamezni javni razpis oziroma posamezni sklop javnega razpisa se lahko vloži največ ena vloga.

9. člen

(poslovni načrt)

(1) Poslovni načrt se izdela za ekonomsko dobo naložbe, vendar najmanj do datuma, določenega z javnim razpisom.

(2) Poslovni načrt mora temeljiti:

1. za zahtevne naložbe na podlagi:

a) dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov iz obračuna davka od dohodka pravnih oseb oziroma iz obračuna akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: knjigovodstvo), ali

b) rezultatov FADN za obdobje od 1. januarja do 31. decembra, ki so bili standardno obdelani in poslani do 15. oktobra ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;

2. za enostavne naložbe na:

a) podlagi podatkov iz prejšnje točke, ali

b) pokritju, ki se določi v skladu s Prilogo 2 Uredbe o izvajanju intervencije naložbe v dvig produktivnosti in tehnološki razvoj, vključno z digitalizacijo kmetijskih gospodarstev, ter intervencije naložbe v prilagoditev na podnebne spremembe pri trajnih nasadih, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (Uradni list RS, št. 14/25). Poslovni načrt ne sme biti izdelan na podlagi pokritja, če se za kmetijo, katere nosilec je vlagatelj, vodi knjigovodstvo v skladu s prejšnjo točko.

(3) Z javnim razpisom se opredeli leto, za katero se upoštevajo podatki iz knjigovodstva ali standardni rezultati FADN.

(4) Poslovni načrt vsebuje sestavine iz Priloge te uredbe.

10. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Vloge, vložene na javni razpis, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. ekonomski vidik naložbe:

a) povprečno letno število GVŽ na kmetijskem gospodarstvu, katerega nosilec je vlagatelj,

b) kmetijskemu gospodarstvu, katerega nosilec je vlagatelj, so odobrena sredstva iz podukrepa podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva v okviru programa, ki ureja razvoj podeželja za obdobje 2014–2020, oziroma na podlagi te uredbe,

c) vodenje knjigovodstva;

2. socialni in geografski vidik vlagatelja:

a) kmetijsko gospodarstvo je na območju OMD,

b) izobrazba vlagatelja,

c) zaposlena oseba za polni delovni čas na kmetijskem gospodarstvu ali vlagatelj ali član kmetije je vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje,

č) naložbena podpora vlagateljici: vlogo na javni razpis vloži nosilka kmetije, ki je bila nosilka te kmetije že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis, ali vlagateljica je odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica in je bila odgovorna oseba pravne osebe ali samostojna podjetnica posameznica že v koledarskem letu pred vložitvijo vloge na javni razpis,

d) vlagatelj je mladi kmet,

e) obmejna problemska območja: lokacija kmetijskega gospodarstva je v občini v obmejnem problemskem območju v skladu z uredbo, ki ureja določitev obmejnih problemskih območij;

3. povezovanje: članstvo vlagatelja ali člana kmetije v organizaciji proizvajalcev ali skupini proizvajalcev, priznani za sektor, ki je povezan s predmetom naložbe, ali članstvo v zadrugi;

4. zeleni in digitalni prehod:

a) digitalizacija proizvodnih procesov,

b) povprečno letno število GVŽ, vključenih v ekološko rejo,

c) obseg vseh skladiščnih kapacitet za živinska gnojila na kmetijskem gospodarstvu,

č) z vlogo na javni razpis se uveljavlja naložba v nakup in postavitev ograje, ki preprečuje stik prašičev z divjimi prašiči,

d) z vlogo na javni razpis se uveljavlja naložba v opremo za pridobivanje energije iz OVE,

e) ohranjanje kulturne dediščine,

f) delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu,

g) vključenost vlagatelja v intervencijo kmetijsko-okoljska podnebna plačila iz uredbe, ki ureja plačila za okoljske in podnebne obveznosti, naravne ali druge omejitve ter Naturo 2000 iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: intervencija KOPOP), v intervencijo shema za podnebje in okolje iz uredbe, ki ureja neposredna plačila iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: intervencija SOPO) ali v intervencijo dobrobit živali iz uredbe, ki ureja intervencijo dobrobit živali iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: intervencija DŽ). Vključenost v intervencije se ugotavlja na podlagi zbirne vloge iz 2. točke 8. člena te uredbe.

(2) Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 30 % možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev.

11. člen

(pogoji ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev)

(1) Poleg izpolnjevanja splošnih pogojev ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij mora upravičenec izpolniti tudi naslednje pogoje:

1. če gre za naložbo v ureditev hleva iz 1. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe oziroma za naložbo iz 2. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, mora biti ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev skladišče za gnojevko zaprto;

2. če gre za naložbo iz 2. do 7. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, se zahtevku za izplačilo sredstev priložijo datumsko in lokacijsko označene fotografije naložbe;

3. če gre za naložbo iz 4. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, se zahtevku za izplačilo sredstev priloži pogodba o uporabi sistema z elektrooperaterjem v skladu z zakonom, ki ureja energetiko, pri čemer se mora pogodba glasiti na upravičenca;

4. če gre za naložbo iz 6. točke prvega odstavka 4. člena te uredbe, se zahtevku za izplačilo sredstev priložita račun s specifikacijo, iz katerega so razvidni najmanj serijska številka, tip stroja in nazivna moč, ter dobavnica, transportni list ali drugo dokazilo, ki izkazuje prevzem mehanizacije;

5. vložena mora biti zbirna vloga v skladu z uredbo o izvedbi intervencij kmetijske politike za posamezno leto.

(2) Če upravičenec vloži dva ali tri zahtevke za izplačilo sredstev, morajo biti pogoji iz prejšnjega odstavka izpolnjeni ob vložitvi zahtevka, s katerim se uveljavlja izplačilo sredstev za naložbo, na katero se pogoj nanaša.

(3) Poleg pogojev iz prvega odstavka tega člena mora upravičenec ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev izpolniti tudi naslednje pogoje:

1. z naložbo mora zagotoviti obseg skladiščnih zmogljivosti za najmanj devetmesečno skladiščenje živinskih gnojil, pri čemer se obseg skladiščnih zmogljivosti določi v skladu z uredbo, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

2. zatesnjene morajo biti vse lagune na kmetijskem gospodarstvu, katerega nosilec je upravičenec;

3. če so bile upravičencu pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru:

– merila iz pod c) 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, mora biti najmanj en član kmetije, katere nosilec je upravičenec, vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma mora imeti upravičenec na kmetiji zavarovano najmanj eno osebo iz delovnega razmerja kot kmetijskega delavca za polni delovni čas,

– merila iz pod č) 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, mora biti upravičenka nosilka kmetije, odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojna podjetnica posameznica.

(4) Za zaključek naložbe se štejeta:

1. vključitev naložbe v uporabo, kar upravičenec izkaže z izjavo o vključitvi naložbe v uporabo v zahtevku za izplačilo sredstev;

2. pravnomočno uporabno dovoljenje, če gre za naložbo v ureditev manj zahtevnega in zahtevnega objekta.

(5) Upravičenec lahko na posamezno vlogo vloži:

1. en zahtevek za izplačilo sredstev, če gre za enostavno naložbo;

2. največ tri zahtevke za izplačilo sredstev, če gre za zahtevno naložbo, pri čemer se lahko posamezni zahtevek nanaša na eno vrsto naložbe iz prvega odstavka 4. člena te uredbe, razen za naložbo v ureditev zahtevnega ali manj zahtevnega objekta, za katero se lahko vložijo največ trije zahtevki za izplačilo sredstev.

12. člen

(obveznosti upravičenca)

(1) Poleg splošnih obveznosti iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij mora upravičenec izpolniti tudi naslednje obveznosti:

1. najpozneje v tretjem koledarskem letu po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora izpolniti najmanj 80 % proizvodnih zmogljivosti naložbe, načrtovanih v poslovnem načrtu (povprečno letno število GVŽ), kar se ugotavlja na podlagi zbirne vloge, vložene v koledarskem letu po letu izpolnitve te obveznosti;

2. najmanj pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev vodi knjigovodstvo za kmetijsko dejavnost, pri čemer mora izpolniti naslednje zahteve:

a) upravičenec, ki vodi knjigovodstvo po dejanskih prihodkih in dejanskih odhodkih oziroma dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih, mora knjigovodske podatke vsako leto do 15. oktobra poslati agenciji,

b) upravičenec, ki ne vodi knjigovodstva v skladu s prejšnjo podtočko, mora voditi knjigovodstvo po metodologiji FADN. Zagotoviti mora standardno obdelavo podatkov in vsako leto do 15. oktobra poslati standardno obdelane podatke ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;

3. najmanj pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora vložiti zbirno vlogo v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za posamezno leto;

4. če so bile upravičencu pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru:

a) merila iz pod c) 2. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe, mora neprekinjeno še najmanj tri zaporedna leta od vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev:

– biti najmanj en član kmetije, katere nosilec je upravičenec, vključen v pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti za polni obseg v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ali

– imeti upravičenec na kmetijskem gospodarstvu zavarovano najmanj eno osebo iz delovnega razmerja kot kmetijskega delavca za polni delovni čas,

b) merila iz pod č) 2. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe, mora upravičenka ostati nosilka kmetije, odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojna podjetnica posameznica neprekinjeno še najmanj tri zaporedna leta od vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev,

c) merila iz pod d) 2. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe, mora biti še pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva, na katerem je bila izvedena naložba,

č) merila iz 3. točke prvega odstavka 10. člena te uredbe, mora biti član organizacije proizvajalcev ali skupine proizvajalcev za skupno trženje, priznane za sektor, ki je povezan s predmetom naložbe, oziroma član zadruge še najmanj tri zaporedna koledarska leta po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev;

5. najmanj pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora izpolnjevati pogoje iz 5. do 7. točke 8. člena te uredbe;

6. če je bila upravičencu dodeljena višja stopnja javne podpore:

– v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 14. člena te uredbe, mora, ne glede na prejšnjo točko, izpolnjevati normativ glede gostote živali in velikosti notranjih in zunanjih površin za živali in gredi ter površin dvignjenih ravni za sedenje pri perutnini iz Priloge I Uredbe 2020/464/EU,

– v skladu z drugo alinejo prvega odstavka 14. člena te uredbe, mora poleg izpolnjevanja pogoja iz prejšnje alineje imeti v ekološko rejo vključene rejne živali iste vrste, za katere je namenjen hlev, ki je predmet podpore;

7. za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz 5. in 6. točke tega odstavka se upošteva povprečno letno število GVŽ na podlagi zbirne vloge, vložene v koledarskem letu, za katero se ugotavlja izpolnjevanje obveznosti. Šteje se, da sta pogoj iz 5. točke tega odstavka in pogoj iz prve alineje prejšnje točke izpolnjena, če ima upravičenec v ekološko kmetijstvo vključene rejne živali iste vrste, za katere je namenjen hlev, ki je predmet podpore;

8. če gre za naložbo v nakup opreme za pridobivanje energije iz OVE, mora biti najmanj pet zaporednih koledarskih let po vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, surovina za pridobivanje energije lesna biomasa oziroma kmetijski proizvod, pri čemer uporaba žit in drugih poljščin, bogatih s škrobom in sladkorjem, ter oljnic ni dovoljena.

(2) Naložbo, ki je predmet podpore, mora upravičenec v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij uporabljati za namen dejavnosti primarne pridelave kmetijskih proizvodov še najmanj pet koledarskih let po letu vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.

(3) Če gre za naložbo v nakup mobilne dvoriščne mehanizacije, za katero je obvezno ugotavljanje skladnosti s standardi in predpisi o varnosti strojev, mora upravičenec dokument, ki to izkazuje, hraniti na kraju samem, ter ga predložiti na zahtevo agencije.

13. člen

(javni razpis)

(1) Sredstva se razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(2) Vlaganje vlog na javni razpis se začne prvi delovni dan po izteku 21 dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) Če dve vlogi ali več vlog na javni razpis prejme enako število točk in razpisana sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh teh vlog v celoti, se vloge izberejo na podlagi ponderiranja meril za ocenjevanje vlog, ki se določijo v javnem razpisu.

(4) V skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, se prva vloga na javni razpis po vrstnem redu točkovanja, ki izpolnjuje predpisane pogoje in dosega zadostno število točk, vendar razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, odobri do višine razpoložljivih sredstev:

1. če se vlagatelj s tem strinja, kar izkaže z izjavo, ki jo mora poslati Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v 15 dneh od vročitve obvestila o tem, da razpoložljiva sredstva ne zadoščajo za dodelitev sredstev v celoti, in

2. če vlagatelj v roku iz prejšnje točke agenciji predloži nov izkaz o zaprtosti finančne konstrukcije iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(5) Javni razpis je lahko razdeljen na posamezne sklope glede na vrsto naložbe oziroma velikost standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva v koledarskem letu pred letom objave javnega razpisa. Vloge se obravnavajo po posameznih sklopih, za katere so razpisana sredstva. Če je v posameznem sklopu višina razpisanih sredstev višja od zneska odobrenih sredstev, se preostanek sredstev sorazmerno prerazporedi v druge sklope.

(6) V javnem razpisu se podrobneje določijo:

1. vrste naložb, pri čemer je lahko predmet javnega razpisa naložba po posamezni vrsti rejnih živali,

2. višina razpisanih sredstev, kar lahko vključuje tudi porazdelitev sredstev po posameznih sklopih,

3. upravičeni in neupravičeni stroški,

4. pogoji za dodelitev podpore,

5. merila in točkovnik za ocenjevanje vlog,

6. pogoji za izplačilo sredstev in

7. obveznosti upravičenca po zadnjem izplačilu sredstev.

14. člen

(finančne določbe)

(1) Stopnja javne podpore je 50 % upravičenih stroškov naložbe in se poveča za:

– 15 %, če upravičenec z naložbo v celoti izpolni normativ glede gostote živali, velikosti notranjih in zunanjih površin za živali in gredi ali površine dvignjenih ravni za sedenje pri perutnini iz Priloge I Uredbe 2020/464/EU;

– 25 %, če upravičenec z naložbo v celoti izpolni normativ glede gostote živali, velikosti notranjih in zunanjih površin za živali in gredi ali površine dvignjenih ravni za sedenje pri perutnini iz Priloge I Uredbe 2020/464/EU, in bodo ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev v ekološko rejo vključene vrste živali, za katere je namenjen hlev, ki je predmet podpore.

(2) Najnižji znesek javne podpore je 5.000 eurov na vlogo.

15. člen

(poročilo o izpolnjevanju obveznosti)

(1) Upravičenec ali njegov pooblaščenec predloži poročilo s podatki iz 2. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe v elektronski obliki, podpisano s kvalificiranim elektronskim podpisom, do 15. oktobra tekočega leta za obveznosti iz prejšnjega koledarskega leta, in sicer v aplikacijo, ki je za ta namen vzpostavljena na osrednjem spletnem mestu državne uprave, na način, kot je določen za vložitev vloge na javni razpis v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(2) Podrobnejše zahteve glede poročila iz prejšnjega odstavka se lahko določijo v javnem razpisu.

16. člen

(predplačila)

Upravičenec lahko uveljavlja predplačilo do vključno 50 % vrednosti odobrenih sredstev v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

17. člen

(odrek pravici do sredstev)

Če se upravičenec odreče pravici do sredstev iz odločbe o pravici do sredstev, o tem v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, pisno obvesti agencijo najpozneje v 90 dneh od dneva vročitve odločbe o pravici do sredstev.

III. SISTEM UPRAVNIH SANKCIJ

18. člen

(upravne sankcije)

(1) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 1. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

a) 20 % izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 70 % in manj kot 80 % proizvodnih zmogljivosti, načrtovanih v poslovnem načrtu;

b) 50 % izplačanih sredstev, če izpolni najmanj 60 % in manj kot 70 % proizvodnih zmogljivosti, načrtovanih v poslovnem načrtu;

c) vsa izplačana sredstva, če izpolni manj kot 60 % proizvodnih zmogljivosti, načrtovanih v poslovnem načrtu.

(2) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 2. oziroma 4. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

a) po prvi ugotovljeni kršitvi 10 % izplačanih sredstev;

b) po drugi ugotovljeni kršitvi 50 % izplačanih sredstev;

c) po tretji ugotovljeni kršitvi razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(3) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 3. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

a) po prvi ugotovljeni kršitvi 50 % izplačanih sredstev;

b) po drugi ugotovljeni kršitvi razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

(4) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 5. oziroma 6. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

a) 25 % izplačanih sredstev, če ne izpolnjuje obveznosti iz druge alineje 6. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe, izpolnjuje pa obveznost iz 5. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe;

b) 10 % izplačanih sredstev, če ne izpolnjuje obveznosti iz druge alineje 6. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe, izpolnjuje pa obveznost iz prve alineje 6. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe;

c) 15 % izplačanih sredstev, če ne izpolnjuje obveznosti iz prve alineje 6. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe, izpolnjuje pa obveznosti iz 5. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe;

č) vsa izplačana sredstva, če ne izpolnjuje obveznosti iz 5. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe.

(5) Upravičenec, ki ne izpolni obveznosti iz 8. točke prvega odstavka 12. člena te uredbe, po prvi ugotovljeni kršitvi dobi opozorilo, po drugi in vsaki nadaljnji kršitvi pa mora v proračun Republike Slovenije vrniti 10 % izplačanih sredstev.

(6) Če upravičenec ne predloži poročila in dokazil o izpolnjevanju obveznosti v skladu s 15. členom te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti izplačana sredstva, in sicer:

a) po prvi ugotovljeni kršitvi dobi opozorilo;

b) po drugi ugotovljeni kršitvi 10 % izplačanih sredstev;

c) po tretji ugotovljeni kršitvi 50 % izplačanih sredstev;

č) po četrti ugotovljeni kršitvi razliko med skupno višino izplačanih sredstev in vrnjenimi sredstvi.

19. člen

(majhna naložba za namen izvajanja upravnega pregleda)

Za majhno naložbo iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij se šteje ena ali več naložb, ki se uveljavljajo z vlogo na posamezni javni razpis in za katere je skupno odobrenih do vključno 15.000 eurov sredstev.

IV. KONČNA DOLOČBA

20. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00704-60/2025

Ljubljana, dne 27. marca 2025

EVA 2024-2330-0167

Vlada Republike Slovenije

Klemen Boštjančič

podpredsednik

Priloga

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 20/2025 z dne 28. 3. 2025