Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 103/2024 z dne 6. 12. 2024

3295. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za nadomestitveno lokacijo kmetije v Savini (lokacija Savina 1), stran 11304.

Na podlagi 3ea. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE), 57. člena Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (Uradni list RS, št. 131/23 in 81/24, v nadaljevanju ZORZFS) in 124. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-3) ter na podlagi 17. člena Statuta Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 65/17) je Občinski svet Občine Ljubno na 14. seji dne 5. 12. 2024 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za nadomestitveno lokacijo kmetije v Savini (lokacija Savina 1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)

(1) S tem odlokom se skladno z Občinskim prostorskim načrtom Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 70/19) ter na podlagi 3ea. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22 in 78/23 – ZUNPEOVE) in 57. člena Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (Uradni list RS, št. 131/23 in 81/24) sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske za nadomestitveno lokacijo kmetije v Savini, lokacija Savina 1 (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) OPPN je izdelalo podjetje Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko projekta 14/24.

(3) OPPN je v državnem prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko je 4263.

2. člen

(sklep vlade za objekte za odstranitev)

Vlada Republike Slovenije je sprejela Sklep o določitvi objektov, katerih odstranitev je nujno potrebna in v javno korist, na območju Občine Luče, Občine Ljubno, Občine Mežica, Občine Prevalje, Mestne občine Slovenj Gradec, Občine Solčava, Občine Črna na Koroškem, Občine Kamnik in Občine Šmartno ob Paki, (Uradni list RS, št. 42/24), iz katerega izhaja, da so zaradi zavarovanja življenja in zdravja ljudi nujno potrebna in v javno korist opredeljena odstranitev naslednjih objektov:

– Savina 32a, občina Ljubno, št. stavbe: 67, parc. št. *32/2, k. o. 924 Savina (št. strokovnega mnenja SM-LJBSVN32aS).

3. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.

(2) OPPN vsebuje tekstualni del (odlok), grafični del in spremljajoče gradivo.

(3) Grafični del obsega vsebuje grafične prikaze:

1.0	Izsek iz grafičnega dela OPN Občine Ljubno	M 1:5000
2.0	Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem	M 1:500
3.0	Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji	M 1: 5000
4.0	Ureditvena situacija	M 1:500
5.0	Situacija poteka omrežij in priključevanja objektov na komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo	M 1:500
6.0	Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije	M 1:500
7.0	Ureditve za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, ureditve za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom	M 1:500
8.0	Regulacija prostora na območju objektov za odstranitev	M 1:2500

(4) Spremljajoče gradivo OPPN obsega:

– Poročilo o sodelovanju z javnostjo

– Prikaz stanja prostora

– Strokovne podlage

– Usmeritve nosilcev urejanja prostora

– Mnenja nosilcev urejanja prostora

– Elaborat ekonomike

– Okoljske presoje

– Obrazložitev in utemeljitev

– Povzetek za javnost

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

4. člen

(predmet OPPN)

Z OPPN je načrtovana ureditev območja nadomestitvene lokacije kmetije, ki je bila med poplavo dne 4. 8. 2023 porušena. Predmet je gradnja kmetijskih gospodarskih objektov in stanovanjskega objekta kmetije, infrastrukturnih ureditev in priključkov.

III. OBMOČJE OPPN

5. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN se nahaja v Občini Ljubno, zahodno od naselja Ljubno ob Savinji in je v naravi travnik na rečni polici na desnem bregu reke Savinje.

(2) OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 311 del in 307/1 del, k.o. Savina (924). Velikost območja OPPN je 1948,40 m².

(3) OPPN obsega zemljišča za regulacijo prostora na območju objektov za odstranitev in obsega parcelno št. *32/2, vse k.o. Savina (924) v velikosti 456,17 m².

(4) V primeru odstopanja navedenih parcel in stanja glede na grafični prikaz velja grafični prikaz.

6. člen

(posegi zunaj območja OPPN)

Za izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno infrastrukturo so dopustni tudi posegi na zemljišča izven območja OPPN. Predvideni so:

– optično omrežje KKS preko parcel št. 303/2, 303/3, *42/1, 306/6, 301/1, 306, 301/3, 301/6 vse k.o. Savina (924),

– izvedba rekonstrukcije dovozne ceste s priključkom na LC 221111 preko parcele št. 301/6 k.o. Savina (924).

7. člen

(regulacija prostora na območju objektov za odstranitev)

Z OPPN se spreminjala izvedbena regulacija prostora na območju, določenem v sklepu vlade iz drugega člena. Znotraj EUP OP-4, na parceli št. *32/2, vse k.o. Savina (924) z namensko rabo površine razpršene poselitve (A) se opredeli nova regulacija prostora, in sicer:

– prepove se postavitev objektov in stavb, razen gradnja GJI ter posegi za saniranje plazov in izvajanje ukrepov za varstvo pred škodljivim delovanjem voda.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

8. člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Območje OPPN se nahaja v Občini Ljubno, zahodno od naselja Ljubno ob Savinji. Zemljišče je v naravi travnik na rečni polici na desnem bregu reke Savinje.

(2) Območje se priključuje na lokalno cesto LC 221111 na severovzhodu preko obstoječega cestnega priključka.

9. člen

(dopustne dejavnosti)

Na območju OPPN so skladno s predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti dopustne dejavnosti bivanja in kmetijstva ob upoštevanju določb tega odloka.

10. člen

(dopustne gradnje in vrste dopustnih objektov)

(1) Na območju OPPN so dopustne gradnje in drugi posegi pod pogoji določil tega odloka:

– novogradnje,

– prizidave,

– rekonstrukcije, manjše rekonstrukcije,

– vzdrževanje objektov,

– vzdrževalna dela v javno korist,

– odstranitev,

– gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov,

– sprememba namembnosti.

(2) Predmet OPPN je umestitev dveh objektov za potrebe nadomestitvene kmetije:

– stanovanjski objekt,

– gospodarski objekt, (stavba za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije).

(3) Znotraj OPPN so dopustni objekti v skladu s predpisi o razvrščanju objektov:

– 11100 Enostanovanjske stavbe,

– 12420 Garažne stavbe,

– 12712 Stavbe za rejo živali,

– 12713 Stavbe za skladiščenje pridelka,

– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,

– 12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev,

– 24202 Drugi kmetijski gradbeno inženirski objekti za potrebe kmetije,

– 24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev (ograje, podporni zid z ograjo),

– Kmetijsko gozdarska oprema, ograja, obora,

– gradnja GJI in priključki na gospodarsko javno infrastrukturo, zunanja ureditev.

(4) Na območju OPPN, znotraj določene gradbene parcele je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov, ki se vežejo na kmetijsko dejavnost in bivanje. Gradijo se lahko kot prizidek k osnovnemu objektu ali samostojno. Dopustne so naslednje gradnje in postavitve enostavnih ter nezahtevnih objektov:

– garažne stavbe,

– rezervoarji, silosi, skladiščne stavbe,

– nestanovanjske kmetijske stavbe,

– stavbe za funkcionalno dopolnitev (uta, pokrita letna kuhinja, nadstrešnica),

– kmetijsko gozdarska oprema (ograja, obora), na celotnem območju OPPN,

– nadstrešek,

– ograje, podporni zidovi,

– vodnjaki, vodni zbiralnik, okrasni ribnik,

– drugi sorodni enostavni in nezahtevni objekti, povezani z dejavnostjo kmetije.

11. člen

(predvidene odstranitve)

Na območju OPPN ni predvidenih odstranitev objektov. Na območju OPPN se dopusti odstranitev stavb.

12. člen

(zasnova)

(1) Urbanistična zasnova izhaja iz oblike parcele, lastništva in konfiguracije terena ter omejitev glede na vizualno izpostavljenost lokacije. Stavbe morajo biti umeščene tako, da omogočajo normalno funkcioniranje kmetije ter da imajo zagotovljene zadostne površine za manipulacije s kmetijsko mehanizacijo.

(2) Umestitev in gabariti predvidenih objektov so določeni z okvirnimi tlorisnimi gabariti objektov, gradbeno mejo (gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti s svojim najbolj izpostavljenim delom objekta nad terenom ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost zemljišča) in maksimalnim faktorjem zazidanosti.

(3) Predmet OPPN je umestitev dveh objektov za potrebe nadomestitvene kmetije:

– stanovanjski objekt,

– gospodarski objekt (stavba za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije).

13. člen

(tlorisni in višinski gabariti objektov)

(1) Stanovanjski objekt:

– Tlorisni gabarit: 9,00 m x 13,50 m, pokrita terasa dimenzij 6,3 x 2,0 m in izzidek 1,20 m.

– Višinski gabarit: P + 1, dopustna je klet, ki mora biti v celoti vkopana.

– Streha je simetrična dvokapnica s čopi z naklonom 35° do 45°.

– Kritina je opečne barve.

(2) Gospodarski objekt:

– Tlorisni gabarit: 7,00 m x 14,00 m.

– Višinski gabarit: P + M ali P + 1, dopustna je klet, ki mora biti v celoti vkopana.

– Streha je simetrična dvokapnica s čopi z naklonom 35° do 45°.

– Kritina je opečne barve.

(3) Kota tal pritličja objektov se podrobneje opredeli v projektni dokumentaciji zunanje ureditve.

14. člen

(dopustna izraba prostora)

(1) Faktor zazidanosti parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino in celotno površino gradbene parcele in znaša največ 0,80.

(2) V tlorisno površino stavb se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti.

15. člen

(odmiki)

(1) Odmiki od parcelnih mej:

– minimalni objekti od parcelnih mej so razvidni iz geodetske kotirane situacije,

– ograje in oporne zidove je dopustno graditi največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Lahko se gradijo na meji, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo.

(2) Manjši odmiki od odmikov, navedenih v predhodnem odstavku tega člena, so dovoljeni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.

(3) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi, ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture.

16. člen

(arhitekturno oblikovanje objektov)

(1) Objekti so podolgovate tlorisne zasnove. Stavbe so etažnosti do največ klet, pritličje in nadstropje ali klet, pritličje in mansarda. Streha mora biti dvokapnica z naklonom strešin med 35° in 45° in usmerjenostjo slemena v smeri daljše stranice objekta. Fasade objektov morajo biti izvedene iz trajnih in kakovostnih materialov, oblikovane sodobno in skladnih geometrijskih oblik. Barve fasade objektov so v svetlih zemeljskih barvnih tonih (bele, sive, peščene). Fasada je ometana ali lesena.

(2) Enostavni in nezahtevni objekti, ki so stavbe, so lahko postavljeni na terenu ali vkopani. Strehe so lahko dvokapnice ali ravne. Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na zemljiški parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom ter ne izstopajo v prostoru. Strehe morajo slediti naklonu strešine glavnih objektov, če imata obe stavbi streho v naklonu, pri čemer je streha enostavnega ali nezahtevnega objekta lahko dvokapna, lahko pa ima ravno streho. Druge oblike streh se lahko umestijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če je zaradi funkcionalnosti objekta taka streha bolj primerna. Strehe so lahko ozelenjene.

17. člen

(ureditev zunanjih površin)

(1) Območje OPPN se priključuje na lokalno cesto LC 221111 na severovzhodu preko obstoječega cestnega priključka. Dovozni priključek in manipulativne površine se izvedejo v makadamski obliki ali se asfaltirajo oziroma tlakujejo.

(2) Ob objektih se uredi tlakovane površine za dostope in bivalne terase. Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z oblikovanjem okoliških stavb, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami. Praviloma se uporablja materiale v nevtralnih, neizstopajočih barvah. Materiali morajo biti prepustni, tlakovanje pa izvedeno tako, da je možno zagotoviti ustrezen odtok padavinskih voda. Ostale površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.

(3) Podporni zidovi niso načrtovani. Morebitni oporni zidovi se lahko izvajajo le, kadar to zahtevajo geomehanski pogoji, po izvedbi jih je potrebno maksimalno ozeleniti s popenjavkami, višina merjeno od terena do vrha zidu ne sme presegati 1,50 m. V primeru gradnje podpornega zidu je le-tega potrebno ozeleniti.

(4) Ograje na območju so lahko mrežne ali lesene. Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno. Višine ograj so dopustne do 1,60 m.

(5) Zunanje površine se uredi sonaravno, z zatravljenimi površinami in ozelenitvijo z avtohtonimi vrstami rastlin. Ohranja se odprte travnate površine.

V. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

18. člen

(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro)

Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:

– pri nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje pridobljenih smernic in mnenj k OPPN,

– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur in izvedene,

– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,

– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo objektov (geotermalna, sončna ipd.) ter namestitev sončnih panelov na strehe objektov v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

19. člen

(cestno omrežje)

(1) Dostop na območje OPPN je preko obstoječega priključka na lokalno cesto LC 221111.

(2) Za vse posege v območju varovalnih pasov cest je potrebno pridobiti soglasje upravljavca.

(3) Padavinske in druge odpadne vode s predmetnega območja ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.

(4) Pri načrtovanju, gradnji in obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest.

20. člen

(parkirne površine)

Parkirne površine se zagotovijo na manipulativnih površinah kmetije.

21. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Na območju OPPN ni javnega vodovodnega omrežja. Objekti se bodo napajali z vodo iz lastnega zajetja za kar je pridobljeno vodno dovoljenje navedeno v petem odstavku 36. člena odloka.

(2) Oskrba s pitno vodo mora biti skladna z določili Uredbe o oskrbi s pitno vodo.

22. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Na območju OPPN ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja. Fekalne vode iz stanovanjskega objekta se odvajajo v individualno malo komunalno čistilno napravo (MČN).

(2) Odvajanje padavinskih vod s streh in utrjenih površin se predvidi preko ponikanja, skladno s pridobljenim geološkim geomehanskim poročilom (izdelal Blan d.o.o., št. proj. GM – 147/2022, Velenje, september 2023), onesnažene vode je potrebno pred iztokom očistiti na lovilcu olj. Dokumentacija za pridobitev mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda mora vsebovati detajl in dimenzioniranje objekta za ponikanje.

(3) Pri načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

(4) V primeru gradnje stavbe za rejo živali mora biti skladišče za živinska gnojila umeščeno v prostor ter grajeno in upravljano tako, da ne pride do nenadzorovanega iztekanja in onesnaženja vode ali tal. Biti mora vodotesno, stabilno in odporno proti mehanskim, toplotnim ali kemičnim vplivom. Skladišče za živinska gnojila mora biti redno vzdrževano. Zmogljivost skladišča za živinska gnojila mora biti prilagojena številu in vrsti živali v celotnem kmetijskem objektu in mora zagotavljati skladiščne zmogljivosti za najmanj šestmesečno skladiščenje.

23. člen

(elektroenergetsko omrežje)

Obstoječa kmetija Žager na naslovu Savina 32a je priključena na distribucijsko omrežje preko merilnega mesta št. 2-13044 z zakupljeno priključno močjo 17 kW, kar ustreza omejevalcu toka 3 x 25 A. Napajanje se izvede preko obstoječega merilnega mesta v prostostoječi omarici ob obstoječem gospodarskem objektu – hlevu in je priključeno na obstoječo TP Primož Plesec: 2499 – I04: Savina 32a.

24. člen

(omrežje elektronskih komunikacij – TK)

(1) Na območju OPPN je izgrajeno elektronsko komunikacijsko omrežje v lasti in v upravljanju Telekom Slovenije d.d..

(2) Pri posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe TK omrežje, ga zakoličiti in ga po potrebi ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih upravljavca.

(3) V fazi izdelave projektne dokumentacije se izdela projekt TK priključka na javno TK omrežje.

25. člen

(omrežje elektronskih komunikacij – KKS)

(1) Na območju OPPN ni izgrajenega elektronskega komunikacijskega omrežja.

(2) Predvidi se zgraditev nove KKS kabelske kanalizacije, ki se nahaja zahodno od območja OPPN.

(3) V fazi izdelave projektne dokumentacije se izdela projekt KKS priključka na javno KKS omrežje.

26. člen

(ogrevanje, prezračevanje)

(1) Za ogrevanje objektov in pripravo tople vode se uporabljajo obnovljivi viri ogrevanja.

(2) Pri projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

27. člen

(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Območje OPPN se na severozahodnem delu nahaja v manjšem robnem delu enote dediščine Savina – Arheološko najdišče Kamnac (EID 1-30229). Izvedba dodatnih predhodnih arheoloških raziskav ni potrebna. Na območju, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, se omogoči dostop do zemljišč in zagotovi opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

(2) Za območje izven arheološkega najdišča veljajo splošna zakonska določila za varstvo arheoloških ostalin. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljal strokovni nadzor nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. Glede na topografijo terena obstaja verjetnost, da arheološko najdišče Savina – Arheološko najdišče Kamnac ni v celoti zamejeno in se širi tudi na območje OPPN. Zaradi bližine arheološkega območja se priporoča izvedba arheoloških raziskav za oceno arheološkega potenciala, na podlagi katerih bi bilo mogoče natančneje podati nadaljnje ukrepe varstva nepremične arheološke dediščine oziroma usmeritve.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE

28. člen

(varovanje kakovosti zunanjega zraka)

Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času gradnje in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe za varstvo zraka:

– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter sprotno rekultiviranje območij večjih posegov,

– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih.

29. člen

(varstvo voda)

(1) Na območju OPPN ni izgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja.

(2) Padavinske vode iz območja OPPN (strehe, utrjene površine) se ponika, ponikalnice se locirajo izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Onesnažene vode je potrebno pred iztokom očistiti na lovilcu olj.

(3) Odpadne fekalne vode se vodi v malo čistilno napravo.

(5) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju sistema za odvodnjavanje se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

(6) Pogoji Zavoda za ribištvo Slovenije:

– Na priobalnem zemljišču 40 m od vodnega zemljišča Savinje, gradbeni posegi niso dovoljeni.

– V obdobju med 1. oktobrom tekočega leta in 30. junijem naslednjega leta so zaradi drsti rib prepovedana dela na območju vodnih in priobalnih zemljišč Savinje, ki lahko negativno vplivajo na kakovost vode in vodni režim (npr. kaljenje vode).

– Med izvajanjem gradbenih del se za izvedbo le-teh ne sme zajemati vode iz Savinje.

– Vsi posegi se morajo izvajati tako, da bo preprečeno onesnaževanje Savinje s strupenimi ali škodljivimi snovmi (cementno mleko, goriva, olja, zaščitni premazi, beton, fekalije itd.).

– Preprečeno mora biti vsakršno onesnaženje Savinje na območju načrtovanih del.

– Preprečiti je potrebno izcejanje strupenih betonskih odplak v vodo.

– Odpadkov, gradbenega materiala in s kakršno koli snovjo onesnažene vode se v Savinjo ter na njena vodna in priobalna zemljišča ne odlaga.

– Iz projektne dokumentacije naj bo razvidno, kako in kje se bo ravnalo z morebitno gnojevko ali gnojem, kar se tiče skladiščenja in kar se tiče območja gnojenja, saj oboje predstavlja potencialno nevarnost za onesnaženje Savinje.

– lz projektne dokumentacije naj bo razvidno, kam bo ponikala oziroma se izlivala meteorna voda. Če je le mogoče, naj ponika čim dlje od Savinje. lz nadaljnje dokumentacije naj bo razvidno, kako se bodo čistile fekalne odpadne vode ter kje bo iztok iz čistilne naprave. Če je le mogoče, naj voda iz iztoka ponika čim dlje od Savinje in naj ne bo speljana v Savinjo, saj so vode iz čistilnih naprav bogate s hranilnimi snovmi in poslabšajo stanje voda ter spremenijo lokalni vodni ekosistem. Prav tako je iztok v reko zelo problematičen v primeru nedelovanja čistilne naprave, saj v tem primeru lahko pride do onesnaženja reke in pogina rib.

– Pri izvajanju predvidenih posegov se mora obstoječa obrežna vegetacija na priobalnem zemljišču ohranjati v največji možni meri. V primeru odstranjevanja zarasti zaradi izvajanja gradbenih del naj se odstranjeno vegetacijo še v isti rastni sezoni nadomesti z avtohtono drevesno in grmovnato zarastjo.

– Določiti in izvesti je potrebno ukrepe za preprečitev razširjanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst na območju struge in brežin vodotoka. V primeru pojava invazivnih tujerodnih vrst na tem območju je treba že v času gradnje pričeti z aktivnim odstranjevanjem le teh. Dolgoročno mora biti načrtovana košnja in odstranjevanje teh vrst.

30. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine.

(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode.

(3) V primeru izvedbe hleva, se gnojne jame obvezno izvedejo v neprepustni izvedbi.

31. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje OPPN se opredeli s III. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(2) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi:

– uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem,

– transportne poti na območje ureditve potekajo izven stanovanjskih območij,

– v primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje dovoljenjih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije hrupa – zmanjša se število strojev, ki delujejo sočasno.

32. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)

Zunanja razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla.

33. člen

(ravnanje z odpadki)

Zagotovi se zbirno mesto za odpadke v sklopu obstoječega na manipulativnih površinah kmetije. Pri ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki.

34. člen

(ohranjanje narave)

Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

35. člen

(varovanje gozdnih zemljišč)

Območje OPPN se nahaja izven gozdnih zemljišč. Poseganja v gozd ni.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM

36. člen

(upravljanje z vodami)

(1) Območje OPPN ni poplavno ogroženo.

(2) Območje OPPN se po evidencah DRSV ne nahaja na območju vodovarstvenega pasu vodnih virov.

(3) Vzhodno od območja OPPN teče vodotok Savinja, ki je vodotok 1. reda. Meja priobalnega zemljišča obsega na vodotokih 1. reda izven naselja pas 40,00 m od meje vodnega zemljišča, oziroma je pri določitvi meje vodnega zemljišča treba upoštevati Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča celinskih voda (Uradni list RS, št. 58/18). Na vodnem in priobalnem zemljišču, skladno določilom 37. člena Zakona o vodah, ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih ta člen posebej navaja. Skladno z 38. členom Zakona o vodah na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru.

(4) Sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja mora biti prečni prikaz z vrisano mejo vodnega in priobalnega zemljišča Savinje, skladno z določili druge alineje prvega odstavka 5. člena Pravilnika o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09).

(5) Objekti se bodo napajali z vodo iz lastnega zajetja za kar je pridobljeno vodno dovoljenje (št. 35526-619/2021-5, z dne 28. 11. 2022).

(6) Pri načrtovanju odvajanja in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

(7) Na območju OPPN ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja. Fekalne vode iz stanovanjskega objekta se odvajajo v individualno malo komunalno čistilno napravo (MČN). V primeru gradnje stavbe za rejo živali mora biti skladišče za živinska gnojila umeščeno v prostor ter grajeno in upravljano tako, da ne pride do nenadzorovanega iztekanja in onesnaženja vode ali tal. Biti mora vodotesno, stabilno in odporno proti mehanskim, toplotnim ali kemičnim vplivom. Skladišče za živinska gnojila mora biti redno vzdrževano. Zmogljivost skladišča za živinska gnojila mora biti prilagojena številu in vrsti živali v celotnem kmetijskem objektu in mora zagotavljati skladiščne zmogljivosti za najmanj šestmesečno skladiščenje.

(8) Odvajanje padavinskih vod s streh in utrjenih površin se predvidi preko ponikanja, skladno s pridobljenim geološkim geomehanskim poročilom (izdelal Blan d.o.o., št. proj. GM – 147/2022, Velenje, september 2023), onesnažene vode je potrebno pred iztokom očistiti na lovilcu olj. Ponikanje se zagotovi na globini peščenih prodnih nanosov. Pri dimenzioniranju ponikovalnika naj se upošteva vodoprepustnost k=10^-5 m/s. Volumen ponikovalne vode z upoštevanjem varnostnega faktorja znaša 7,9 m³. Glede na hidravlični izračun se izvede ponikovalnik iz perforirane (navrtane) betonske cevi za vodo DN 1,5 m, volumna 3500 litrov, dimenzije fi 1,5 m in višine 2,0 m. Cev se obsuje z nasutjem drobljenca D16/32 ali proda v širini 1,0 m. Skupni volumen ponikovalnice (z upoštevanjem 30 % akumulacije vode v produ) tako znaša 10,4 m³. Ločilna plast med matično zemljino pokrivne plasti in prodom se izvede z geotekstilom po celotnem obodu in površini do višine nasutja.

(9) V primeru fazne gradnje, morajo biti posamezne faze funkcionalno zaključene celote, faznost pa načrtovana na način, da ne bo povzročen škodljiv vpliv na vodni režim ali stanje voda.

(10) V času gradnje investitor zagotovi vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na območju posega, da bo preprečeno onesnaženje podzemne vode in površinskih voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevamih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v podzemno vodo in v vodotoke.

(11) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati gradbenega in izkopanega materiala na vodna ali priobalna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov, na poplavno ogrožena območja, na nestabilna mesta ali na mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja.

(12) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.

(13) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.

37. člen

(varstvo pred potresom)

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v (g) 0,200.

38. člen

(zaklanjanje)

Gradnja zaklonišč ali ojačitev prve plošče ni potrebna.

39. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem omrežju javnih cest in predvidenih dovoznih cestah. Varen umik se zagotovi na zunanje zelene površine in prometne površine. Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje požara na sosednje parcele.

(2) Vir vode za gašenje se zagotovi iz lastnega vodnega zajetja.

(3) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.

40. člen

(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost)

(1) Iz geološko geomehanskega poročila št. GM 147/2022, september 2023, izdelovalec BLAN d.o.o., Velenje, je razvidno, da ob upoštevanju smernic geološko geomehanskega poročila, območje OPPN ne spada v erozijsko ali plazljivo območje kot to določata 87. in 88. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe).

(2) Pri načrtovanju in gradnji objektov se upošteva usmeritve iz geološko geomehanskega poročila:

– Materiali so primerni za ponikanje vode in izdelavo ponikovalnika. Ponikanje je zagotovljeno na globini peščenih prodnih nanosov. Pri dimenzioniranju ponikovalnika naj se upošteva vodoprepustnost k = 10^-5 m/s.

– Pri globini temeljenja se upošteva:

– dno temeljev ali tamponskega nasutja je potrebno na območju, kjer je možnost zmrzovanja zemljine pod njimi, izvesti na globini minimalno 100 cm, merjeno z nivoja terena, kolikor na tem območju znaša globina zmrzovanja.

– dno temeljev je potrebno izvesti na takšni globini, da se doseže zadostna nosilnost temeljnih tal in posledično stabilnost objekta.

– temeljenje se izvede na temeljni plošči na utrjen kamniti nasip. Izvedba temeljne plošče naj bo takšna, da ne bo obstajala možnost izpiranja tampona z meteorno ali zaledno vodo (ustrezno dreniranje vse do globine dna temeljev oziroma dna kamnitega nasutja). V primeru izvedbe kletne etaže je potrebno na kletnem delu izvesti hidroizolacijo.

– končno debelino kamnitega nasutja in morebitno poglobitev temeljenja ter morebitne ukrepe za stabilizacijo območja oceni geomehanski nadzor na podlagi ogleda izkopa in materialov v temeljnih tleh. Temeljna tla ter utrjen kamnit nasip prevzame odgovorni geolog / geomehanik ter po potrebi poda ustrezne ukrepe za nadaljnja zemeljska del.

(3) Območje se nahaja izven območij plazovitih območij.

41. člen

(razlitje nevarnih snovi)

V območju OPPN ni pričakovati razlitja olj.

IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

42. člen

(etapnost)

Objekti se lahko gradijo etapno.

X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE

43. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške,

– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode,

– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti,

– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane,

– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav,

– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode,

– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

44. člen

(merila in pogoji za parcelacijo)

Načrtovanim objektom je opredeljena nova gradbena parcela.

XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

45. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom:

– dopustna je sprememba mikrolokacije objektov v mejah opredeljene gradbene meje in ob upoštevanju odmikov, določenih s tem odlokom,

– spremembe tlorisnih gabaritov objektov znotraj gradbene meje do +3,00 m, dopustna je gradnja manjših objektov,

– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in komunikacijska omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN ter so usklajene z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture.

(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere.

XII. KONČNE DOLOČBE

46. člen

(vpogled)

Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Ljubno in na Upravni enoti Mozirje.

47. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

48. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 350-0002/2024-40

Ljubno, dne 5. decembra 2024

Župan

Občine Ljubno

Franjo Naraločnik

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 103/2024 z dne 6. 12. 2024