Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 2/2025 z dne 10. 1. 2025

77. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo poslovno-skladiščnega objekta s stanovanjskimi prostori in pomožnih objektov – Dolenji Boštanj ID št. prostorskega akta: 4209, stran 134.

Na podlagi 129. člena in v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24) ter 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 20. redni seji dne 18. 12. 2024 sprejel

O D L O K

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo poslovno-skladiščnega objekta s stanovanjskimi prostori in pomožnih objektov – Dolenji Boštanj ID št. prostorskega akta: 4209

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za izdelavo)

(1) S tem odlokom se, ob upoštevanju določb Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popr., 57/13, 1/16, 17/16, 33/18, 70/19, 20/22, 23/22 – popr., 125/22, 58/23, 121/23 in 39/24 – v nadaljevanju: OPN), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za gradnjo poslovno-skladiščnega objekta s stanovanjskimi prostori in pomožnih objektov – Dolenji Boštanj (v nadaljevanju: OPPN).

(2) OPPN je izdelala družba Demida arhitektura d.o.o., Prešernova ulica 1, 8290 Sevnica, pod št. 13/2024.

II. VSEBINA

2. člen

(vsebina OPPN)

Določbe tega odloka vsebujejo:

A) TEKSTUALNI DEL:

1. Opis prostorske ureditve;

2. Urbanistične, arhitekturne in krajinske rešitve;

3. Načrt gradbenih parcel;

4. Etapnost izvedbe prostorske ureditve;

5. Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;

6. Rešitve in ukrepe za varovanje zdravja;

7. Rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine;

8. Rešitve in ukrepe za varovanje okolja ter ohranjanja narave;

9. Rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;

10. Vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora;

11. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;

12. Obveznosti investitorjev nepremičnine pri izgradnji komunalne opreme, pogoje in zahteve za izvajanje načrta;

13. Grafične priloge;

14. Seznam prilog;

15. Izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca.

B) GRAFIČNI DEL:

1. Prikaz namenske rabe iz prostorskega akta	M 1:5000
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem	M 1:1000
3. Geodetski načrt	M 1:1000
4. Ureditvena situacija	M 1:500
5. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji	M 1:2000
6. Situacija komunalne in energetske infrastrukture	M 1:500
7. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom	M 1:500
8. Načrt gradbenih parcel	M1:500
9. Geodetsko zazidalna situacija	M 1:500
10. Prerezi	M 1:500

III. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(območje urejanja)

(1) Območje OPPN je umeščeno med javno potjo št. JP 872151 Boštanj na severozahodni strani in regionalno železniško progo št. 81 Sevnica – Trebnje na jugovzhodni strani, na severni strani je stanovanjska gradnja, na južni pa nepozidano stavbno zemljišče z delavnico in poslovnim objektom.

(2) Območje OPPN je z OPN opredeljeno kot del enote urejanja DB19.jsm, kjer je določena podrobna namenska raba CU – osrednje območje centralnih dejavnosti.

(3) Površina območja OPPN znaša 2421,00 m².

(4) OPPN obsega zemljišče s parc. št. 283/14, k.o. 1381 Boštanj.

4. člen

(vplivi in povezave)

(1) Obravnavana enota urejanja prostora je umeščena v osrednjem območju centralnih dejavnosti, ki bo z načrtovanimi objekti povezovala že obstoječe. Gre za dejavnost, ki se v celoti navezuje na obstoječe.

(2) Območje urejanja je nepozidano stavbno zemljišče, ki ima zgrajeno javno prometno in komunalno infrastrukturo, s katerih se zagotavlja dostop in priključevanje na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo preko individualnih priključkov.

(3) Ohranja se relief ob jugovzhodni strani, kjer poteka regionalna železniška proga št. 81 Sevnica–Trebnje in pločnik ob javni poti št. JP 872151 Boštanj.

(4) Predvideni posegi ne bodo imeli negativnih vplivov na obstoječo rabo prostora in zgrajeno gospodarsko infrastrukturo.

(5) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz grafične priloge št. 5. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.

5. člen

(vrste dopustnih dejavnosti)

(1) Na območju OPPN so dovoljene terciarne dejavnosti z bivanjem, slednje zunaj pritličja.

(2) Terciarne dejavnosti so: G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil; H Promet in skladiščenje; I Gostinstvo; J Informacijske in komunikacijske dejavnosti; K Finančne in zavarovalniške dejavnosti; L Poslovanje z nepremičninami; M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (razen 75. Veterinarstva); N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti.

6. člen

(vrste dopustnih gradenj)

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj:

– gradnja novih objektov;

– gradnja začasnih objektov;

– odstranitve objektov;

– dozidave in nadzidave objektov;

– rekonstrukcije objektov;

– spremembe namembnosti;

– redna investicijska in vzdrževalna dela.

7. člen

(vrste dopustih objektov glede na namen)

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste dopustnih objektov glede na namen oziroma po klasifikaciji vrst objektov (CC-SI):

– 12420 Garažne stavbe, 12510 Industrijske stavbe, 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razen skladišča nevarnih in nenevarnih odpadkov), 12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev, 12746 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, 12203 Druge poslovne stavbe, 12301 Trgovske stavbe (razen nakupovalnih centrov, trgovskih centrov, veleblagovnic, pokritih tržnic), 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (razen stavb za pripravo hrane (catering)), 12640 Dovoljene samo zobozdravstvene ordinacije, 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane javne poti, 21122 Parkirišča izven vozišča, 22210 Lokalni (distribucijski) plinovod, 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo, 22231 Cevovodi za odpadno vodo, 22232 Čistilne naprave, 22241, Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi, 22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev, 24206 Odprta skladišča in odprte prodajne površine, 24208 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje;

– zahtevni, manj zahtevni, nezahtevni in enostavni objekti v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov;

– dopustni so tudi objekti, ki so proizvod kot celota dan na trg, če objekt izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov;

– ne glede na zgoraj navedeno so dopustni tudi: priključki, vrtine za zajem toplote iz vode in zemljine, ekološki otok, objekti za oglaševanje in informacijski pano, naprava in gradbeni element za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja, urbana oprema in spominska obeležje, ki se gradijo na obstoječih javnih površinah, zunanja naprava in zunanja oprema za proizvodnjo in shranjevanje električne energije iz obnovljivih virov energije.

IV. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO

8. člen

(opis načrtovanih objektov in površin)

(1) Območje OPPN ima eno gradbeno parcelo (GP1).

(2) Na gradbeni parceli »GP1« je predvidena gradnja skladiščnega objekta s poslovnimi in stanovanjskimi prostori kot glavne stavbe, pomožnega objekta in ureditev parkirnih in manipulativnih površin.

(3) Glavni objekt se locira v skladu z grafično prilogo, z upoštevanjem določenega odmika od sosednjih gradbenih parcel in gradbene linije.

(4) Poleg glavnega objekta se v sklopu gradbene parcele gradijo tudi pomožne stavbe, kot so skladišča, in nezahtevni ter enostavni objekti skladno z Uredbo o razvrščanju objektov. Nezahtevni in enostavni objekti niso prikazani v grafičnih prilogah in se locirajo znotraj gradbene parcele z upoštevanjem določenega faktorja zazidanosti in predpisanega odmika od sosednjih zemljišč.

(5) Višinske razlike na gradbeni parceli se premaguje z brežinami, stopnicami, klančinami in podpornimi zidovi višine do 1,50 m. Kote manipulativnih prometnih površin se prilagajajo niveleti vozišča dovozne ceste z odstopanjem ± 4 %.

9. člen

(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)

(1) Glavne stavbe:

– lega objekta: okvirno po geodetsko zazidalni situaciji, razen pri glavnem objektu, kjer se mora objekt vsaj z vogalom dotikati gradbene linije. Dovoljena je postavitev sekundarnega kubusa izven gradbene linije, s tem da se mora upoštevati predpisani odmik od gradbenih parcel. Lokacije nezahtevnih in enostavnih objektov, ki niso prikazane v grafičnih prilogah, so znotraj gradbene parcele, z upoštevanjem predpisanega odmika od gradbenih parcel. Pri postavitvi le-teh mora biti zagotovljena cona preglednosti in pridobljeno pozitivno mnenje upravljavca;

– horizontalni gabarit: z arhitekturnimi detajli: 36,50 m x 15,20 m + 12,25 m x 2,0 m (± 10 %), pri čemer se upošteva faktor zazidanosti, ki znaša 0,7. K osnovnemu kubusu je dovoljeno dodajanje sekundarnih kubusov, ki pa po velikosti (površini) ne smejo presegati zazidalne površine osnovnega objekta. Tlorisna zasnova je pravokotne, kvadratne in ostalih oblik (nepravilne, prerezane). Razmerje stranic ni predpisano;

– vertikalni gabarit: do tri etaže, višine osnovnega in sekundarnega kubusa do 11,00 m, nad koto ± 0,00 m, ki je kota etaže na stiku z manipulativnimi površinami. Višine etaž morajo biti prilagojene namembnostjo prostorov, dovoljena je izvedba medetaž. Višina sekundarnega kubusa ne sme presegati višine osnovnega kubusa. Pri etažah je dovoljen zamik zunaj ali znotraj osnovnega tlorisa objekta.

Dovoljene so tolerance višinske kote etaže na stiku z zemljiščem do ± 50 cm, ki so prikazane v grafični prilogi, s tem da se kote zunanjih manipulativnih površin prilagajajo cestnemu priključku in vzdolžnemu naklonu, ki znaša max. 4 %;

– konstrukcija: klasična, montažna in kombinacija klasične in montažne konstrukcije.

– streha osnovnega in sekundarnega kubusa: ravna, dvokapna in enokapna naklona do 20°. Streha nižjega naklona se skrije za fasadnim zidcem. V strehi je dovoljeno vgrajevati svetlobnike, na njo pa postaviti nižje inštalacijske elemente, ki ne presegajo višine fasadnega zidca;

– kritina: PVC membranske kritine in pločevina;

– fasada: odvisna od konstrukcije objekta, zato so dovoljene različne fasadne obloge v kombinaciji s kompozicijsko skladno razporeditvijo fasadnih odprtin in kvalitetno oblikovanimi arhitekturnimi detajli. Arhitekturni detajli so lahko iz drugih materialov kot fasada objekta. Fasadne površine (obloge) se lahko kombinirajo v največ dveh barvah, ki morajo biti nevpadljive in medsebojno barvno usklajene, kričeče barve niso dovoljenje.Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja;

– oblikovanje odprtin: svobodno oblikovane;

– zunanja ureditev gradbene parcele: manipulativne površine in parkirišča so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovana ali asfaltirana, preostali del gradbene parcele pa se hortikulturno uredi. Višinska razlika se premošča z brežino in opornim zidom višine max. do 1,50 m. Dovoljena je izvedba ograje max. višine do 2,00 m, postavljene na parcelno mejo, razen ob javni cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti pozitivno mnenje upravljavca ceste;

– faznost gradnje objekta: objekt se gradi v prvi fazi.

(2) Pomožna stavba, nezahtevni in enostavni objekti po uredbi:

– lega objekta: po geodetsko zazidalni situaciji, razen nezahtevnih in enostavnih objektov, ki niso prikazane v grafičnih prilogah, so znotraj gradbene parcele, z upoštevanjem varovalnih pasov GJI in predpisanega odmika od parcelnih mej s sosednjimi zemljišči. Pri postavitvi le-teh mora biti zagotovljena cona preglednosti in pridobljeno pozitivno mnenje upravljavca;

– horizontalni gabarit: pomožna stavba: 28,75 m x 12,00 m (± 10 %). Tlorisna zasnova nezahtevnih in enostavnih objektov po uredbi, pri čemer se ne sme preseči faktor zazidanosti. Zasnovani so lahko pravokotne, kvadratne in nepravilne oblike;

– vertikalni gabarit: višina pomožne stavbe ne sme presegati višine glavne stavbe. Vertikalni gabarit enostavnih in nezahtevnih objektov je določen skladno z uredbo;

– konstrukcija: klasična, montažna in kombinacija klasične in montažne konstrukcije;

– streha pomožnih stavb ter nezahtevnih in enostavnih objektov po uredbi: ravna, dvokapna in enokapna naklona do 20°;

– kritina: PVC membranske kritine in pločevina;

– fasada: odvisna od konstrukcije objekta in se prilagaja fasadi glavne stavbe.

(3) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave, vezane na prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo (ceste, hodnik za pešce, parkirišča, ekološki otok, podporni zid in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.

(4) Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače.

V. NOVA PARCELACIJA

10. člen

(1) Nova parcelacija je določena v grafični prilogi št. 8. Načrt gradbenih parcel.

(2) Pri gradnji vseh vrst objektov nad in pod terenom mora biti najbolj izpostavljeni del objekta od meje sosednjih zemljišč oddaljen najmanj 2,00 m. Manjši odmik je dovoljen ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča in z upoštevanjem požarno-varstvenih in obrambnih predpisov.

(3) Navedeni odmik ne velja za posege v varovalnih pasovih javne gospodarske infrastrukture. Za posege v varovalnih pasovih je potrebno pridobiti mnenje upravljavca.

(4) Novi gradbeno inženirski objekti (parkirišča, manipulacija, ograje, oporni zidovi, vodovod, kanalizacija, elektrika, TK kabel) se lahko gradijo do parcelne meje sosednjega zemljišča.

(5) Faktor zazidanosti parcele za gradnjo (FZ) je največ 0,70 in je določen kot razmerje med zazidano površino in površino gradbene parcele.

VI. ETAPE IZVAJANJA

11. člen

Na območju urejanja so načrtovane naslednje etape:

I. etapa:

– graditnja glavne stavbe z manipulacijskimi in parkirnimi površinami, ter začasnih, nezahtevnih in enostavnih objektov;

II. etapa:

– gradnja pomožne stavbe;

– hortikulturna ureditev okolice objekta.

VII. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA

12. člen

(prometno omrežje)

(1) Motorni promet:

Posegi v varovalnem pasu občinske ceste št. JP 872151 Boštanj:

– za dostop do območja OPPN se koristi obstoječ cestni priključek. Novi priključki niso predvideni;

– tehnični elementi cestnega priključka na javno pot morajo biti izvedeni v skladu z veljavno zakonodajo in tehničnimi normativi z upoštevanjem merodajnega vozila. Opremljeni morajo biti z vso predpisano vertikalno in talno prometno signalizacijo v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah;

– načrtovani objekti so locirani v varovalnem pasu javne poti. Načrtovana glavna stavba bo oddaljena 4,80 m od hodnika za pešce, oporni zid z ograjo pa 1,00 m od zemljišča s parc. št. 283/15, k.o. 1381 Boštanj;

– meteorne in druge vode ne smejo pritekati na javno pot;

– v območju površin, potrebnih za preglednost ceste je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m. Zasaditev v največji rasti ne sme posegati v prosti profil cestnega telesa občinske ceste;

– pred pridobitvijo gradbenih dovoljenj za gradnjo v varovalnem pasu občinskih cest je potrebno vložiti projektno dokumentacijo in si pridobiti pozitivno mnenje upravljavca.

(2) Mirujoči promet:

– parkirišče z obračališčem se zagotovi na gradbeni parceli, potrebno je zagotoviti ustrezno število parkirnih mest glede na vrsto dejavnosti.

(3) Železniški promet:

– gradbena parcela je locirana v varovalnem progovnem pasu regionalne železniške proge št. 81 Sevnica–Trebnje. Najmanjši odmik objekta od osi najbližjega skrajnega železniškega tira znaša 12,00 m;

– pri novogradnjah objektov in posegih v obstoječe objekte v varovalnem progovnem pasu železniške proge je treba predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice za nove objekte in njihove funkcionalne površine niti ne za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora ter novih objektov, pred negativnimi vplivi železniške proge, je obveznost investitorjev novih posegov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori;

– za vsak nameravan poseg v varovalnem progovnem pasu železniške proge, 108,00 m levo in desno izven naselja in 106,00 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture. V situacijskih načrtih morajo biti za vsako območje ureditve oziroma objekt transparentno vrisane parcelne meje in kotirani minimalni odmiki posameznih ureditev od osi železniškega tira. Na grafičnih situacijah naj bo označena meja varovalnega progovnega pasu in progovnega pasu.

(4) Na uvozu na gradbeno parcelo je dopustna postavitev rampe ali vrat za kontrolirani uvoz na samo parcelo.

13. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Naselje Dolenji Boštanj ima zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje. Končna dispozicija fekalnih in meteornih vod je obstoječa centralna čistilna naprava Log.

(2) Na območju urejanja je predvidena izvedba ločenega kanalizacijskega omrežja, posebej za komunalne odpadne vode, posebej za padavinske vode.

(3) Fekalne vode se speljejo v javno kanalizacijo, končna dispozicija fekalnih vod je obstoječa čistilna naprava na Logu. Meteorne vode s streh se speljejo v kapnico, višek pa v predvideno ponikovalnico. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih površin se preko lovilca olj vodijo v omenjeno ponikovalnico. Ponikanje meteorne vode se izvede po geomehanskem poročilu št. GG P60/2024, maj 2024.

(4) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe.

(5) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.

(6) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(7) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca kanalizacijskega omrežja Javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica.

(8) Trase predvidene kanalizacije so prikazane v grafični prilogi št. 6.

14. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Na območju urejanja je evidentirano javno vodovodno omrežje.

(2) Za obravnavani objekt se izvede samostojni vodovodni priključki s pripadajočim vodomernim jaškom, ki mora biti na vedno dostopnem mestu zunaj stavbe.

(3) Uporabnik se zaveže omogočiti upravljavcu javnega vodovoda neoviran dostop na zemljišče, po katerem poteka vodovodni priključek, za namen redne kontrole in vzdrževanja merilnega mesta, ter celotnega hišnega priključka v primeru rednih in investicijskih vzdrževalnih del.

(4) Na vodovodnih napravah se ne sme graditi, postavljati objekte ali nasipavati material, ki bi lahko povzročil poškodbe na vodovodu ali ovirali njegovo delovanje in vzdrževanje.

(5) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja Javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.

(6) Trase obstoječega in predvidenega vodovoda so prikazane v grafični prilogi št. 6.

15. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Električna energija je na razpolago iz transformatorske postaje Brod Sevnica: 415. Izvede se priklop na obstoječi nizkonapetostni (0,4Kv) podzemni kabelski vod s kablom PP00-A 4 x 150 + 2,5 mm². Priključna moč objekta bo 24kW, 1 x 3 x 35A.

(2) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca elektroenergetskega omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu.

(3) Trase obstoječega in predvidenega elektroenergetskega omrežja so prikazane v grafični prilogi št. 6.

16. člen

(plinovodno omrežje)

(1) Zahodno od obravnavanega območja na oddaljenosti 46,00 m od zunanje ureditve poteka prenosni plinovod R42, MRP Sevnica–MRP Radeče (premer 150, tlak 50bar), ki je v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o., Ljubljana, kot operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina.

(2) Najmanjši odmik ima gradbena parcela, ki je od trase obravnavanega plinovoda oddaljena 42,00 m. Vsi načrtovani posegi so prikazani v grafičnih prilogah. Noben gradbeni poseg ni predviden v varnostnem pasu (2 x 5,00 m) prenosnega plinovodnega omrežja.

(3) Za poseganje v varovalni pas prenosnega sistema plina je potrebno upoštevati zakonske in podzakonske akte, ki natančneje opredeljujejo postopke in dovoljene posege v varovalnem (65,00 m na vsako stran prenosnega plinovoda in 65,00 m od ograje MRP) oziroma varnostnem pasu (2 x 5,00 m) prenosnega plinovodnega omrežja – Energetski zakon, Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem zemeljskega plina, Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov.

(4) Pri načrtovanju in projektiranju je potrebno upoštevati naveden prenosni sistem plina z vsemi omejitvami v pripadajočem varovalnem pasu in od operaterja prenosnega sistema plina pridobiti projektne pogoje in mnenje.

(5) Trasa obstoječega plinovodnega omrežja je prikazana v grafični prilogi št. 6.

17. člen

(elektronske komunikacije)

(1) Telefonsko omrežje:

– pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati obstoječe trase telekomunikacijskega (v nadaljevanju: TK) omrežja upravljavca Telekoma Slovenije d.d., ki so vrisane v grafičnem delu OPPN. Točne trase obstoječih naročniških telekomunikacijskih kablov se določijo z zakoličbo;

– za predvidene pozidave znotraj OPPN je potrebno predvideti novo elektronsko komunikacijsko omrežje z navezavo na najbližji TK kabelski jašek TK kabelske kanalizacije Telekoma Slovenije. V telekomunikacijskih kabelskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja Telekom Slovenije d.d.. Za trase novih telekomunikacijskih vodov naj se predvidi kabelska kanalizacija z PE-HD cevmi premera 50 mm;

– vrsta prenosnega medija, mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike telekomunikacijskega omrežja se določijo glede na potrebe investitorja in v sodelovanju s predstavnikom skrbniške službe Telekom Slovenije d.d.. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov;

– v primeru, da bo TK omrežje oviralo gradnjo objekta ali komunalnih priključkov, je potrebna zaščita ali prestavitev. Zemeljska dela v bližini obstoječih TK vodov je treba izvajati ročno. Nasip ali odvzem materiala nad traso obstoječega TK voda ni dovoljen;

– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu;

– trase obstoječega ter predvidenega TK omrežja so prikazane v grafični prilogi št. 6.

(2) Optično omrežje:

– pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe trase telekomunikacijskega optičnega omrežja (v nadaljevanju: TK OŠO) upravljavca GVO d.o.o., ki so vrisane v grafičnem delu OPPN. Točne trase obstoječih optičnih vodov se določijo z zakoličbo;

– na območju gradnje potekajo optični kabli v kabelski kanalizaciji, ki jih je potrebno ustrezno zaščititi, kar se dogovori z odgovorno osebo upravljalca optičnega omrežja;

– za pridobitev mnenja h gradnji je potrebno izdelati in na vpogled predložiti PZI načrt prestavitve oziroma zaščite TK OŠO vodov, ki mora vsebovati predvidene/zahtevane zaščitne ukrepe za TK OŠO instalacije podane s strani GVO d.o.o.;

– kvaliteta obstoječega optičnega omrežja na področju gradnje novega objekta ali komunalnih vodov, mora ostati po izgradnji enaka kot je bila pred pričetkom gradnje;

– ob izvedbi del obvezno upoštevati najmanjše dovoljene odmike od zemeljskih TK OŠO naprav, ki znašajo najmanj 0,50 m, in v neposredni bližini optičnega kabla dela izvajati pazljivo.

Vsako poškodbo na optičnem omrežju je potrebno takoj javiti na GVO d.o.o.;

– lokacija, kjer je mogoča priključitev na obstoječe širokopasovno omrežje je na parceli 283/14, k.o. 1381 Boštanj, kjer je umeščen obstoječi kabelski jašek OŠO omrežja.

Za oskrbo obdelovanega območja s širokopasovnim omrežjem se dogradi kabelsko kanalizacijo iz PEHD cevi 2 x Ø50 mm od točke priključitve do novih kabelskih jaškov iz betonske cevi Ø100 cm, ki se izvedejo v območju obdelave. Nato se do objekta predvidi mikro cev v katero se nato upihnejo optični kabli. Tehnično rešitev izvedbe optičnega omrežja je potrebno dogovoriti z odgovorno osebo GVO d.o.o.;

– pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK OŠO omrežja za priključek in gradnjo v varstvenem pasu;

– trase obstoječega ter predvidenega TK OŠO omrežja so prikazane v grafični prilogi št. 6.

18. člen

(ogrevanje objektov)

Pri gradnji objekta je treba upoštevati zakonodajo s področja učinkovite rabe energije ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energijsko učinkovito gradnjo.

19. člen

(odpadki)

(1) Za zbiranje komunalnih odpadkov se namestijo tipski zabojniki za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se odvažajo na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.

(2) Vsi uporabniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Sevnica.

(3) Pri načrtovanju odjemnega mesta je potrebno upoštevati Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.

(4) Ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.

(5) Z gradbenimi odpadki morata investitor in izvajalec ravnati v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE ZDRAVJA

20. člen

(varstvo voda)

(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati področno zakonodajo.

(2) Območje OPPN ni v poplavnem in vodovarstvenem območju.

(3) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti tekstualno in grafično ustrezno obdelana in v ustreznem merilu prikazana ureditev na obravnavanih parcelah na geodetski kotirani in katastrski situaciji, iz katere bo razvidna dispozicija obstoječih in načrtovanih objektov, ureditev okolice, vsa obstoječa in načrtovana komunalna infrastruktura.

(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(5) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.

(6) Vse odpadne vode morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi in pod pogoji upravljavca. Če javnega kanalizacijskega omrežja ni, je možno odpadne komunalne vode speljati v malo komunalno čistilno napravo z izpustom v ponikovalnico.

(7) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti zadrževanje in ponikanje čim večjega dela padavinskih voda. Padavinske vode s streh naj se odvaja v lokalni zbiralnik deževnice, ki se lahko uporablja za zalivanje ali sanitarno vodo, višek pa v predvideno ponikovalnico, ki mora biti izvedena izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Odpadne meteorne vode se pred izpustom v ponikovalnico speljejo preko lovilca olja.

(8) Ponikanje meteorne vode je možno in se izvede po pogojih geomehanskega poročila št. GG P60/2024, maj 2024.

(9) V času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo.

(10) V projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala. Višek izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in z njim zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala.

(11) Predvideti je potrebne ureditve po zaključku gradbenih del. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij, vse z gradnjo prizadete površine pa krajinsko ustrezno urediti.

(12) Območje prostorske ureditve je v območju načrtovanega vodovarstvenega območja zato je potrebno upoštevati pri projektiranju in gradnji naslednja določila:

– obrazložitev, da se v območju prostorske ureditve ne uvaja dejavnosti, ki bi vključevale uporabo, predelavo, proizvodnjo, skladiščenje in prevažanje nevarnih oziroma škodljivih snovi za vode. Za gradnjo bo v PZI projektni dokumentaciji vključen Program posebnih zaščitnih ukrepov. S temi ukrepi morajo biti pred začetkom del seznanjeni vsi izvajalci in upravljalec vodnega vira oziroma izvajalec gospodarske javne službe za oskrbo s pitno vodo;

– v času gradnje in med izvajanjem dejavnosti je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe, da bo preprečeno onesnaženje podzemne in površinske vode, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Zaradi tega mora projektna dokumentacija vsebovati:

– Program posebnih zaščitnih ukrepov v primeru razlitij nevarnih snovi ali snovi škodljivih za vode,

– obvezo za seznanitev izvajalcev predvidenega posega in upravljalca vodnega vira s Programom posebnih zaščitnih ukrepov ukrepanja v primeru razlitja,

– obvezo, da je Program posebnih zaščitnih ukrepov sestavni del PZI in Projektne naloge za razpis za izvedbo del;

– projektna dokumentacija mora vsebovati oceno srednje in najvišje pričakovane gladine podzemne vode na območju obravnavanih posegov. Na podlagi tega naj se izrecno ugotovi, ali kateri od predvidenih posegov sega pod najvišjo ali pod srednjo gladino podzemne vode in ali so za gradnjo v takih pogojih predvideni ustrezni geotehnični ukrepi;

– v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti izrecno prikazano, v kakšni meri (s kakšnim učinkom) in kako bo pri načrtovanem posegu zagotovljeno zadrževanje in čim bolj razpršeno odvajanje padavinske vode s pozidanih in tlakovanih površin. Pri tem naj se izrecno navede, kakšne bodo količine odvečne vode, ki je ni možno ponikati ali razpršeno odvajati, ampak jo je treba odvesti v padavinsko kanalizacijo ali izjemoma v mešan sistem.

21. člen

(varstvo tal)

(1) Pri gradnji objektov in drugih posegih v prostor je potrebno zagotoviti zaščito tal pred onesnaženjem in erozijskimi vplivi. V času gradnje je potrebno z varnim obratovanjem gradbene mehanizacije in varnim ravnanjem ter skladiščenjem gradbenih materialov s škodljivimi snovmi pred in med vgradnjo preprečiti morebitno onesnaženje tal in erozijskimi vplivi. Gradbeni stroji in transportna vozila morajo biti tehnično brezhibni ter z gorivom oskrbovani na drugih, za to primernih mestih. V primeru razlitja nevarnih snovi iz delovne mehanizacije je potrebno lokacijo takoj sanirati. Na gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine. Nevarne odpadke je potrebno oddajati pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano.

(2) Vse razgaljene površine naj se čim prej zatravijo ali drugače biotehnično uredijo z rastišču primernimi avtohtonimi vrstami ter vzdržujejo tako, da se prepreči zarast tujerodnih invazivnih vrst.

22. člen

(varstvo pred onesnaženjem)

Pri vseh novogradnjah, razen enostavnih in nezahtevnih objektov po Uredbi, se morajo upoštevati energetski standardi v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote, ki zmanjšujejo rabo energije in onesnaženosti zraka, v skladu z veljavnimi predpisi.

23. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)

Za osvetljevanje zunanjih površin se lahko koristijo samo takšne svetilke, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice. Dovoljena je uporaba žarnic s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja mora delovati tako, da v drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči.

24. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, uvršča v III. stopnjo varstva pred hrupom (SVPH).

(2) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o mejnih vrednosti kazalcev hrupa.

(3) Z aktivnimi in pasivnimi protihrupnimi ukrepi je potrebno zagotoviti dovoljene ravni hrupne obremenjenosti v delovnem in bivalnem okolju. Hrup v območju ne sme presegati dovoljenje ravni, določene v uredbi.

25. člen

(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)

Pri graditvi objektov je potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi pred elektromagnetnim sevanjem (v nadaljevanju: EMS) zagotavljati ustrezne odmike od virov EMS, pri čemer ne smejo biti prekoračene dopustne vrednosti elektromagnetnega sevanja, kot to določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.

26. člen

(skupni pogoji glede tehničnih zahtev objektov)

(1) Vsi objekti v javni rabi morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih in komunikacijskih ovir. Pri načrtovanju oziroma projektiranju se upoštevajo veljavni predpisi s teh področij.

(2) Pri novogradnji vseh stavb je treba upoštevati veljavni predpis s področja učinkovite rabe energije v stavbah. V skladu s tem se zagotovi uporaba lastnih naprav ali priključkov na naprave zunaj stavbe.

(3) Z ustrezno zasnovo stavbnega volumna, z izborom gradiva in toplotno zaščito stavb se zagotavljajo čim manjše izgube toplotne energije. Uporabljajo se lokalno razpoložljivi obnovljivi viri energije in tako zmanjšuje izgube energije pri prenosu in distribuciji.

IX. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

27. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.

(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.

X. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, TER OHRANJANJE NARAVE

28. člen

(varstvo okolja)

Prostorske ureditve in gradnja objektov ne smejo povzročati motenj in trajnih vplivov, ki presegajo meje, določene v predpisih s področja varovanja okolja in varovanja zdravja ljudi in živali.

29. člen

(varstvo zraka)

(1) Pri izvedbi posegov na območju prostorske ureditve je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.

(2) Za ogrevanje objektov se primarno uporabljajo obnovljivi viri energije.

30. člen

(ohranjanje narave)

Na območju urejanja ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa Zakon o ohranjanju narave.

XI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

31. člen

(poplavna varnost)

Obravnavana prostorska ureditev ne leži v območju poplavne nevarnosti.

32. člen

(varstvo pred erozijo in plazovi)

(1) Območje urejanja ni v erozijskem območju.

(2) Kot ukrep varstva pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice se, v nadaljnjih fazah projektiranja, skladno s tem odlokom, pridobi mnenje geologa in v skladu z njim prilagodi način gradnje.

(3) Za projektiranje manj zahtevnih in zahtevnih objektov se izdela geomehansko poročilo, ki natančneje določa vrsto temeljenja ter način odvodnjavanja padavinskih voda iz območja urejanja.

(4) Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.

(5) V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.

33. člen

(potresna intenziteta)

Pri načrtovanju nove zazidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal 0,225 x g.

34. člen

(varstvo pred požarom)

Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, zato je treba zagotoviti:

– potrebne odmike od meje parcele in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte;

– neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila in vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Vir gašenja je obstoječa hidrantna mreža, načrtovani zbiralnik za vodo in Prostovoljno gasilsko društvo Boštanj;

– sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.

XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

35. člen

(odstopanja)

Na območju urejanja so dovoljena naslednja odstopanja:

– za lego objektov: lokacija objektov v grafičnih prilogah je okvirna in se natančno določi v projektni dokumentacija za gradbeno dovoljenje, pod pogojem, da se upošteva predpisan odmik od sosednjih parcel;

– za horizontalni gabarit: novi objekt se lahko gradi večjega ali manjšega tlorisnega gabarita, kot je določeno v grafičnih prilogah pod pogojem, da ni presežen faktor zazidanosti nove gradbene parcele;

– za kote etaže na stiku z manipulativnimi površinami so tolerance ± 50 cm, vendar se kota manipulativnih površin prilagaja vozišču ceste z maksimalnim naklonom do 4 %;

– dovoljena so odstopanja od prikazanih vhodov v objekt ali uvozov na parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost cestnega prometa;

– pri komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in bolj ekonomična investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.

XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV NEPREMIČNINE PRI IZGRADNJI KOMUNALNE OPREME NA OBMOČJU OPPN

36. člen

(gradnja komunalne opreme)

V skladu z ZUreP-3 in opremljenostjo območja OPPN ni potrebna izdelava posebnega programa opremljanja, zato se komunalni prispevek za gradnjo objektov odmerja na podlagi splošnega odloka za območje Občine Sevnica.

37. člen

(obveznosti investitorja in izvajalcev)

(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.

(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor in izvajalec:

– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;

– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico, ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;

– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.

XIV. KONČNE DOLOČBE

38. člen

(hramba in vpogled)

OPPN je stalno na vpogled na Občini Sevnica in na Upravni enoti Sevnica.

39. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

40. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3505-0002/2024

Sevnica, dne 3. januarja 2025

Župan

Občine Sevnica

Srečko Ocvirk

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 2/2025 z dne 10. 1. 2025