Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 101/2024 z dne 29. 11. 2024

3182. Odlok o posebni rabi javnih površin v Mestni občini Nova Gorica, stran 10600.

Na podlagi četrtega odstavka 259. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24), 6. člena Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 24/08, 47/15 in 161/22), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US in 38/24) in 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12, 18/17 in 18/19) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 21. novembra 2024 sprejel

O D L O K

o posebni rabi javnih površin v Mestni občini Nova Gorica

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1) S tem odlokom se določa posebna raba javnih površin na območju Mestne občine Nova Gorica, način in pogoji posebne rabe javnih površin, postopek za pridobitev dovoljenja za posebno rabo javnih površin, odmera in višina občinske takse, nadzor nad rabo javnih površin in globe v primeru nedovoljene rabe javnih površin.

(2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

2. člen

Pojmi po tem odloku imajo naslednji pomen:

1. »Javne površine« po tem odloku so vse površine, ki imajo značaj javnega dobra oziroma, ki so v skladu z zakonodajo opredeljene kot površine, katerih raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. To so: javne ceste, pločniki, ulice, trgi, javna igrišča, parkirišča, pasaže, pokopališča, drevoredi, športne in rekreacijske površine, zelenice, in druge podobne površine, ki so prosto dostopne vsakomur pod enakimi pogoji. Kot javne površine po tem odloku se obravnavajo tudi površine, ki sicer nimajo statusa javnega dobra, so pa v lasti ali večinski lasti Mestne občine Nova Gorica.

2. »Javna prireditev« je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti tako, da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur.

3. »Mestno jedro« je območje naselja Nova Gorica kot je določeno v Registru prostorskih enot Geodetske uprave Republike Slovenije.

4. »Pristojni organ« je organ občinske uprave pristojen za področje gospodarstva.

5. »Uporabnik« je pravna oseba, samostojni podjetniki posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ali posameznik, ki uporablja javno površino iz tega odloka.

6. »Vlagatelj« je pravna oseba, samostojni podjetniki posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ali posameznik, ki poda vlogo za izdajo dovoljenja za posebno rabo javne površine.

7. »Taksni zavezanec« je uporabnik, ki se mu ob izdaji dovoljenja za posebno rabo javne površine po uradni dolžnosti odmeri občinska taksa.

3. člen

Posebna raba javnih površin pomeni rabo javne površine za:

– postavitev gostinskega vrta pred gostinskim obratom;

– postavitev samostojnega gostinskega vrta, ki ni povezan z obstoječim gostinskim obratom;

– postavitev premičnega prodajnega objekta ali opreme (kiosk, stojnica, prodajna miza, prodajni pult, lesena prodajna hišica, samopostrežni avtomat), motornega vozila za namene prodaje (potujoča prodajalna);

– izvedbo snemanja avdio-vizualnih vsebin;

– postavitev gradbenega odra ali gradbišča (tudi odlaganje materiala, drv ipd.);

– izvedbo prireditve;

– postavitev razstave, skulpture, spomenika, umetniške inštalacije in podobno;

– razširitev ponudbe pred poslovnimi prostori;

– postavitev stojnice za predstavitve komercialnega značaja;

– postavitev stojnice za predstavitve humanitarnih, socialnih, kulturnih, športnih in okoljevarstvenih vsebin ali podobno z nepridobitno vsebino;

– postavitev stojnice za namen obveščanja občanov o volitvah, referendumu, za podpisovanje peticij in podobno.

II. NAČINI IN POGOJI POSEBNE RABE JAVNIH POVRŠIN

1. Splošni pogoji posebne rabe javnih površin

4. člen

(1) Uporabnik je dolžan za čas uporabe javnih površin ravnati kot dober gospodar. Uporabnik je dolžan poravnati škodo, ki bi morebiti nastala v času uporabe javne površine.

(2) Objektov in opreme, razen urbane opreme (spomeniki, skulpture, klopi, koši za smeti in podobno) ni dovoljeno postavljati na naslednjih javnih površinah:

– v javne parke in druge zelene površine, razen ob javnih prireditvah ter za namene izvedbe gradbenih in vzdrževalnih del, pod pogojem, da izvedba teh del sicer ni možna,

– na lokacije, kjer bi njihova postavitev lahko negativno vplivala na prometno varnost, oziroma ovirala obratovanje in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture.

(3) Objekti in oprema na javnih površinah morajo biti postavljeni tako, da:

– ne povzročajo zasičenosti posameznih ambientov ali območij,

– ne potrebujejo novih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, razen če obstaja možnost priključitve na potrebno gospodarsko javno infrastrukturo brez gradbenih posegov v javno površino in na podlagi dovoljenj po veljavni zakonodaji. Prepovedana so vrtanja, rušenja in drugi posegi, ki trajno poškodujejo javno površino, razen če z dovoljenjem ni to izrecno dovoljeno.

(4) Raba javne površine mora, razen če ni z dovoljenjem drugače določeno, zagotavljati varen in nemoten:

– pretok vseh uporabnikov javne površine,

– dostop za uporabnike sosednjih površin oziroma zemljišč,

– dostop do gospodarske javne infrastrukture,

– vzdrževanje javne površine in gospodarske javne infrastrukture.

5. člen

(1) Pred uporabo javne površine iz tega odloka mora uporabnik, poleg dovoljenja po tem odloku, pridobiti vsa dovoljenja in soglasja predpisana z veljavni predpisi, razen soglasij za katera je v tem odloku določeno, da jih pridobi pristojni organ.

(2) Uporabnik mora skrbeti za urejenost javne površine in za njeno redno čiščenje.

(3) Uporabnik mora po prenehanju uporabe javne površine vzpostaviti prvotno stanje na svoje stroške, v nasprotnem vzpostavi prvotno stanje javne površine Mestna občina Nova Gorica (v nadaljevanju: občina) na stroške uporabnika.

6. člen

(1) O priključitvi na električno ali vodovodno omrežje za potrebe prireditve ali drugega dogodka ter za uporabo senčnikov, ki so v lasti občine, se odloči v dovoljenju za uporabo javne površine. Za priključitev in porabo električne energije in vode ter za uporabo senčnikov se plača ustrezno nadomestilo.

(2) Višino nadomestil iz prejšnjega odstavka določi župan.

(3) Ne glede na določila odloka, ki ureja režim v območju za pešce, se lahko izjemoma v to območje dovoli tudi dostop z vozili. O dopustnosti dostopa z vozili v območje za pešce odloči pristojni organ v dovoljenju za posebno rabo javnih površin pri tem pa upošteva veljavne predpise, ki urejajo pravila cestnega prometa in druge odloke občine.

2. Gostinski vrt

7. člen

(1) Na podlagi dovoljenja za posebno rabo javne površine je dovoljeno postaviti gostinski vrt ob upoštevanju naslednjih pogojev:

– tabla za oglaševanje ponudbe lokala je lahko samo prenosna do velikosti 0,70 m x 1,00 m in se lahko uporablja le za zapis ponudbe gostinskega lokala. Postavljena je lahko le znotraj območja gostinskega vrta,

– v območju gostinskega vrta je dovoljena postavitev posameznih cvetličnih korit, vendar z njimi ni dovoljeno ograjevati površine gostinskega vrta,

– oprema gostinskega vrta mora biti premakljiva, da se lahko v primeru intervencije odstrani,

– ob gostinskem vrtu mora biti zagotovljen prehod pešcem in invalidnim osebam skladno s predpisi, ki urejajo gradnjo brez arhitektonskih ovir,

– oprema gostinskega vrta se sme postaviti na javno površino brez podlage, kot je podest, preproga ali podobno. Podesti so dovoljeni v primerih večjega naklona terena ali dotrajane talne površine in neutrjene talne površine, če je to določeno z dovoljenjem,

– oprema za gostinski vrt ne sme ovirati dostave drugih uporabnikov in izvajanja javnih služb.

(2) Za izvedbo gostinskega vrta niso dovoljeni nobeni gradbeni in drugi posegi (vrtanja, sidranja, rušenja, utrjevanje površin, ipd.) v javne površine.

(3) Morebitna intervencijska pot in površine s taktilnimi oznakami za slepe in slabovidne morajo ostati ves čas prazne in nezasedene.

(4) Območje gostinskega vrta pristojni organ označi s posebnimi oznakami, ki morajo po postavitvi opreme gostinskega vrta ostati vidne.

(5) Pred izdajo dovoljenja za postavitev gostinskega vrta mora pristojni organ pridobiti soglasje organa občinske uprave, pristojnega za prostor, ki pri izdaji soglasja upošteva določila občinskih prostorskih aktov in usmeritve določene s strokovnimi podlagami za urejanje letnih vrtov ob gostinskih lokalih na javnih površinah, ki jih pripravi organ občinske uprave pristojen za prostor.

3. Prodaja zunaj prodajaln

8. člen

(1) Na podlagi dovoljenja za uporabo javne površine je na javni površini dovoljeno vršiti prodajo blaga in storitev ter postaviti začasne premične prodajne objekte ali opremo (stojnice, kioski, prikolice, ipd.), samopostrežne avtomate ali parkirati potujoče prodajalne.

(2) Pristojni organ mora pred izdajo dovoljenja pridobiti soglasje organa občinske uprave, pristojnega za prostor o skladnosti lokacije prodaje z namensko rabo prostora in o skladnosti postavitve objektov ali opreme ter parkiranja potujoče prodajalne iz prvega odstavka tega člena, z občinskimi prostorskimi akti.

(3) V mestnem jedru je prodaja blaga zunaj prodajaln dovoljena samo v okviru javnih prireditev.

(4) Za prodajo blaga na način iz prvega odstavka tega člena v varovalnem pasu javnih cest mora vlagatelj zaradi prometne varnosti pridobiti tudi soglasje upravljavca ceste in to soglasje priložiti k vlogi za izdajo dovoljenja.

(5) Za prodajo v okviru sejemskih in drugih prireditev mora organizator prireditve pridobiti enotno dovoljenje po tem odloku za vse prodajalce in za postavitev vseh začasnih objektov iz prvega ostavka tega člena, ki se postavijo zaradi prireditve.

(6) Vlogi za izdajo dovoljenja je potrebno priložiti oziroma v njej navesti še:

– opredelitev lokacije ali lokacij (naslov, parc. št. in podobno), velikost površine, na kateri bo potekala prodaja ter situacijski prikaz (izris postavitve),

– način in čas prodaje,

– vrsto blaga, ki bo predmet prodaje,

– ustrezno dokazilo o registraciji oziroma drugi pravici, ki omogoča prodajo zunaj prodajaln (npr. izpis iz registra kmetijskih gospodarstev, priglasitev osebnega dopolnilnega dela ...), v kolikor podatki niso dostopni iz javnih evidenc.

4. Izvedba snemanja avdio vizualnih vsebin

9. člen

(1) Dovoljenje za uporabo javne površine se lahko izda za čas snemanja. Snemanje filma ali komercialnih oglaševalskih spotov na javni površini se lahko izvaja samo v času in na način, ki ne ovira splošne rabe javne površine.

(2) V primeru, da se snemanje odvija na javni cesti, pločniku, parkirišču (ali drugi javni površini, na kateri se odvija promet), mora vlagatelj pridobiti tudi dovoljenje za zaporo ceste, ki ga izda organ občinske uprave, pristojen za promet, in ga priložiti vlogi za izdajo dovoljenja za posebno rabo javne površine.

5. Gradbeni oder ali gradbišče

10. člen

(1) Na javni površini je dovoljena postavitev gradbenih odrov ali gradbišč ter delovnih strojev za gradnjo ali obnovo objektov ipd.. Dovoljenje se izda za čas trajanja del.

(2) Uporabnik mora vsaj pet dni pred pričetkom in v petih dneh po zaključku rabe javne površine za postavitev gradbene opreme, opraviti s predstavnikom pristojnega organa ogled javnih površin.

(3) V primeru, da je zaradi postavitve gradbiščnega odra ali gradbišča potrebna sprememba prometne ureditve, oziroma se z gradbenim odrom ali gradbiščem posega na javno cesto, pločnik, parkirišče (ali drugo javno površino, na kateri se odvija promet), je k vlogi za izdajo dovoljenja za posebno rabo javne površine treba priložiti dovoljenje organa občinske uprave pristojnega za promet.

(4) Če je zaradi gradbenih del potrebno zasesti pločnik ali drugo površino namenjeno pešcem, mora uporabnik speljati prehod za pešce pod odrom. Prehod za pešce mora biti zavarovan pred padanjem materiala, osvetljen ter urejen po veljavnih predpisih, tako da je hoja varna.

(5) Uporabnik je dolžan pred posegom v prostor na celotnem območju gradnje zavarovati javno površino pred poškodbami in onesnaženjem tako, da postavi lovilne odre in zaščitne ograje, da se prepreči poškodovanje in onesnaženje javnih površin in zagotovi varnost ljudi.

(6) Uporabnik mora preprečiti širjenje prahu z gradbišča. Gradbeni material mora skladiščiti in zavarovati tako, da le ta ne more onesnažiti javnih površin. Gradbeni material se med prevozom ne sme raztresati po javnih površinah. Vozilo mora biti pred odhodom z gradbišča očiščeno, da ne pušča nesnage na javnih površinah.

(7) Drevesa, ki rastejo na območju posebne rabe javne površine, je treba pred začetkom izvajanja del zaščititi z ustrezno zaščitno ograjo višine 2 m in oddaljenostjo določeno z pravokotno projekcijo tlorisa krošnje na tla, ki mu prištejemo še 1,5 m na vseh straneh ali oddaljenostjo 5 m v primeru ozkokrošnjatih dreves. V času trajanja del v ograjenem območju okrog drevesa ni dovoljeno ničesar skladiščiti, parkirati, odlagati, izlivati ali območje drugače uporabljati.

(8) Če je zaradi izvedbe del potrebno poseči v ograjeno območje iz prejšnjega odstavka ali če drevesa ni mogoče ograditi na način iz prejšnjega odstavka, mora pristojni organ pred izdajo dovoljenja pridobiti soglasje organa občinske uprave, pristojnega za prostor, v katerem ta določi način izvedbe del ali določi drugačno območje ograditve drevesa. V primeru potrebnih strokovno posebno zahtevnih posegov na drevesu ali na območju iz prejšnjega odstavka, lahko pristojni organ od uporabnika zahteva, da predloži mnenje arborista.

(9) Če so na območju gradbenega odra ali gradbišča istočasno drugi začasni objekti, ki predstavljajo posebno rabo javnih površin, postavljeni na podlagi dovoljenja, izdanega po določbah tega odloka, se le-ti odstranijo na stroške investitorja gradnje ali obnove objekta, za čas trajanja gradnje ali obnove objekta. Pristojni organ o spremembi dovoljenja za rabo javne površine izda odločbo po uradni dolžnosti.

(10) Za odlaganje materiala, raznih predmetov, drv ipd. na javnih površinah je potrebno pridobiti dovoljenje za posebno rabo javne površine.

6. Izvedba prireditve

11. člen

(1) Dovoljenje za posebno rabo javne površine se izda organizatorju prireditve za čas njenega trajanja, če se s tem ne ovira splošne rabe javne površine. V okviru prireditve organizator lahko postavi premično opremo, kot so stojnice, oder, stoli, klopi, mize, koši za smeti, premične ograje, šotori, cirkuški šotori, napihljive konstrukcije in podobna premična oprema.

(2) Če se pri izvedbi prireditve ali javnega shoda posega na javno cesto, pločnik, parkirišče (ali drugo javno površino, na kateri se odvija promet), mora vlagatelj k vlogi za izdajo dovoljenja za posebno rabo javne površine priložiti dovoljenje za zaporo, ki ga izda organ občinske uprave pristojen za promet.

(3) Z dovoljenjem za posebno rabo javne površine za prirejanje prireditev, ki ga izda pristojni organ, se odloči samo o rabi javne površine, vsa ostala dovoljenja in soglasja, poleg soglasja iz prejšnjega odstavka tega člena, za prirejanje prireditev mora stranka pridobiti pri pristojnih organih.

(4) Pred izdajo dovoljenja za izvedbo prireditve mora pristojni organ pridobiti soglasje organa občinske uprave, pristojnega za prostor, o skladnosti prireditvenega prostora z občinskimi prostorskimi akti, razen v primeru, če je javna površina skladno s prostorskimi akti že določena kot prireditveni prostor.

(5) Za poškodbe površine, na kateri se javna prireditev izvaja, odgovarja organizator prireditve, ki je dolžan škodo tudi povrniti.

7. Postavitev razstave, skulpture, umetniške inštalacije in podobno

12. člen

Na javni površini je dovoljeno razstaviti umetniška dela, kot so kiparska dela, slikarska dela, inštalacije, skulpture in podobno, če s tem ni motena splošna raba javne površine. Dovoljenje za posebno rabo javne površine se lahko izda za čas trajanja razstave.

8. Razširitev ponudbe pred poslovnimi prostori

13. člen

(1) Na javni površini je pred poslovnimi prostori dovoljena postavitev premične opreme za izvajanje dejavnosti na podlagi dovoljenja za posebno rabo javne površine.

(2) Pred izdajo dovoljenja mora pristojni organ pridobiti soglasje organa občinske uprave, pristojnega za prostor, o skladnosti postavitve premične opreme z občinskimi prostorskimi akti.

9. Postavitev stojnice

14. člen

(1) Posebna raba javnih površin za predstavitve humanitarnih, socialnih, kulturnih, športnih, okoljevarstvenih in drugih vsebin z nekomercialno ali komercialno vsebino, ter predstavitve za namene volitev, referendumov in peticij, je dovoljena na podlagi dovoljenja za posebno rabo javne površine.

(2) Pred izdajo dovoljenja mora pristojni organ pridobiti soglasje organa občinske uprave, pristojnega za prostor, o skladnosti postavitve premične opreme z občinskimi prostorskimi akti.

III. POSTOPEK PRIDOBITVE DOVOLJENJA ZA POSEBNO RABO JAVNIH POVRŠIN

15. člen

(1) Dovoljenje za posebno rabo javnih površin (v nadaljevanju: dovoljenje) izda pristojni organ. Pri vodenju postopka in izdaji dovoljenja se smiselno upoštevajo določila zakona o splošnem upravnem postopku.

(2) Pristojni organ izda dovoljenje, če so izpolnjeni pogoji iz tega odloka, v nasprotnem primeru izdajo dovoljenja zavrne. Zoper dovoljenje je dovoljena pritožba v petnajstih dneh od njegove vročitve.

(3) V dovoljenju za posebno rabo javne površine po tem odloku se odloči o namenu, lokaciji in terminu posebne rabe javne površine ter o drugih pogojih in zahtevah, ki jih mora uporabnik upoštevati pri posebni rabi javne površine skladno s tem odlokom ter skladno z izdanimi soglasji ali mnenji.

16. člen

(1) Vloga za posebno rabo javne površine mora vsebovati najmanj:

– ime in priimek oziroma naziv vlagatelja,

– podatek o namenu posebne rabe javne površine ter ime in vrsto javne prireditve, kadar gre za prireditev,

– čas trajanja rabe javne površine (začetek in konec; vključno s pripravljalnimi in zaključnimi deli),

– podatek o lokaciji posebne rabe javne površine,

– opredelitev površine in števila objektov in opreme, postavljene na javni površini, ter situacijski prikaz,

– druge podatke, ki so potrebni za odločitev o posamezni vrsti posebne rabe javne površine iz 7. do 14. člena tega odloka.

(2) Vlogo za posebno rabo javne površine z vsemi zahtevanimi prilogami navedenimi v prvem odstavku tega člena je potrebno vložiti najmanj 15 dni pred začetkom uporabe javne površine.

(3) V primeru, da vloga ni vložena v roku iz prejšnjega odstavka tega člena in o njej ni mogoče pravočasno odločiti, jo pristojni organ zavrže kot prepozno.

IV. ODMERA OBČINSKE TAKSE

17. člen

(1) Za posebno rabo javnih površin za namene iz 3. člena tega odloka se odmerja občinska taksa (v nadaljevanju tudi: taksa), ki jo taksni zavezanec plača vnaprej za določeno časovno obdobje: leto, mesec ali dan.

(2) Postopek odmere takse prične pristojni organ po uradni dolžnosti po prejemu popolne vloge za izdajo dovoljenja za posebno rabo javne površine.

(3) Taksni zavezanec je dolžan takso plačati v celotnem odmerjenem znesku v 15 dneh od dokončnosti odločbe. Na podlagi vloge vlagatelja se lahko v primeru daljše (večmesečne) uporabe javne površine, določi mesečno plačilo takse.

(4) Če taksni zavezanec ne plača takse v roku, ki je za to določen v odločbi o odmeri takse, in tega ne stori niti po opominu, se izvedejo ukrepi v skladu s predpisi za izterjavo takse, lahko pa se dovoljenje tudi prekliče.

18. člen

(1) Taksni zavezanec je dolžan pristojnemu organu prijaviti vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na odmero, obračun in izterjavo takse in sicer v roku 15 dni od nastanka takšne spremembe.

(2) Če taksni zavezanec zaradi izvedbe dogodkov ali del, ki so odobreni s strani Mestne občine Nova Gorica, začasno ne more uporabljati javne površine, za katero mu je bila z odločbo odmerjena taksa, pristojni organ za to obdobje izda odločbo po uradni dolžnosti, na podlagi katere taksnemu zavezancu vrne že plačano takso sorazmerno času nezmožnosti uporabe.

(3) Okoliščina, zaradi katere taksni zavezanec javne površine začasno ni mogel uporabljati, ne vpliva na taksno obveznost, razen v primerih iz drugega odstavka tega člena. Odmerjena taksna obveznost se ne spremeni v primeru nastanka okoliščin, vključno z neugodnimi vremenskimi pogoji, zaradi katerih taksni zavezanec javne površine ni mogel uporabljati, razen če je nemožnost uporabe posledica ukrepa ali predpisa državnega organa ali v primeru prireditve, ko je ta zaradi neugodnih vremenskih razmer odpovedana.

V. VIŠINA OBČINSKE TAKSE

19. člen

(1) Občinska taksa za posebno rabo javne površine se določa v točkah in znaša:

Vrsta rabe:	Število točk:
Gostinski vrt (7. člen)	23 točk/m² na mesec
Prodajni objekt ali prodajna oprema (8. člen)	3 točke/m² na dan
Snemanje filma (9. člen)	2 točki/m² na dan
Snemanje komercialnih oglaševalskih spotov (9. člen)	4 točke/m² na dan
Gradbeni oder ali gradbišče, postavitev delovnih strojev (10. člen)	1 točka/m² na dan
Odlaganje materiala, drv ipd. (10. člen)	1 točka/m² na dan
Prireditev (11. člen)	1 točka/m² na dan
Razstava, skulptura ipd. (12. člen)	1 točka/m² na dan
Razširitev dejavnosti pred poslovnim prostorom (13. člen)	2 točk/m² na dan
Stojnice za predstavitve komercialnega značaja (14. člen)	2 točki/m² na dan
Stojnice za namen volitev, zbiranja podpisov ipd. (14. člen)	2 točki/m² na dan
Stojnice za humanitarne, socialne vsebine ipd. – nepridobitne narave (14. člen)	brezplačno

(2) Višina občinske takse za posebno rabo javnih površin v centru mesta, ki ga omejujejo ulice: Kidričeva, Erjavčeva, Delpinova in Jelinčičeva, vključno s površinami ulic, je za 20 % višja od občinske takse, ki je določena v tem v prvem odstavku tega člena.

(3) Višina občinske takse za posebno rabo javnih površin zunaj mesta Nova Gorica ter naselij Solkan, Kromberk, Rožna Dolina in Pristava znaša 50 % točk takse, ki je določena v prvem odstavku tega člena.

(4) Vrednost točke znaša 0,20 EUR.

(5) Župan lahko največ enkrat letno s sklepom spremeni vrednost točke za obračun občinske takse na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin. Sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(6) Občinska taksa se plača po vrednosti točke na dan odmere.

(7) V primeru obračuna občinske takse za vrsto rabe: prodajni objekt ali prodajna oprema, se v primeru uporabe javne površine manjše od 8 m², zaračuna občinska taksa za 8 m².

20. člen

(1) Taksa se ne odmerja za naslednje posebne rabe javnih površin:

– potrebe dogodkov in prireditev, ki jih organizira ali soorganizira Mestna občina Nova Gorica, ali javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Mestna občina Nova Gorica,

– brezplačne prireditve nevladnih organizacij (društev, zavodov ali ustanov), ki imajo sedež v Mestni občini Nova Gorica in jim je podeljen status delovanja v javnem interesu, za opravljanje tistih dejavnosti, za katere jim je podeljen status,

– gradbene odre postavljene za potrebe obnove stavb, zgrajenih pred 1. januarjem 2003,

– potrebe dejavnosti izvajalcev gospodarskih javnih služb, ko izvajajo javno službo.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena se v primeru dogodkov in prireditev, v okviru katerih se vrši kakršna koli prodaja, za takšno prodajo odmeri taksa.

VI. PREKLIC DOVOLJENJA

21. člen

(1) Pristojni organ prekliče dovoljenje za posebno rabo javne površine v naslednjih primerih:

– če javno površino, ki je predmet dovoljenja potrebuje občina zaradi gradnje, izvedbe dogodkov ali drugih razlogov oziroma jo potrebujejo izvajalci gospodarskih javnih služb iz naslova zagotavljanja javne službe,

– če uporabnik krši določila iz izreka dovoljenja,

– v primeru višje sile (naravne in druge nesreče, epidemije, pandemije ipd.),

– če uporabnik preneha ali prekine opravljati dejavnost.

(2) V primeru preklica dovoljenja iz prejšnjega odstavka tega člena je uporabnik dolžan na lastne stroške prestaviti oziroma odstraniti opremo in druge predmete postavljene na javni površini ter vzpostaviti javno površino v prvotno stanje.

(3) V primeru preklica dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, razen v primeru prve alineje, uporabnik oziroma taksni zavezanec ni upravičen do zagotovitve nadomestne lokacije oziroma povračila takse.

VII. PREPOVEDI

22. člen

Prepovedano je:

1. uporabljati javno površino brez dovoljenja za posebno rabo javne površine ali v nasprotju z izdanim dovoljenjem;

2. poškodovati javno površino, onesnaževati javno površino z barvo ali drugimi snovmi, ki na tleh puščajo trajne madeže, risati po javni površini z barvami, ki trajno puščajo madeže, lepiti talne označbe ali jo poškodovati na kakršen koli drug način;

3. ne zaščiti dreves oziroma uporablja ograjeno območje dreves v nasprotju z določilom sedmega odstavka 10. člena tega odloka;

4. dati v uporabo javno površino, za katero je bila izdano dovoljenje za posebno rabo določenemu taksnemu zavezancu, drugim osebam.

VIII. KAZENSKE DOLOČBE

23. člen

(1) Z globo 250 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, če:

1. uporablja javno površino brez dovoljenja za posebno rabo javne površine ali v nasprotju z izdanim dovoljenjem (1. točka 22. člena);

2. poškoduje javno površino ali onesnažuje javno površino z barvo ali drugimi snovmi, ki na tleh puščajo trajne madeže ali riše po javni površini z barvami, ki trajno puščajo madeže ali lepi talne označbe ali jo poškodovati na kakršen koli drug način (2. točka 22. člena);

3. ne zaščiti dreves oziroma uporablja ograjeno območje dreves v nasprotju z določilom sedmega odstavka 10. člena tega odloka (3. točka 22. člena);

4. da v uporabo javno površino, za katero je bila izdano dovoljenje za posebno določenemu taksnemu zavezancu, drugim osebam (4. točka 22. člena).

(2) Z globo 1.500 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.

(3) Z globo 500 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

IX. NADZOR

24. člen

(1) Nadzor nad izvajanjem določb 1., 2., 3. in 4. točke 22. člena tega odloka opravlja inšpekcijski organ Medobčinske uprave Mestne občine Nova Gorica, Občine Ajdovščina in Občine Brda.

(2) Pristojni občinski inšpektor z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo:

– odredi odpravo nepravilnosti,

– odredi odstranitev predmetov, objektov in naprav, postavljenih v nasprotju z določbami odloka,

– prepove nadaljnjo uporabo javne površine v nasprotju z določbami tega odloka,

– odredi vzpostavitev prejšnjega stanja kršitelju ali po drugi osebi na stroške kršitelja.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

25. člen

(1) Dovoljenja za uporabo javnih površin izdana v skladu s predpisi, veljavnimi pred uveljavitvijo tega odloka, ostanejo v veljavi do njihovega izteka.

(2) Uporabniki javnih površin, ki uporabljajo javno površino na podlagi pogodbe o najemu oziroma o uporabi javne površine, sklenjeno v skladu s predpisi, veljavnimi pred uveljavitvijo tega odloka, morajo v roku 60 dni od uveljavitve tega odloka, pri pristojnemu organu podati vlogo za izdajo dovoljenja za posebno rabo javne površine in odpoved sklenjene pogodbe. V nasprotnem primeru poda enostransko odpoved pogodbe organ, ki je pogodbo sklenil.

26. člen

Strokovne podlage za urejanje letnih vrtov ob gostinskih lokalih na javnih površinah iz petega odstavka 7. člena tega odloka so na vpogled pri organu občinske uprave pristojnem za prostor.

27. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se še uporabljajo do pričetka uporabe tega odloka:

– Odlok o prodaji blaga zunaj prodajaln v Mestni občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 21/18);

– Pravilnik o postopku obremenjevanja in o višini odškodnin za obremenjevanje nepremičnin v lasti Mestne občine Nova Gorica ter o višini odškodnin za uporabo javnih površin na območju Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 20/11).

28. člen

(1) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2025.

(2) Strokovne podlage za urejanje letnih vrtov ob gostinskih lokalih na javnih površinah iz petega odstavka 7. člena tega odloka se objavijo na spletni strani občine.

Št. 007-7/2020-4

Nova Gorica, dne 21. novembra 2024

Župan

Mestne občine Nova Gorica

Samo Turel

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 101/2024 z dne 29. 11. 2024