A
A
A

Glasilo Uradni list RS

V zavihku Glasilo Uradni list RS najdete vse uradne predpise slovenske zakonodaje.
Od 1. aprila 2010, je edina uradna izdaja Uradnega lista RS elektronska izdaja. Dodatne informacije najdete tukaj.

Številka 4

Uradni list RS, št. 4 z dne 24. 1. 2025

UL Infotok

Uradni list RS, št. 4/2025 z dne 24. 1. 2025


149. Poslovnik Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije, stran 505.

  
Na podlagi prvega odstavka 296. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 130/22 in 18/23 – ZDU-1O) je Svet za elektronske komunikacije na 44. redni seji dne 16. 1. 2025 sprejel
P O S L O V N I K 
Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije 
I. UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(1) S tem poslovnikom se urejata organizacija in način dela Sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet).
(2) V tem poslovniku uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.
2. člen 
(1) Za pravilno uporabo in izvajanje določb tega poslovnika je odgovoren predsednik sveta.
(2) O vprašanjih, ki niso urejena s tem poslovnikom, njihova razrešitev pa je nujna za normalno delo sveta, se člani sveta sporazumejo na seji.
3. člen 
(1) Sedež sveta je v Ljubljani, Stegne 7.
(2) Svet ima svoj žig. Žig je velikosti 33 mm x 56 mm in je sestavljen iz slikovnega in besednega dela. Slikovni del je sestavljen iz elipse in podaljšanega pravokotnika. Elipsa je osnova za besedni del (za začetnico S), pravokotnik pa za nadaljevanje kratice EK in polno ime (zgoraj »Svet za elektronske komunikacije« in spodaj »Republike Slovenije«). Pod pravokotnikom je z imenom levo poravnan naslov sveta.
4. člen 
(1) Svet je pri svojem delu neodvisen in samostojen.
(2) Svet posluje v slovenskem jeziku.
5. člen 
(1) Delovanje sveta je javno.
(2) O svojem delu svet poroča Državnemu zboru Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni zbor) z rednimi letnimi poročili.
(3) Svet obvešča javnost o svojem delu s sporočili za javnost, predstavitvijo dela na novinarskih konferencah, objavami mnenj, priporočil in predlogov, letnih poročil in s posebnimi publikacijami. Sporočila objavlja tudi na svojem spletišču in družbenih omrežjih.
(4) Svet si prizadeva, da bi bilo spletišče sveta in objavljena gradiva dostopna vsem uporabnikom.
II. PRISTOJNOSTI SVETA 
6. člen 
(1) Svet spremlja stanje in razvoj trga ter izvajanje politik in regulacije na področju elektronskih komunikacij, vključno z varstvom potrošnikov, invalidov in uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami. Na podlagi zakona, ki ureja elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: zakon) o tem daje mnenja, priporočila in predloge glede zadev na področju elektronskih komunikacij, vključno glede varstva potrošnikov, invalidov in uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami na tem področju.
(2) Svet sme na podlagi zakona zahtevati informacije, razen osebnih podatkov, od Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija), državnih organov in drugih akterjev na področju elektronskih komunikacij. Pri uporabi zaupnih informacij mora svet poskrbeti, da se ohrani stopnja njihove zaupnosti.
(3) Svet daje mnenja agenciji glede zadev s področja elektronskih komunikacij, za katera ta zaprosi svet.
(4) Svet daje mnenja v okviru javne obravnave ali javnega posvetovanja ali na podlagi zaprosila. Pristojnim organom lahko da tudi pobudo za sprejem ali spremembe predpisov na področju elektronskih komunikacij.
(5) Svet lahko obravnava druga vprašanja, povezana z delom sveta, in odloča o drugih zadevah, ki jih določa poslovnik.
III. ORGANIZACIJA SVETA 
7. člen 
(1) Svet predstavlja predsednik sveta.
(2) Predsednik sveta opravlja naslednje naloge:
– vodi in organizira delo sveta,
– sklicuje in vodi seje sveta,
– predlaga dnevni red sej sveta,
– zastopa in predstavlja svet,
– obvešča javnost o delu sveta,
– predlaga svetu v sprejem letno poročilo o delu sveta,
– sprejeto letno poročilo o delu sveta predloži državnemu zboru in
– druge naloge, določene s tem poslovnikom oziroma drugimi akti ali sklepi sveta.
(3) V primeru odsotnosti ga nadomešča namestnik predsednika sveta ali član sveta, ki ga pooblasti predsednik.
8. člen 
(1) Strokovno-administrativne naloge za svet opravlja sekretar sveta.
(2) Sekretarja sveta se imenuje skladno z določili zakona.
(3) Naloge sekretarja sveta so:
– pomoč predsedniku sveta pri organiziranju dela sveta,
– pomoč predsedniku sveta pri pripravi in izvedbi sej,
– skrb za zbiranje in pripravo gradiva,
– pisanje zapisnikov sej,
– skrb za uresničevanje sklepov in odločitev sveta,
– koordiniranje dela delovnih skupin,
– skrb za arhiviranje gradiva,
– urejanje spletišča sveta in
– druge strokovne in administrativne naloge, ki so potrebne za nemoteno delo sveta.
(4) Sekretar sveta je upravičen do nagrade skladno z določbami zakona.
(5) Za naloge iz tretjega odstavka tega člena je sekretar odgovoren predsedniku sveta.
IV. KONSTITUIRANJE SVETA 
9. člen 
(1) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče predsednik dotedanjega sveta najpozneje v petnajstih dneh po imenovanju vsaj dveh tretjin članov sveta in začetku veljavnosti mandata novega sveta.
(2) Do izvolitve predsednika sveta sejo vodi predsednik dotedanjega sveta.
10. člen 
Svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri mora biti prisotnih večina članov sveta.
V. ODLOČANJE SVETA 
11. člen 
(1) Svet veljavno odloča o zadevah iz svoje pristojnosti, če je na seji navzoča večina članov sveta.
(2) Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov sveta.
VI. SEJE SVETA 
12. člen 
(1) Svet dela in odloča na sejah, ki so javne.
(2) Seje sveta so redne in izredne, izjemoma tudi dopisne.
(3) Redne seje skliče predsednik sveta najmanj dvakrat letno.
(4) Izredno sejo skliče predsednik sveta na lastno pobudo ali na zahtevo najmanj štirih članov sveta ali na zahtevo direktorja agencije.
(5) Osebe, ki niso člani sveta in niso vabljene na sejo, se morajo za udeležbo predhodno prijaviti na elektronski naslov sveta. Udeležba je odvisna od razpoložljivosti prostih mest. Svet lahko posamezne dele seje zapre za javnost.
13. člen 
(1) Seje sveta praviloma potekajo na sedežu sveta.
(2) Če se kateri od članov sveta ne more udeležiti seje na sedežu sveta, se mu izjemoma lahko omogoči sodelovanje na daljavo, ki mora zagotavljati enakovredno udeležbo vseh članov, pod pogojem, da svojo odsotnost pravočasno sporoči sekretarju in da so zagotovljene ustrezne tehnične možnosti za varno in zanesljivo komunikacijo, ki omogoča ohranjanje stopnje zaupnosti obravnavanih informacij in nemoteno ter učinkovito sodelovanje na seji.
(3) Glasovanje in druga procesna dejanja članov, ki sodelujejo na seji na daljavo, imajo enako veljavnost kot dejanja članov, ki so fizično prisotni na seji na sedežu sveta.
14. člen 
(1) Na seji sveta lahko sodelujeta direktor agencije oziroma njegovi pooblaščenci in minister, pristojen za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: minister) oziroma predstavniki ministrstva, pristojnega za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2) Na seji sveta na podlagi predloga direktorja lahko sodelujejo tudi drugi zaposleni v agenciji.
(3) Svet lahko na sejo ali k posamezni točki dnevnega reda povabi tudi zunanje strokovnjake ali predstavnike državnih organov in drugih akterjev na področju elektronskih komunikacij.
15. člen 
(1) Svet lahko odloči, da se določena točka dnevnega reda obravnava na zaprtem delu seje, na katerem so prisotni le člani sveta, lahko pa tudi direktor agencije oziroma njegovi pooblaščenci in minister oziroma predstavniki ministrstva,, ter posebej vabljeni k posamezni točki dnevnega reda.
(2) Zaprti del seje mora biti evidentiran v zapisniku o seji sveta, zapisnik o zaprtem delu seje pa se lahko po odločitvi sveta nahaja v posebnem dodatku, ki se pošlje samo članom sveta.
16. člen 
(1) V nujnih in izjemnih primerih, ko ni mogoče pravočasno sklicati seje sveta, lahko svet odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na dopisni seji.
(2) Dopisno sejo skliče predsednik sveta in določi rok, v katerem naj člani glasujejo, ki ne sme biti krajši od štirih ur in ne daljši od treh dni. Če se dopisna seja skliče tik pred koncem delovnega dne ali po njem, se ne sme končati pred 10. uro naslednjega delovnega dne.
(3) Sekretar sveta ugotovi dosegljivost članov sveta in jim naznani dopisno sejo.
(4) Sekretar sveta po navodilih predsednika sveta objavi sklic dopisne seje in gradivo za odločanje na dopisni seji skupaj z glasovnico pošlje vsem članom sveta po elektronski pošti ali na drug primeren način. Glasovnica mora vsebovati predlog sklepa in označbi ZA in PROTI.
(5) Predsednik sveta lahko zahteva, da so gradivo in odgovori po elektronski pošti digitalno podpisani.
(6) Na vrnjene glasovnice se zapiše datum in uro prispetja na svet, če nista razvidna že iz same glasovnice. Iz glasovnice mora biti nedvoumno razvidna odločitev o glasovanju in kdo glasuje. Zadostuje tudi kratka nedvoumna potrditev po elektronski pošti brez priložene celotne glasovnice, vendar poslana iz evidentiranega elektronskega naslova člana sveta.
(7) Odločitev je na dopisni seji veljavno sprejeta, če do izteka roka glasuje večina vseh članov sveta in od teh večina glasuje za sprejem odločitve.
(8) Če odločitev na dopisni seji ni veljavno sprejeta, mora predsednik sveta zadevo uvrstiti na prvo naslednjo redno ali izredno sejo sveta.
(9) O dopisni seji se sestavi zapisnik, ki ga svet potrdi na naslednji redni ali izredni seji.
VII. SKLIC SEJE 
17. člen 
(1) Seje sveta sklicuje predsednik sveta skladno z 12. členom tega poslovnika.
(2) Člane sveta se vabi na sejo s pisnim vabilom. Vabila se pošljejo članom po elektronski pošti na uradne naslove sveta. Na izrecno zahtevo posameznega člana se lahko vabilo pošlje tudi po navadni pošti. Gradiva za sejo se pošljejo po elektronski pošti ali objavijo na varnem skupnem strežniku.
(3) Osebam, ki so vabljene le k posameznim točkam dnevnega reda, se skupaj z vabilom pošlje le gradivo, ki se nanaša na točke dnevnega reda, pri katerih oseba sodeluje oziroma na katere je vabljena.
(4) V primerih, ki jih predsednik sveta oceni kot nujne, lahko skliče sejo sveta v roku, krajšem od sedmih dni, tudi po telefonu, elektronski pošti ali na drug primeren način.
(5) Sklic seje in predlog dnevnega reda pripravi predsednik sveta.
(6) Vsa vhodna in izhodna pošta se posreduje vsem članom sveta.
18. člen 
Predlagatelj sklica seje ali posamezne točke dnevnega reda mora predložiti gradivo o zadevi, zaradi katere je predlagal sklic seje ali točko dnevnega reda. Če je gradivo, obravnavano na seji sveta, pomanjkljivo, lahko predsednik sveta tako gradivo zavrne in zahteva od predlagatelja, da ga dopolni.
19. člen 
(1) Člani sveta imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej sveta.
(2) V primeru, da se član sveta iz objektivnih razlogov seje ne more udeležiti, mora o tem pravočasno obvestiti predsednika ali sekretarja sveta.
VIII. VODENJE IN POTEK SEJE SVETA 
20. člen 
(1) Seje sveta vodi predsednik sveta.
(2) Predsednik sveta najprej ugotovi udeležbo na seji oziroma sklepčnost. Navzočnost članov se ugotovi na podlagi podpisov na listi prisotnih na seji, ki je priloga zapisnika seje sveta oziroma prek ugotovljene prijave udeležencev, ki na seji sodelujejo na daljavo.
(3) Člani sveta in drugi prisotni na seji ne smejo med potekom seje uporabljati mobilnih telefonskih naprav oziroma drugih naprav z namenom snemanja.
21. člen 
(1) Ko predsednik sveta začne sejo, seznani svet, kdo izmed članov in drugih vabljenih na sejo ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti oziroma kdo ni opravičil svoje odsotnosti. Prav tako obvesti svet, kateri izmed članov je zaprosil za sodelovanje na seji na daljavo.
(2) Na začetku seje lahko predsednik sveta daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
22. člen 
(1) Po uvodnih pojasnilih iz prejšnjega člena svet z glasovanjem potrdi predlagani dnevni red.
(2) Vsak član sveta lahko predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda.
(3) O vsaki predlagani spremembi ali dopolnitvi dnevnega reda se odloča posebej.
(4) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih za umik posameznih točk z dnevnega reda in nato o predlogih za razširitev dnevnega reda.
(5) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi za razširitev nastali po sklicu seje. Za obravnavo predloga razširitve mora biti vsem članom sveta omogočen pravočasen dostop do gradiva, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red, in sicer po elektronski pošti ali prek varnega skupnega strežnika. Gradivo mora biti dostopno članom dovolj zgodaj, da se lahko temeljito seznanijo z vsebino predlagane točke pred začetkom obravnave.
23. člen 
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu, ki ga lahko svet med sejo spremeni, če s tem soglaša večina na seji navzočih članov.
(2) Prva točka dnevnega reda seje je praviloma potrditev zapisnika prejšnje seje.
(3) Vsak član sveta lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni. O utemeljenosti pripomb članov sveta in oseb iz 40. člena tega poslovnika k zapisniku odloči svet brez razprave. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
(4) Predsednik sveta seznani člane sveta z uresničitvijo sklepov prejšnje seje.
24. člen 
(1) Seja se nadaljuje po posameznih točkah dnevnega reda.
(2) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda se lahko poda kratka obrazložitev.
(3) K posamezni točki dnevnega reda poda poročevalec uvodno kratko obrazložitev in dodatna pojasnila, če je to potrebno.
(4) Ko poročevalec konča z obrazložitvijo, predsednik sveta odpre razpravo. Na posebna vprašanja članov sveta praviloma odgovarja poročevalec, vedno pa lahko odgovore oziroma dodatna pojasnila dajeta tudi direktor agencije oziroma njegovi pooblaščenci in minister oziroma predstavniki ministrstva, oziroma drugi strokovnjaki, ki so vabljeni na sejo.
25. člen 
(1) Na seji lahko razpravlja le član, ki se je prijavil k razpravi.
(2) Člani sveta in drugi navzoči se k razpravi prijavijo z dvigom rok in prevzemajo besedo, ko jih k besedi pozove predsednik sveta.
(3) V razpravi lahko sodelujejo tudi drugi prisotni na seji sveta, če jih predsednik sveta po predhodni prijavi pozove k besedi. Izjema so poročevalec, direktor oziroma njegovi pooblaščenci ter minister ali predstavniki ministrstva, ki lahko sodelujejo brez posebnega poziva predsednika sveta.
(4) Predsednik sveta daje besedo po vrsti prijav.
(5) Razprave na seji praviloma časovno niso omejene, če svet na seji ne sklene drugače.
26. člen 
(1) Član sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali dnevnega reda, dobi besedo takoj, ko zaprosi zanjo.
(2) Predsednik sveta je dolžan dati pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda, ki se zabeleži v zapisniku seje.
27. člen 
(1) Član sveta oziroma drug razpravljavec sme govoriti le o vprašanjih, oziroma zadevah v okviru posamezne točke dnevnega reda.
(2) Predsednik sveta skrbi, da razpravljavca nihče ne ovira pri govoru.
(3) Če se razpravljavec oddalji od vprašanja, ki ga svet obravnava, ga predsednik opozori, naj se drži dnevnega reda.
(4) Če se razpravljavec na opozorilo ne odzove, mu lahko predsednik odvzame besedo.
28. člen 
(1) Predsednik sveta lahko razpravo o posameznem vprašanju prekine, če presodi, da je za odločanje o stvari treba dobiti nove podatke ali dopolniti obstoječe gradivo.
(2) Predsednik sveta sklene razpravo, ko ugotovi, da za razpravo ni več prijavljenih članov.
(3) Predsednik sveta lahko časovno omeji razpravljanje na seji, če so imeli vsi člani sveta možnost o vprašanju razpravljati in če presodi, da je vsebina primerna za odločanje.
29. člen 
(1) Svet lahko sklene, da bo razpravljal o dveh ali več točkah dnevnega reda skupaj, če so te točke med seboj povezane.
(2) Glasovanje o vsaki točki je ločeno, lahko pa se o dveh ali več točkah dnevnega reda sprejme enotno odločitev.
30. člen 
Tekom razprave lahko svet odloči, da se posamezna točka umakne z dnevnega reda. V tem primeru svet preide na obravnavo naslednje točke dnevnega reda.
31. člen 
(1) Po končani razpravi da predsednik sveta predlog odločitve na glasovanje. Preden se začne glasovanje, predsednik ali po njegovem navodilu sekretar sveta glasno prebere besedilo predloga sklepa, o katerem se odloča.
(2) Če je o posameznem vprašanju podanih več predlogov, se glasuje o vsakem predlogu posebej in sicer po vrstnem redu, po katerem so bili predloženi.
32. člen 
Razprava o posamezni točki dnevnega reda oziroma o zadevi se na seji sveta vodi oziroma konča tako, da svet:
– sprejme predlog v predloženi obliki ali
– sprejme predlog z dopolnitvami in spremembami, danimi v razpravi, ali
– zavrne predlog v celoti ali ga umakne z dnevnega reda zaradi nadaljnjega proučevanja ali
– sprejme sklep, da se odločitev odloži do ene izmed naslednjih sej sveta.
33. člen 
(1) Glasovanje na seji sveta je praviloma javno.
(2) Javno glasujejo člani sveta tako, da jih predsednik sveta pozove, da se najprej izrečejo tisti, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu.
(3) Člani sveta glasujejo z dvigom rok, medtem ko sodelujoči na daljavo glasujejo na način, iz katerega je nedvoumno razvidna njihova volja, odvisno od tehničnih možnosti.
(4) V zapisnik se napiše, koliko članov sveta je glasovalo »ZA« in koliko »PROTI« predlogu ter koliko se jih je vzdržalo.
(5) Vsak član lahko svoj glas obrazloži. Obrazložitev glasu je del zapisnika.
34. člen 
Po končanem glasovanju predsednik sveta ugotovi izid glasovanja in na podlagi tega rezultata razglasi, ali je predlog, o katerem je svet glasoval, sprejet ali zavrnjen. Predlog je sprejet, če je za potrditev predloga glasovala večina navzočih članov sveta.
35. člen 
(1) Ko so izčrpane vse točke dnevnega reda, predsednik zaključi sejo sveta.
(2) V primeru, da predsednik sveta med sejo ugotovi, da ni več navzoča večina članov, sejo zaključi ali prekine z dogovorom navzočih članov sveta o datumu in uri sklica nadaljevanja seje sveta.
IX. VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV SVETA 
36. člen 
(1) Član sveta ima pravico predlagati, da svet zahteva od agencije, ministrstva, drugih državnih organov ali drugih akterjev na področju elektronskih komunikacij informacije in pojasnila, ki jih potrebuje v zvezi z delom v svetu in njegovih delovnih telesih. Prav tako lahko agenciji poda pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njene pristojnosti.
(2) Odgovore agencije ter organov in akterjev na zastavljena vprašanja in pobude iz prejšnjega odstavka svet pričakuje v pisni obliki. Pisni odgovor mora biti kot sejno gradivo dostopen vsem članom sveta.
37. člen 
(1) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki.
(2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
(3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsednik člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
(4) Postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je naslovljeno.
(5) Vse pobude in vprašanja so vključena v zapisnik seje, odgovori pa kot priloga k zapisniku.
38. člen 
(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora predsednik uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje.
X. ZAPISNIK 
39. člen 
(1) O seji sveta se vodi zapisnik.
(2) Zapisnik obsega navedbo številke seje in vrste seje, kraja, datuma in ure začetka ter zaključka seje, imena navzočih in odsotnih članov sveta, imena drugih navzočih na seji, pri čemer se vselej navede, pri katerih točkah dnevnega reda so bili navzoči, če se niso udeležili celotnega poteka seje, navedbo osebe, ki vodi sejo, oziroma posamezne točke dnevnega reda, opis gradiva seje, sprejet dnevni red, navedbo o potrditvi zapisnika prejšnje seje ali sej, v kolikor je bila izvedena tudi dopisna seja ali seje, formulacije sklepov, odločitev, mnenj, priporočil, predlogov in drugih aktov, sprejetih na seji, ter izid glasovanja o posameznih zadevah ter povzetke izjav v primeru obrazložitev glasu članov.
(3) Pri odloženih točkah se navede, na čigav predlog je bila točka odložena.
(4) Člane sveta in druge udeležence razprave se v zapisniku navaja le z imenom in priimkom, brez strokovnih ali znanstvenih naslovov ali drugih nazivov.
40. člen 
(1) Za pripravo zapisnika dopisne seje se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena. Zapisnik dopisne seje se pripravi po dopisni seji in se potrjuje na naslednji redni seji.
(2) Na zapisnik lahko člani sveta in osebe, ki so bile vabljene na sejo, podajo pripombe, ki se obravnavajo na naslednji redni seji skladno s 23. členom tega poslovnika.
(3) Osebi, ki je bila vabljena na sejo, sekretar sveta pošlje v pregled osnutek zapisnika, ki ga lahko vabljena oseba v roku 5 delovnih dni ustrezno spremeni ali dopolni.
41. člen 
(1) Za pripravo osnutka zapisnika je zadolžen sekretar sveta, ki lahko pripravi še osnutek zapisnika v skrajšani obliki zaradi informiranja javnosti.
(2) Zapisniki redne, izredne ali dopisne seje sveta se praviloma potrjujejo na naslednji redni ali izredni seji.
(3) Zapisnik seje sveta je potrjen, če je za potrditev zapisnika glasovala večina navzočih članov sveta.
(4) Sprejeti zapisnik podpiše predsednik sveta.
XI. VOLITVE 
42. člen 
Volitve se izvajajo po pravilih, ki veljajo za sprejemanje drugih sklepov, razen če je s tem poslovnikom določeno drugače.
43. člen 
(1) Predsednika in namestnika predsednika sveta izvolijo člani sveta izmed sebe z večino glasov vseh članov sveta, pri čemer o predsedniku in namestniku predsednika glasujejo ločeno.
(2) Glasovanje o predsedniku in namestniku predsednika sveta se ne sme izvesti na dopisni seji sveta.
(3) Kandidata za predsednika in namestnika predsednika ima pravico predlagati vsak član sveta, pred glasovanjem mora kandidat podati svoje soglasje h kandidaturi.
44. člen 
(1) Predsednik ali namestnik predsednika sveta lahko kadarkoli odstopita z mesta predsednika ali namestnika predsednika sveta.
(2) Odstop predsednika ali namestnika predsednika iz prejšnjega odstavka je veljaven z dnem, ko svet prejme pisno izjavo o odstopu. Svet se z odstopom seznani na prvi naslednji seji.
(3) Po odstopu se nemudoma začne postopek za izvolitev novega predsednika ali namestnika predsednika sveta.
(4) Do imenovanja novega predsednika sveta vodi svet namestnik predsednika sveta.
(5) V primeru sočasnega odstopa predsednika in namestnika predsednika sveta vodi svet do imenovanja novega predsednika najstarejši član sveta.
45. člen 
(1) Predsednika ali namestnika predsednika sveta lahko svet predčasno razreši z mesta predsednika ali namestnika predsednika s sklepom, sprejetim z večino glasov vseh članov sveta. Predlog za razrešitev lahko podajo najmanj štirje člani sveta.
(2) Po razrešitvi iz prejšnjega odstavka se nemudoma začne postopek za izvolitev novega predsednika ali namestnika predsednika sveta.
(3) Predlog za razrešitev predsednika ali namestnika predsednika sveta mora biti obrazložen in predložen članom sveta najkasneje s sklicem seje, na kateri se bo o njem odločalo.
(4) O predlogu za razrešitev se razpravlja na seji sveta. Oseba, za katero je bil podan predlog za razrešitev, ima pravico, da se na seji izjasni.
(5) Do imenovanja novega predsednika sveta vodi svet namestnik predsednika sveta.
(6) V primeru sočasne razrešitve predsednika in namestnika predsednika sveta vodi svet do imenovanja novega predsednika najstarejši član sveta.
XII. MNENJE, PRIPOROČILO ALI PREDLOG SVETA 
46. člen 
(1) Mnenje, priporočilo ali predlog sveta iz prvega odstavka 6. člena tega poslovnika mora vsebovati:
– osnovne podatke o seji sveta, na kateri je bilo mnenje, priporočilo ali predlog sveta sprejet (datum in kraj seje),
– osnovne podatke o zadevi, ki je predmet mnenja, priporočila ali predloga sveta,
– jasno vsebino mnenja, priporočila ali predloga, ki je obrazložena,
– ločeno mnenje, če to zahteva posamezni član sveta.
(2) Svet mora pri objavi mnenja, priporočila ali predloga primerno upoštevati prepoved razkritja poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov.
47. člen 
Končno besedilo mnenja, priporočila ali predloga podpiše predsednik sveta, za njegovo pravočasno posredovanje naslovniku ali objavo skladno s tretjim odstavkom 8. člena tega poslovnika pa poskrbi sekretar sveta.
XIII. LETNO POROČILO O DELU SVETA 
48. člen 
(1) Svet pripravi in sprejme letno poročilo o delu sveta v prvi polovici tekočega leta za preteklo leto.
(2) Letno poročilo je zbirno poročilo o delu sveta v preteklem koledarskem letu, ki vsebuje zlasti podatke o:
– članih sveta,
– številu sej sveta in udeležbi na sejah,
– javnosti delovanja sveta,
– zadevah, ki jih je svet obravnaval na osnovi poročil agencije,
– zadevah, ki jih je svet obravnaval na osnovi zaprosila agencije za mnenje s področja delovanja sveta,
– mnenjih, priporočilih in predlogih sveta s področja njegovega delovanja,
– sodelovanju sveta pri pripravi predpisov,
– sodelovanju z drugimi institucijami doma in v tujini ter
– drugih aktivnostih sveta.
(3) Letno poročilo se izdela v obliki, ki je primerna za javno objavo.
49. člen 
(1) Predlog letnega poročila pripravi predsednik sveta v sodelovanju s sekretarjem sveta in ga predloži svetu v sprejem. Svet lahko za sodelovanje pri pripravi letnega poročila imenuje tudi druge člane sveta.
(2) Predlog letnega poročila se sprejme na seji sveta, vključno s predlogi za njegovo spremembo ali dopolnitev.
50. člen 
(1) Končno besedilo letnega poročila pripravi sekretar sveta, podpiše pa predsednik sveta.
(2) Predsednik sveta predloži sprejeto letno poročilo državnemu zboru na način iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Sekretar po nalogu predsednika sveta letno poročilo pošlje državnemu zboru in poskrbi za njegovo objavo na spletišču sveta.
XIV. IZOGIBANJE NASPROTJU INTERESOV 
51. člen 
(1) Člani sveta so se pri opravljanju funkcije člana sveta ter pri obravnavanju in ali odločanju o zadevah s področja delovanja sveta dolžni izogibati nasprotju interesov, to je okoliščinam, v katerih zasebni interes člana vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje nalog člana sveta. Zasebni interes člana sveta pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist zanj, za njegove družinske člane in za druge fizične osebe ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imel član sveta osebne, poslovne ali politične stike.
(2) Član sveta, ki je v nasprotju interesov, se mora takoj izločiti iz obravnave in odločanja v konkretni zadevi, kar se ustrezno vnese v zapisnik.
52. člen 
(1) Če član sveta ugotovi, da bo svet obravnaval ali odločal o zadevi, za katero oceni, da bi njegovo sodelovanje v očeh zunanjega opazovalca predstavljalo, čeprav po njegovem mnenju neutemeljeno, videz nasprotja interesov in obremenilo postopek ali odločitev z etičnimi vprašanji, mora o tem čim prej obvestiti predsednika sveta, vendar najpozneje po izglasovanem dnevnem redu.
(2) Izločitev člana sveta zaradi nasprotja interesov v konkretni zadevi lahko predlagajo tudi drugi člani sveta najpozneje do začetka seje sveta, na kateri se zadeva obravnava. Predlog za izločitev mora biti pisno obrazložen.
53. člen 
(1) O izločitvi člana sveta na predlog članov sveta odloči svet na seji, na kateri se razpravlja in odloča v zvezi z zadevo, ki je predmet izločitve.
(2) O izločitvi odloči svet z glasovanjem, razen če se član sveta strinja s predlagano izločitvijo. Član sveta, o katerega izločitvi se odloča, nima pravice glasovanja.
(3) Sklep o izločitvi se vnese v zapisnik seje sveta.
(4) Član sveta, za katerega je svet sprejel sklep o izločitvi, se izloči iz obravnave in glasovanja o konkretni zadevi ter se mu onemogoči, da bi kakorkoli drugače vplival na obravnavo te zadeve.
XV. DELOVNA TELESA SVETA 
54. člen 
Svet lahko za pripravo strokovnih podlag za odločanje ustanovi stalna ali začasna delovna telesa.
55. člen 
(1) Delovna telesa se ustanovijo za določen ali nedoločen čas, za določene naloge ali za določeno področje.
(2) V sklepu sveta o ustanovitvi delovnega telesa se opredeli vrsta in način dela delovnega telesa, njegovo delovno področje in sestava, mandat ter morebitni drugi pogoji za delo delovnega telesa.
56. člen 
(1) Člane delovnih teles imenuje svet izmed članov sveta, ki morajo z imenovanjem v delovno telo soglašati.
(2) Skupino vodi in predstavlja predsednik ali član sveta, ki ga pooblasti predsednik sveta.
XVI. POVRAČILA STROŠKOV IN NAGRADE 
57. člen 
(1) Za svoje delo imajo člani sveta pravico do povračila stroškov in mesečne nagrade v skladu z odlokom o ustanovitvi sveta.
(2) Predsedniku in članom sveta pripada nagrada:
– za udeležbo na redni, izredni in dopisni seji,
– za sodelovanje v delovni skupini,
– za pripravo gradiva za sejo,
– za pripravo gradiva v okviru delovne skupine,
– za sklic in vodenje seje.
(3) Najvišjo višino mesečne nagrade, ki je sorazmerna obsegu opravljenega dela, določi državni zbor v odloku o ustanovitvi sveta.
(4) Konkretno višino nagrad za posamezne člane s sklepom določi predsednik sveta, praviloma za preteklo sejo, in odgovarja za to, da je višina plačila določena v skladu s tem poslovnikom in odlokom o ustanovitvi sveta.
(5) Pri obračunu za povračilo stroškov se uporabljajo predpisi v zvezi s povračili stroškov iz delovnega razmerja, ki veljajo za javne uslužbence.
(6) Sredstva za povračilo stroškov in nagrade za člane sveta zagotavlja agencija.
XVII. KONČNE DOLOČBE 
58. člen 
(1) Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik sveta za elektronske komunikacije Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 50/17.
(2) Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Predsednik 
Sveta za elektronske komunikacije 
Republike Slovenije 
dr. Dušan Caf 

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti