Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 87/2024 z dne 11. 10. 2024

2644. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje enote urejanja prostora CE 64 Cerknica – OPPN CE 64, stran 8480.

Na podlagi 129. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP in 23/24), 17. člena Statuta Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 2/17) ter Sklepa o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje enote urejanja prostora CE 64 Cerknica (Uradni list RS, št. 132/22) je Občinski svet Občine Cerknica na 11. seji dne 26. 9. 2024 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje enote urejanja prostora CE 64 Cerknica – OPPN CE 64

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(uvod)

(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 48/12, 58/13, 1/14, 38/16, 67/18 in 101/20, 121/21 – pop, 19/24), v nadaljevanju: OPN, sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje enote urejanja prostora CE 64 Cerknica (v nadaljevanju: OPPN).

(2) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja je za OPPN v zbirki prostorskih aktov dodelilo identifikacijsko številko 3243.

(3) OPPN je izdelala RRD, REGIJSKA RAZVOJNA DRUŽBA d.o.o., Ljubljanska cesta 76, 1230 Domžale, pod številko projekta 11/2022.

(4) V postopku priprave OPPN je bilo skladno s pridobljenim mnenjem Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, št. 3563-0071/2022-2, z dnem 19. 9. 2022 ugotovljeno, da OPPN verjetno ne bo imel pomembnega vpliva na varovana območja, zato presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana v naravo na varovana območja ni potrebno izvesti.

2. člen

(vsebina)

OPPN določa:

– območje obravnave,

– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorske ureditve,

– parcelacijo,

– etapnost izvedbe prostorske ureditve,

– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov, ohranjanja narave in celostno ohranjanje kulturne dediščine,

– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev in

– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.

3. člen

(sestavni deli OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge.

(2) Grafični del vsebuje naslednje načrte:

– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju (M 1:5000),

– območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem (M 1:500),

– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji (M 1:2000),

– zazidalna situacija (M 1:500),

– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – infrastrukturno omrežje (M 1:500),

– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – prikaz prometnih ureditev (M 1:500),

– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanja narave in celostno ohranjanje kulturne dediščine (M 1:500),

– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in visokimi vodami (M 1:500),

– načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličenje (M 1:500).

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

4. člen

(ureditveno območje)

(1) Območje OPPN se nahaja na robu zahodnega dela naselja Cerknica. Območje na severu omejuje Cesta 4. maja, na jugozahodu pa načrtovana mestna obvoznica, ki se stikata v štirikrakem krožnem križišču na zahodu območja. Na vzhodu območje meji na stavbna zemljišča.

(2) Območje OPPN spada v enoto urejanja prostora z oznako CE 64, ki je po namenski rabi opredeljeno kot območje centralnih dejavnosti, po dejanski rabi pa predstavlja kmetijsko zemljišče in travnik. Površina območja skupno znaša približno 9.720 m².

(3) Območje OPPN vključuje zemljišča parc. št. 690/4, 691/4, 691/5, 692/5, 692/6, 693/5, 693/6, 694/5, 695/5, 696/6, 698/6, 699/6, 700/8, 701/6, 702/6, 703/6, 704/6, 705/4, 706/6, 707/9, 712/8, 713/5, 713/6, 714/3, 715/3, 716/3, vse k.o. Cerknica. V vsebinsko območje obravnave so vključene tudi površine, ki so potrebne za nemoteno izvedbo in rabo načrtovane prostorske ureditve.

(4) S tem odlokom se ureja tudi izvedba priključkov objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, ki se načrtujejo izven ureditvenega območja OPPN. Območje ob obstoječi Cesti 4. maja, severno od območja OPPN ter del površin zahodno ob območju se z namenom ureditve prometne in ostale infrastrukture, skladno določilom 2. člena Sklepa o pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje enote urejanja prostora CE 64 Cerknica, vključi kot vplivno območje prostorskega akta. Zgraditi je potrebno podaljšek pločnika do stika s Turšičevo ulico, da se zagotovi varen dostop do predvidenega trgovskega objekta.

5. člen

(program dejavnosti in rešitve glede umeščanja načrtovanih objektov in površin)

(1) Zasnova organizacije prostora izhaja iz optimalnega izkoristka razpoložljivega zemljišča z upoštevanjem naravnih in ustvarjenih razmer ter omejitev v prostoru. Objekte se zato umešča na površine trikotno oblikovanega območja, ki ga formirata obstoječa prometnica na severu in načrtovana na jugu, površine mirujočega prometa ter zelenih površin pa pretežno ob robne predele območja na jugu in vzhodu obravnave.

(2) S tem OPPN se načrtuje umestitev pretežno trgovskih programov v območje ob vstopu v naselje Cerknica z zahodne strani. V vsebinskem smislu se določa formiranje dveh vsebinsko pomembnejših stavbnih mas znotraj, za ta namen vnaprej določenih mej gabarita objekta, ki upoštevajo krovni koncept razvoja naselja. Glede na lego območja v prostoru se v zahodni del umešča manjši objekt info točke občine z dopolnilnimi programi, za njim pa vzhodneje, tlorisno večji a višinsko prilagojen objekt trgovskih dejavnosti. Med njima se načrtuje možnost postavitve treh nadstrešnic za kolesarnico, polnilnice električnih vozil in nakupovalne vozičke. Oblikovanje objektov, ki s svojo lego predstavljajo prvi stik obiskovalca, ki prihaja v vodilno naselje v občini s smeri avtoceste, mora slediti kvalitetnim primerom tovrstne arhitekture, se s svojo višino, ki ne sme presegati 11,0 m prilagoditi višini visokorasle avtohtone linijske drevesne vegetacije, ki je načrtovana ob severnem in jugozahodnem robu območja. Za formiranje gradbenih meja znotraj katerih se načrtuje gradnja trgovsko poslovnih stavb sta bistvenega pomena obe ključni robni prometnici, prva Cesta 4. maja na severu ter druga, bodoča mestna obvoznica; obe se stikata v že realiziranem štirikrakem krožnem križišču na zahodu. Prometna ureditev območja v celoti upošteva trenutne in načrtovane prometne danosti v širšem območju. Dovoz oziroma glavni cestni priključek je načrtovan na Cesto 4. maja v zadostni razdalji od krožnega križišča, oziroma nasproti cestnega priključka do osnovne šole, tako, da se oblikuje štirikrako križišče. Glavnina parkirnih mest je predvidena v pasu ob Cesti 4. maja s čimer se upošteva zadostni vizualni odmik od glavne prometnice naselja, del parkirnih površin se glede na potrebe omogoči tudi med načrtovanima objektoma in opcijsko, jugozahodu.

(3) Za zagotovitev zadostne komunalne opremljenosti se območje urejanja priključi na obstoječo prometno omrežje na severu ter vodovod, kanalizacijo, elektro omrežje in telekomunikacijski vod, katerih vodi potekajo severno in zahodno od območja urejanja. Za potrebe elektro omrežja se na območju urejanja postavi transformatorsko postajo.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

6. člen

(oblikovanje območja OPPN)

(1) Območje OPPN sestavlja več funkcionalnih celot, ki so smiselno razporejene tako, da omogočajo optimalno funkcioniranje območja in hkrati vizualno minimalizirajo vpliv načrtovanih prostorskih rešitev na vedutno izpostavljenem območju. Programsko ključni funkcionalni celoti z oznakama FCT in FCP sta prostorsko uravnoteženo umeščeni v območje, preostala, z oznako FCI pa objema obe funkcionalni celoti s severa, zahoda in vzhoda, deloma pa se s severa vklinja tudi med obe ključni celoti.

(2) Funkcionalna celota FCT predstavlja tlorisno največji objekt (funkcionalna enota FeT1) s pripadajočimi funkcionalnimi površinami ob njem (hodnik za pešce ob objektu, vhodni sklop, tik ob objektu z vzhodne strani, se določa površine nakladalno/razkladalne rampe dostavnih vozil). Funkcionalno enoto FeT2 predstavlja nova transformatorska postaja s pripadajočim zemljiščem.

(3) Funkcionalna celota FCP je namenjena zahodnemu, manjšemu od obeh objektov v območju (funkcionalna enota FeP1) s pripadajočimi funkcionalnimi površinami ob njem (ploščad oziroma hodnik za pešce ob objektu ter vstopni sklop z zelenico s severovzhodne strani, neposredno pripadajočimi parkirnimi površinami ob objektu z vzhodne strani ter nadstrešnico kolesarnice in polnilnico električnih vozil, vse v funkcionalnih enotah FeP2 in FeP3).

(4) Funkcionalne celote z oznakami od FCI1 do FCI4 opredeljujejo vse preostale parterne ureditve v območju. Deli se na vstopni del z glavnima uvozoma v območje s severa (priključek na Cesto 4. maja) ter hodnikom za pešce, vse v funkcionalni celoti FCI1, ki se nadaljuje v krajši odsek notranje zbirne ceste (funkcionalna celota FCI2), od tod pa se nadalje prometnica razdeli najprej na dvoje krakov (vzhodni v funkcionalni celoti FCI4) ter zahodni z glavnino površin mirujočega prometa v območju ter robnimi obcestnimi zelenimi ureditvami (funkcionalna celota FCI3). Manjši, robni deli površin območja na vzhodnem robu (funkcionalne enote FeI1/5, FeI2/2 in FeI4/2) so namenjene zelenim površinam, deloma tudi hodniku za pešce ob vstopu v območje urejanja.

(5) Lega, velikost in oblika funkcionalnih celot in enot, ki jih je dopustno, v primeru utemeljene potrebe, tudi smiselno združevati, ter lega objektov na zemljišču so razvidni iz grafičnih načrtov – karta 4.9. Načrt parcelacije s tehničnimi elementi za zakoličenje.

(6) Faktor zazidanosti (FZ) posamezne ali združenih gradbenih parcel je maksimalno 0,50.

(7) Na območju OPPN je potrebno zagotoviti minimalno 15 % zelenih površin na raščenem terenu, katerih razporeditev je razvidna iz grafičnih prilog.

7. člen

(velikost in oblikovanje stavb)

(1) Oblikovanje stavb mora biti utemeljeno v povezanosti z neposredno okolico, krajino. Prav tako mora biti likovno arhitekturni izraz, v stiliziranem smislu, utemeljen v notranjski arhitekturni krajini.

(2) V območju urejanja sta načrtovana dva objekta in troje nadstrešnic. Večji, vzhodni (T) je namenjen trgovski dejavnosti, zahodni, manjših tlorisnih dimenzij (P) pa občinski info točki z dopolnilnimi programi.

(3) Objekt T je pravokotni objekt z dvema izzidkoma, okvirnih tlorisnih dimenzij 81,50 m x 30,50 m z izzidkoma tlorisnih dimenzij jugozahodnega 12,00 m x 2,00 m in jugovzhodnega 15,50 m x 4,80 m, ter nadstreškom 29,00 m x 5,00 m in 3,00 m x 6,00 m. Vertikalni gabarit objekta je (P) + 1, maksimalna višina objekta je 11,00 m nad koto urejenega terena, v manjšem delu pa so zaradi tehničnih okoliščin dovoljena odstopanja od višinskega gabarita do 2,0 m, zaradi eventualnih inštalacij, anten, dimnikov ali klimatskih naprav.

(4) Objekt P je zasnovan v obliki pravokotnega tlorisa, dimenzij 10,80 m x 7,00 m. Vertikalni gabarit objekta je (K) + P + (1), maksimalna višina objekta je 6,00 m nad koto urejenega terena v manjšem delu pa so zaradi tehničnih okoliščin dovoljena odstopanja od višinskega gabarita do 2,0 m, zaradi eventualnih inštalacij, anten, dimnikov ali klimatskih naprav.

(5) Objektoma so podane okvirne tlorisne dimenzije znotraj grafično definiranega območja gradbenih meja (grafični načrt, list 4.4 Zazidalna situacija). Možna odstopanja so določena v 30. členu tega odloka.

(6) Višinske kote terena ter tlorisni in vertikalni gabariti stavb so razvidni iz grafičnih načrtov.

(7) Oblikovanje strehe: streha posameznega objekta je nizko-naklonska streha, skrita za vencem objekta, oziroma lahko, v nekaterih primerih sega tudi preko tlorisnih dimenzij objekta. Streha je lahko v celoti ali delno pohodna, lahko je tudi delno ali v celoti ozelenjena.

(8) Pri oblikovanju stavb je treba upoštevati še naslednje:

– fasade morajo biti zasnovane skladno, ob upoštevanju sodobnih trendov v arhitekturi, horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov mora biti enostavno in poenoteno po celi fasadi;

– glavni vhod v stavbo mora biti ustrezno oblikovan in zaščiten pred vremenskimi vplivi;

– steklene površine so lahko opremljene z zunanjimi ali notranjimi senčili;

– fasade se lahko izvede v lesu, lokalnem kamnu, fasadnih ploščah ali steklu (barva in tip fasade se določi v idejni zasnovi oziroma projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja – DGD).

(9) Pri oblikovanju stavb je treba upoštevati še:

– z oblikovanjem objektov, izborom materialov in barv je potrebno doseči enoten izgled;

– na strehi stavb je dovoljena postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejemnikov, ki naj bodo vizualno neizpostavljeni in odmaknjeni od roba strehe objekta (priporočljivo je, da so paneli vgrajeni vzporedno s streho – ravni ali skriti za atiko strešnim vencem);

– hranilniki in drugi deli fotonapetostnih naprav naj bodo vgrajeni na manj vidno izpostavljenih mestih, predvidoma v notranjosti objekta;

– lega stavbe mora upoštevati gradbeno mejo, določeno v grafičnem delu, razen stopnic in nadstrešnic, ki lahko segajo preko določene gradbene meje;

– stavba mora upoštevati veljavne standarde za toplotno zaščito;

– na vstopnih inštalacijah v objekt, naj bodo protipovratni ventili, vsi preboji skozi temeljno ploščo naj bodo 100 % zatesnjeni, hidroizolacija objektov naj bo vsaj do 30 cm nad okoliškim terenom izvedena brezhibno.

(10) Pri oblikovanju stavb in zunanjih ureditev je potrebno upoštevati z ZVKDS usklajeno idejno zasnovo arhitekturnega koncepta, ki jo je izdelal Raumindex Consulting Engineers GmbH, št. projekta 2069, z dne marec 2024.

8. člen

(pomožni objekti in oprema zunanjih površin)

(1) Na območju OPPN je dovoljena gradnja ali postavitev pomožnih objektov (nadstrešek, senčnica, uta, zbiralnik za deževnico, vadbena oprema …), tipiziranih usmerjevalnih portalov, informacijskih panojev za označevanje zunanjega dela objekta, znamenitosti, spominskih obeležij, urbane opreme ter ograj, vse v oblikovni skladnosti z obema glavnima objektoma.

(2) Za umestitev, velikost in oblikovanje pomožnih objektov je potrebno smiselno upoštevati merila in pogoje OPN ter ostala določila tega OPPN.

(3) Pri vstopu na parkirišče se postavi tudi pilon, katerega lokacija je razvidna iz grafičnih prilog. Višina pilona ne sme presegati 6 m.

(4) Predvidi se pokrito kolesarnico s stojali za varno shranjevanje koles ob objektu T in P. Površine za parkiranje koles so lahko umeščene tudi v sklopu objekta.

9. člen

(zunanja ureditev)

(1) Dostopne poti, manipulativne in parkirne površine je treba primerno utrditi (asfaltirati ali tlakovati). Povozne, utrjene in ostale površine okoli predvidenega objekta naj bodo nagnjene stran od objekta, dvig pritličja kote 0,00 stavb pa naj bo vsaj 10 cm nad novim predvidenim okoliškim terenom.

(2) Dostopna ploščad pred vstopom v stavbe mora biti povezana s parkiriščem, izvedena v blagem naklonu brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako, da bo omogočen tudi dostop z otroškim vozičkom in gibalno oviranim.

(3) Vse proste površine se uredijo kot zelenice oziroma urejen zunanji poslovnih in trgovskih stavb. Zasaditve se izvedejo z avtohtonimi lokalno prisotnimi vrstami drevja in grmičevja. Močnejši pas drevesne vegetacije se načrtuje ob obstoječi regionalni cesti R1-212/118 Cerknica–Bloška polica na način linijske drevoredne zasaditve ob prometnicah (na severni strani). Z zasaditvijo vegetacije (sklenjen lipov drevored visokoraslih dreves mestoma prekinjen za uvoz in vhod) ob prometnico je potrebno zagotavljati ustrezno preglednost na cesti in priključkih na cesto.

(4) Za funkcioniranje vsake izmed obeh stavb je potrebno zagotoviti vsaj toliko zelenih površin, kot je prikazano v grafičnih načrtih, prav tako potrebne manipulacijske površine in potrebno število parkirnih mest. Parkirišče se ob robovih ozeleni z visokoraslimi drevorednimi drevesi, na način strnjene linijske poteze.

(5) Ograje se ob robovih območja lahko postavijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča. Ograje se lahko gradi tudi na meji parcel v kolikor se s tem medsebojno sporazumejo lastniki zemljišč.

(6) Varovalne ograje so lahko visoke največ do 1,8 metra. Lahko so lesene ali žične, a vselej v oblikovni skladnosti z obema glavnima objektoma.

(7) Višinske razlike zemljišča, nasipne in odkopne brežine se lahko izvedejo z zatravljenimi brežinami v blagih naklonih.

(8) Pri urejanju okolice objekta je treba, po končani gradnji odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter ustrezno krajinsko in protierozijsko urediti okolico v skladu z določili tega odloka in DGD projektne dokumentacije.

(9) V projektni dokumentaciji je potrebno izdelati načrt krajinske arhitekture ter na podane rešitve pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.

10. člen

(vrste gradenj)

(1) Dovoljene so gradnje objektov v skladu z določili tega odloka.

(2) Po zaključeni gradnji se dovoljuje:

– vzdrževanje zakonito zgrajenih objektov,

– rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov,

– odstranitev objektov,

– gradnja novega objekta v skladu z določili tega odloka,

– gradnja in postavitev pomožnih objektov ter opreme zunanjih površin.

11. člen

(parcelacija)

Parcelacija se izvede skladno z grafičnim prikazom načrta parcelacije s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel in objektov v naravo v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

12. člen

(splošno)

(1) Obstoječe komunalne opreme v območju urejanja ni, vendar se v obodnih delih oziroma v neposredni bližini nahajajo obstoječi objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture na katere se s tem aktom načrtovane prostorske rešitve navezujejo.

(2) Na severnem robu poteka obstoječa regionalna cesta R1-212/111 Cerknica–Bloška polica. Novonačrtovane stavbe se z glavnim dovozom prometno naveže nanjo.

(3) Obe stavbi v območju, načrtovani s tem OPPN, bosta priključeni na obstoječe elektroenergetsko, vodovodno, kanalizacijsko in telekomunikacijsko omrežje. Usmeritve za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro so določene v nadaljnjih členih tega odloka.

(4) Pri zagotavljanju komunalne oskrbe je treba upoštevati predpise, tehnične standarde in pogoje upravljavcev.

(5) Pred začetkom del je potrebno označiti (zakoličiti) in ustrezno zaščititi obstoječa omrežja.

13. člen

(prometno urejanje)

(1) Obravnavano območje se prometno navezuje na regionalno cesto R1-212/1188 Cerknica–Bloška polica preko novega cestnega priključka na severovzhodu območja. Priključek je del celostne ureditve križišča, ki se ureja skladno IZP projektu (D238-2022).

(2) Uvoz na območje OPPN je predviden z regionalne ceste R1-212/1118 Cerknica–Bloška Polica v cca km 0+180 preko novega četrtega – južnega kraka predvidene ureditve štirikrakega križišča. Levo zavijanje iz regionalne ceste se uredi preko dodatnega pasu za levo zavijanje. Predvideni južni krak vodi do območja trgovskega centra. Južni krak križišča je planiran pod kotom 75° na regionalno cesto. Predvidena širina vozišča znaša 9,00 m. Uvozni in izvozni radij je dimenzioniran za merodajno vozilo (dostavno vozilo – vlačilec), s sestavljenimi radiji v razmerju R1:R2:R3 = 2:1:3, kjer je R2=12 m.

(3) Za vse prometne površine se določa:

– prometnice morajo biti opremljene z vertikalno in horizontalno signalizacijo;

– radiji v križiščih morajo biti prilagojeni tudi vozilom intervencijskih služb;

– vsi hodniki za pešce morajo biti primerno utrjeni (tlakovani ali asfaltirani), enotno oblikovani; površine morajo biti iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti (širina, prečni in vzdolžni nagib) morajo ustrezati veljavnim normativom;

– invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin.

(4) Potrjena ter recenzirana projektna dokumentacija za izvedbo rekonstrukcije cestnih odsekov s cestnimi priključki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja h gradnji posameznega objekta znotraj cone, ki jo obravnava OPPN.

(5) Dokončna izgradnja cestnih priključkov ter opreme krakov regionalnih cest, vključno s pločnikom do Turšičeve ulice, z opravljenim komisijskim prevzemom in predajo objekta v uporabo, je pogoj za izdajo uporabnih dovoljenj za posamezne objekte v območju OPPN.

(6) Upravljavec državnih cest ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovano območje hrupno občutljivih dejavnosti, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja.

14. člen

(odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih vod)

(1) Na območju naselja Cerknica je zgrajena javna kanalizacija za odvod komunalne odpadne vode, ki komunalno odpadno vodo odvaja na centralno čistilno napravo. Za odvajanje odpadnih komunalnih voda iz načrtovanih objektov se načrtuje priklop na obstoječi javni kanalizacijski vod DN 250, ki poteka severno od območja urejanja. Odvod odpadnih vod se lahko izvede neposredno (gravitacijsko) v javno kanalizacijo, če je kota tal najnižje etaže objekta, v kateri so ali bodo nameščeni sanitarni elementi, najmanj 10 cm nad koto pokrova bližnjih revizijskih jaškov na javnem kanalu. V nasprotnem primeru je obvezna vgradnja hišnega črpališča. Za priključitev objekta na javno kanalizacijo se izdela projekt hišnega priključka (PZI) skladen s Tehničnim pravilnikom za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega kanalizacijskega sistema na območju občin Cerknica in Loška dolina (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik).

(2) Na območju se načrtuje ločen sistem zbiranja in odvodnjavanja padavinskih in komunalnih odpadnih voda, vse vode, razen voda, ki se lahko ponikajo, pa morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem. Z načrtovanjem novih prostorskih ureditev se ne sme povzročiti poslabšanja stanja površinskih in podzemnih voda. Prepovedano je tudi neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode.

(3) Odvajanje padavinskih voda na območju urejanja je, treba načrtovati na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok iz urbanih površin z načrtovanjem zadrževanja padavinskih voda pred iztokom v morebitne površinske odvodnike. Za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij, v skladu z 92. členom ZV-1 skrbi lokalna skupnost.

(4) Padavinsko odpadno vodo na območju OPPN je v celoti potrebno ponikati. Padavinske vode je možno uporabiti tudi kot dodatni vir vode pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti pitne vode (zalivanje, splakovanje stranišč …). Speljana mora biti preko peskolovcev v kanalizacijo padavinske odpadne vode in po njej do ponikovalnice, ki mora biti pravilno dimenzionirana in locirana na investitorjevi parceli.

(5) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin objektov in je onesnažena z usedljivimi snovmi, mora upravljavec teh objektov zajeti in mehansko obdelati v skladu s predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v ponikanje. Tako kot padavinsko odpadno vodo iz streh se jo preko peskolovov oziroma lovilcev olj spelje v ponikovalnice.

(6) Padavinske vode iz obravnavanega območja ne smejo pritekati na javno cesto oziroma mora biti urejen tako, da nima vpliva na sosednja zemljišča.

(7) Usedlin, gošč in olj iz lovilcev olj ni dovoljeno odlagati v javno kanalizacijo.

(8) Na kanalizacijskem omrežju ni dovoljeno postavljati fiksnih objektov in ograj. Odmike predvidenih objektov od kanalizacijskih vodov in priključka je potrebno izvesti v skladu s Tehničnim pravilnikom.

(9) Revizijski jaški na kanalizacijskih priključkih do globine dna priključne cevi –1,30 m pod terenom so lahko notranjega premera najmanj 800 mm, globlji jaški pa so premera najmanj 1000 mm. Priporočljiv padec kanalizacijskega priključka je 2 %, minimalen padec pa 1,5 %. Maksimalen padec je 5 %, pri večjih padcih je treba izvesti kaskade.

(10) Ker se mora pri gradnji kanalizacije zagotoviti padec, ima njena lega glede na druge komunalne instalacije prednost, zato se morajo drugi vodi prilagajati kanalizaciji. Praviloma naj bi kanalizacija potekala pod drugimi komunalnimi vodi.

(11) Kanalizacija v zgradbi in zunanja kanalizacija mora biti izvedena vodotesno. Odvod odpadne vode mora biti narejen strokovno. Pogoji za izvedbo kanalizacijskega priključka bodo podani v sklopu gradnje predvidenih objektov.

(12) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje/mnenje poseg zaradi odvajanja odpadnih voda.

15. člen

(oskrba s pitno vodo)

(1) Severno od območja obravnave poteka razvod voda vodovodnega omrežja na katerega se priključi tudi novo načrtovana objekta. Za izvedbo vodovodnega priključka se izdela projekt hišnega priključka (PZI) skladno s Tehničnim pravilnikom.

(2) Za oskrbo obeh objektov s pitno vodo se načrtuje izgradnja sekundarnega javnega vodovodnega omrežja, ki se priključi na obstoječe omrežje v bližini cestnega telesa Ceste 4. maja na severu. V primeru da se vodovod slepo zaključi je treba na koncu vodovoda obvezno namestiti hidrant (za izpiranje) in pred njim hišni priključek za predvideni objekt. Pri projektiranju je obvezno upoštevati Tehnični pravilnik. Vsak objekt mora imeti svoj vodovodni priključek.

(3) Vodovoda za pitno vodo ni dovoljeno povezovati z drugimi viri za napajanje hidrantnega omrežja. Pri dimenzioniranju sekundarnega vodovoda je poleg porabe sanitarno pitne vode v predvidenih objektih treba upoštevati tudi porabo vode za primer požara.

(4) Na vodovodnem omrežju se, skladno širši zasnovi varstva pred požarom, po potrebi zgradi nadzemne hidrante, ki morajo zagotavljati zadostno požarno vodo za načrtovane prostorske rešitve. Razdalja med zunanjimi hidranti se določi v odvisnosti od namena, tako da je mogoče požar na vsakem objektu gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov. Dovoljena razdalja med hidrantoma je največ 80 m. Razdalja med hidranti in zidom objekta znaša najmanj 5 m, največ pa 80 m. Hidranti morajo biti nameščeni tako, da so vedno dostopni.

(5) Hidrantno omrežje in cevi za posamezen hidrant morajo imeti premer po izračunu, vendar ne manjši od 100 mm. Potreben tlak v zunanjem hidrantnem omrežju se izračuna v odvisnosti od višine objekta in drugih pogojev, vendar ne smer biti manjši od 2,5 bar. Če ima zunanje hidrantno omrežje dovolj vode, tlak pa ne dosega 2,5 bara, se mora vgraditi naprava za povečanje tlaka vode.

(6) Trasa predvidenega sekundarnega vodovoda mora potekati v javni površini in biti vedno dostopna upravljavcu za vzdrževanje. Na trasi je prepovedano saditi drevje, postavljati betonske ograje in druge stalne ali začasne objekte.

16. člen

(oskrba z električno energijo in zunanja javna razsvetljava)

(1) Objekti in zunanja ureditev načrtovana s to prostorsko ureditvijo se bodo z električno energijo oskrbovali iz nove transformatorske postaje na območju urejanja. Novo srednje napetostno omrežje se izvede v kabelski kanalizaciji. Priključna merilna omarica mora biti locirana na stalno dostopnem mestu.

(2) Območje bo opremljeno tudi z omrežjem javne razsvetljave, vzdolž celotnega območja regionalne ceste ter z interno razsvetljavo, vzdolž novo načrtovane notranje zbirne ceste in na območju novo načrtovanih parkirišč. Razvod razsvetljave se določa v hodniku za pešce ob Cesti 4. maja, v zelenem pasu oziroma hodnika za pešce vzdolž notranje ceste in na parkiriščih.

17. člen

(ogrevanje)

Objekti v območju urejanja se lahko priključujejo na lokalni vir ogrevanja, dopustne so tudi alternativne oblike ogrevanja, kot toplotne črpalke, zbiralniki sončne energije.

18. člen

(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez)

(1) Naselje Cerknica je opremljeno s komunikacijskimi omrežji. Obstoječe komunikacijsko omrežje poteka po južnem robu Ceste 4. maja. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati obstoječe TK omrežje Telekom Slovenije d.d., katerega je potrebno zaščititi ali pa prestaviti v kolikor bi oviralo predvideno gradnjo. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede upravljavec.

(2) Pri vseh posegih v prostor je treba predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.

(3) Priključek na obstoječe komunikacijsko omrežje se izvede v točki, ki jo določi upravljavec.

(4) Priključna omarica TK omrežja se izvede na stalno dostopnem mestu.

19. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Odpadke je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih za odpadke na za to določeni lokaciji. Velikost zbirnega mesta mora ustrezati številu zabojnikov. Lokacija zabojnikov mora biti utrjena, da je možno čiščenje in mora ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarnovarstvenim pogojem. Zabojniki na zbirnem mestu morajo biti pred vremenskimi vplivi zavarovani tako, da zaradi njih ne pride do poškodovanja zabojnikov ali onesnaženja okolice.

(2) Prevzemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, izvajalcu javne službe pa mora omogočiti ustrezno prevzemanje in odvoz komunalnih odpadkov. Prevzemno mesto za komunalne odpadke je istočasno lahko tudi mesto za praznjenje posode v vozilo, oziroma sme biti oddaljeno od mesta praznjenja posode do največ 5 (pet) metrov. Med prevzemnim mestom ter mestom praznjenja zabojnika v vozilo ne sme biti stopnic, robnikov, ograj, zidov in drugih ovir.

(3) Najmanjša širina dostopne poti za vozilo za prevoz odpadkov do prevzemnega mesta za komunalne odpadke ali do mesta zbiralnice mora biti vsaj 3,5 m in proste višine najmanj 4 m, oziroma mora biti v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in normativi.

V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV, OHRANJANJE NARAVE IN CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

20. člen

(varstvo tal, voda in zraka)

(1) Pri posegih v prostor je, glede na dejstvo, da so v območju trenutno delno še njivske in travne površine, treba zavarovati plodno zemljo pred uničenjem ter zagotoviti ukrepe za zaščito tal med izvajanjem gradbenih del.

(2) Pri gradnji objekta in pripadajočih prometnih površin je potrebno humus odstraniti in ločeno deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev zelenic in parkovne ureditve ob objektih.

(3) Pri gradnjah in ureditvah je treba zagotoviti zaščitne ukrepe, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in okolje. Dovoljena je uporaba samo tistih materialov, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Uporaba gradbenega materiala iz katerega se lahko izločajo snovi škodljive za vodo ni dovoljena. S komunalni in gradbeni odpadki, ki bodo nastajali v času gradnje, je potrebno ravnati skladno z veljavno zakonodajo in jih odstraniti na za to urejeno deponijo.

(4) Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Na transportnih in gradbenih površinah ter deponijah gradbenih materialov se ob sušnem in vetrovnem vremenu preprečijo emisije prahu z vlaženjem. Predvideti je treba nujne ukrepe za ravnanje, odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive in nevarne snovi.

(5) Med gradnjo je treba vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj, maziv ter drugih nevarnih snovi zaščititi pred možnostjo izlitja v nadzemne in podzemne vode. Urejena morajo biti kot zadrževalni sistemi – lovilne sklede, brez odtokov, nepropustne za vodo, odporne na vse snovi, ki se lahko v njej nahajajo, dovolj velike, da zajamejo vso morebitno razlito ali razsuto količino snovi.

(6) V primeru nepredvidenih izpustov nevarnih snovi je treba nastalo situacijo takoj sanirati, snovi ustrezno pobrati in predati pooblaščenim organizacijam.

(7) V stavbah je treba zagotoviti racionalno (učinkovito) rabo energije na področjih toplotne zaščite, ogrevanja, hlajenja, prezračevanja, priprave tople vode in razsvetljave.

(8) Na gradbišču je dopustna le postavitev kemičnih stranišč ali stranišč z urejenim odvajanjem odpadne komunalne vode v javno kanalizacijo. Za čas gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje voda ali podtalnice.

21. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje OPPN bo po izgradnji objekta sodilo v območje III. stopnje varstva pred hrupom, glede na veljavno zakonodajo in predpise.

(2) Prezračevalne naprave in morebitne toplotne črpalke naj se v prostore umeščajo z upoštevanjem sosednjih objektov, da bodo ti čim manj izpostavljeni hrupu teh naprav.

(3) Vse naprave, ki so lahko vir hrupa, in delovna mehanizacija morajo imeti ustrezne certifikate.

22. člen

(svetlobno onesnaževanje in osončenost)

Vire svetlobnega onesnaževanja je potrebno načrtovati v skladu s predpisom, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanje okolja.

23. člen

(ohranjanje narave)

(1) Območje obravnave s tem odlokom se ne nahaja znotraj zavarovanega območja Notranjskega regijskega parka (ident. št. 1815), spada pa v ekološko pomembno območje. Načrtovani posegi ne bodo pomembno vplivali na varovana območja.

(2) Na območju OPPN naj se izvajajo ukrepi za preprečitev razraščanja tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst.

24. člen

(varovanje kulturne dediščine)

(1) Na skrajnem severnem delu območja se nahaja enota kulturne dediščine Arheološko najdišče Cerknica (EŠD 65), na skrajnem južnem delu Kulturna krajina Cerkniškega jezera (EŠD 16286), za obe enoti pa velja varstveni režim določen v občinskem prostorskem načrtu.

(2) V skladu s splošnimi varstvenim arheološkim režimom je, ob vseh posegih v zemeljske plasti najditelj (lastnik zemljišča, investitor, odgovorni vodja del ipd.) dolžan ob eventualnem odkritju arheološke ostaline, najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa mora omogočiti dostop do zemljišča za izvajanje zemeljskih del in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

(3) Pri gradbenih posegih je potrebna izvedba arheološkega konservatorskega nadzora, zato je investitor o točnem datumu zemeljskih del dolžan pisno ali po elektronski pošti obvestiti pristojno območno enoto ZVKDS vsaj sedem dni pred samim pričetkom del. Stroški strokovnega arheološkega nadzora ne bremenijo investitorja. Če na območju ali predmetu posega obstaja ali se najde arheološka ostalina, velja, da mora investitor pridobiti izvajalca arheoloških raziskav in kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev dediščine.

(4) Z vidika varstva kulturne dediščine se za posege določa obveznost pridobitve kulturnovarstvenih pogojev in soglasij.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

25. člen

(splošno)

(1) Za zaščito v primeru naravnih in drugih nesreč so zagotovljene ustrezne evakuacijske in intervencijske poti ter površine za evakuacijo.

(2) Ob posegih v prostor je potrebno zagotoviti neoviran in varen dostop za gašenje in reševanje. Ureditev dovozov, dostopov, postavitvenih in delovnih površin za gasilce ob obeh načrtovanih objektih naj se uredi v skladu s predpisi s področja varnosti pred požari.

26. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Ureditveno območje se nahaja izven poplavno ogroženih območij, severno od območja, preko Ceste 4. maja pa se nahaja območje preostale poplavne nevarnosti, zato je potrebno upoštevati določbe 28. člena tega odloka. Lokaciji objektov predvidenih za gradnjo se ne nahajata na plazljivih ali erozijskih območjih.

(2) Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje je na območju vrednost projektnega pospeška tal 0,225 [g] (potresna nevarnost). Objekti morajo biti grajeni protipotresno, v skladu s potresno ogroženostjo.

(3) V objektih ni predvideno skladiščenje nevarnih snovi, zato ne obstaja možnost za razlitje le-teh.

27. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Na območju OPPN in okolici ni dejavnosti, objektov in ureditev, ki bi predstavljali (dodatno) požarno ogroženost območja.

(2) V območju OPPN ni predvidena uporaba nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, ki predstavljajo požarna tveganja za nastanek požara. Odmiki od sosednjih zemljišč in sosednjih objektov ali potrebne protipožarne ločitve preprečujejo možnosti širjenja požara.

(3) Zadostne količine požarne vode bodo zagotovljene iz hidrantnega omrežja.

(4) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira ali vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.

28. člen

(varstvo pred visokimi vodami)

(1) Območje obravnave se nahaja južneje od območja preostale poplavne nevarnosti in ni poplavno ogroženo.

(2) Za kvalitetno preverbo stanja in zagotovitev ustreznih, eventualno potrebnih ukrepov, je bila izdelana Hidrološko-hidravlična študija za OPPN območja EUP CE 64 Cerknica (URBIKOM, hidrološko-hidravlične študije, Matej Hozjan s.p., št. HH študije: H2-11-2022, december 2022) s katero se ugotavlja, da je na podlagi rezultatov hidravličnega modela in izrisanih poplavnih kart razvidno, da načrtovane gradnje nimajo vpliva na gladino visokih vod, prav tako ne bo opaznega poslabšanja poplavne varnosti gorvodno in dolvodno ob obravnavanega območja s tem OPPN.

(3) Ob realizaciji prostorskih rešitev je potrebno v celoti upoštevati rezultate zgoraj citirane hidrološko- hidravlične analize; pri tem se ugotavlja, da se ob upoštevanju načrtovanega platoja na koti kot jo določa HH študija, načrtovane prostorske ureditve obeh objektov v celoti nahajajo izven dosega poplavnih vod.

VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

29. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Tako gradnja stavbe v funkcionalni enoti FeT1 kot gradnja stavbe v funkcionalni enoti FeP1 se lahko izvede kot samostojna etapa, možna je izvedba sočasno obeh etap. Posamezna faza je predmet ločene projektne obdelave. V prvi fazi se mora sočasno ali predhodno zagotoviti potrebno energetsko, komunalno in prometno infrastrukturo (funkcionalna celota FCI, oziroma njen pripadajoči del funkcionalnih enot) znotraj območja in ustrezno prometno tehnične rešitve priključevanja na Cesto 4. maja z ureditvijo križišča.

(2) V skladu s 3. členom ZCes-2 je naročnik dolžan za gradnjo komunalne infrastrukture ter priključkov nanjo, vodov ki predstavljajo minimalno komunalno oskrbo stavb, ki se bodo izvajala na cestnih zemljiščih, pridobiti stvarno služnost na podlagi sklenjene pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice na zemljiščih v lasti RS.

(3) Pred gradnjo objektov in pozidavo znotraj predmetnega območja urejanja, mora biti izvedena vsa infrastruktura v območju državne ceste, ki bo potrebna za ustrezno navezavo obstoječih in načrtovanih objektov na državno cesto in na morebitne infrastrukturne objekte v njej (vodovod, kanalizacija, elektrika itd.).

(4) V samostojni fazi se na vzhodni strani trgovskega objekta dopušča enosmerna dostopna prometnica, ki se po realizaciji južne obvoznice razširi v končni profil z navezavo na vzhodno območje.

(5) Pred izgradnjo južne obvoznice in parkirnih prostorov vzdolž nje, se parkirišča lahko umestijo tudi na način, kot je prikazano v grafičnem delu.

VIII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

30. člen

(dovoljena odstopanja)

(1) Pri realizaciji prometne, komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem preučevanju poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in generalnim konceptom urejanja območja.

(2) Tlorisni gabariti stavb so lahko tudi drugačni, vendar ne smejo presegati gradbenih mej opredeljenih v grafičnem delu. Ne glede na določilo prejšnjega stavka lahko preko gradbene meje segajo stopnice, strehe in nadstreški.

(3) V manjšem delu je zaradi tehničnih okoliščin dovoljeno je odstopanje od višinskega gabarita do +2,0 m, objekt pa je lahko v celoti poljubno nižji.

(4) Dovoljeno je odstopanje od določene kote urejenega terena do +0,5 m, vendar je ob tem potrebno upoštevati usmeritve varstva pred vplivi visokih vod ter tehnične rešitve prometnega priključevanja na Cesto 4. maja.

(5) Dopustne so manjše spremembe zunanjih ureditev (dostopi, parkirne, manipulacijske in zelene površine), v kolikor je to potrebno zaradi ustreznejših tehničnih rešitev.

(6) Dopustne so spremembe lokacije prostora za odpadke, izzidka in nadstreškov za dostavo ob fasadi objekta v okvirih enakega gabarita, v kolikor je to potrebno zaradi ustreznejših tehničnih rešitev.

(7) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v skladu z odstopanji, ki jih dopušča ta odlok, kar je potrebno prikazati v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE

31. člen

(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) O začetku del mora investitor ali izvajalec obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, z njimi evidentirati obstoječe objekte in naprave ter uskladiti vse posege v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove.

(2) Med izvajanjem posegov na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani.

(3) Investitor in izvajalec morata pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju.

(4) V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor.

(5) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte.

(6) Med gradnjo je treba izvajati ukrepe preprečevanja širjenja invazivnih tujerodnih vrst predvsem tako, da se na območje dovaža le zemeljski material, ki ne vsebuje ostankov invazivnih tujerodnih vrst, delovne stroje se pred pričetkom del očisti, po končanih delih pa naj investitor občasno spremlja morebiten pojav invazivnih tujerodnih vrst in jih nemudoma odstrani (cvetoče pred cvetenjem), ostanke pa sežge. Na javnih površinah naj se prednostno sadi in seje avtohtone okrasne rastline, med neavtohtonimi pa le tiste, ki zanesljivo niso invazivne. Obvezno upoštevanje pravočasne izvedbe vseh potrebnih ukrepov za zaščito okolja pred nevarnostjo visokih voda in podtalnice.

X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA

32. člen

(merila in pogoji po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta)

Po realizaciji s tem OPPN načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj, je potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, s katerimi se bo ohranjala enotnost oblikovanja na območju (npr. ohranja naj se z OPPN določen višinski gabarit ter merila in pogoji za oblikovanje stavb ter drevesne vegetacije kot bistvenega ukrepa varovanja vedut …).

XI. KONČNE DOLOČBE

33. člen

(vpogled)

OPPN je na vpogled vsem zainteresiranim na sedežu Občine Cerknica in na njenih spletnih straneh.

34. člen

(nadzorstvo)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

35. člen

(veljavnost)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-0008/2022

Cerknica, dne 3. oktobra 2024

Župan

Občine Cerknica

Marko Rupar

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 87/2024 z dne 11. 10. 2024