Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 60/2024 z dne 19. 7. 2024

2080. Uredba o izvajanju intervencije regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov s poudarkom na ekoloških proizvodih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027, stran 6132.

Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22, 130/22 – ZPOmK-2, 18/23 in 78/23) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O

o izvajanju intervencije regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov s poudarkom na ekoloških proizvodih iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027

1. člen

(vsebina)

(1) Ta uredba ureja izvajanje intervencije regijski pristop povezovanja lokalnih proizvodov s poudarkom na ekoloških proizvodih (v nadaljnjem besedilu: intervencija) iz točke (f) prvega odstavka 77. člena Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1468 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o spremembi uredb (EU) 2021/2115 in (EU) 2021/2116 v zvezi s standardi za dobre kmetijske in okoljske pogoje, shemami za podnebje, okolje in dobrobit živali, spremembami strateških načrtov SKP, pregledom strateških načrtov SKP ter izvzetji iz kontrol in sankcij (UL L št. 2024/1468 z dne 24. 5. 2024), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU) in strateškega načrta, ki ureja skupno kmetijsko politiko za obdobje 2023–2027, ki je dostopen na osrednjem spletnem mestu državne uprave ter na spletni strani skupne kmetijske politike.

(2) Ta uredba določa namen in cilje intervencije, načrt razvoja geografsko zaokroženega območja, partnerstvo, upravičenca, pogoje za dodelitev podpore, upravičene aktivnosti in upravičene stroške, merila za ocenjevanje vlog, obveznosti, pogoje za izplačilo sredstev, postopek dodelitve sredstev, finančne določbe in upravne sankcije za izvajanje Uredbe 2021/2115/EU.

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1. ekološka kmetijska gospodarstva so kmetijska gospodarstva, ki izpolnjujejo pogoje in delujejo v skladu z Uredbo (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 834/2007 (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 1), zadnjič spremenjeno z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2023/207 z dne 24. novembra 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta glede vzorca certifikata, ki potrjuje skladnost s pravili o ekološki pridelavi (UL L št. 29 z dne 1. 2. 2023, str. 6);

2. javni zavodi so organizacije, ustanovljene za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva, otroškega varstva oziroma invalidskega varstva v skladu z zakonom, ki ureja zavode;

3. kratka dobavna veriga je dobavna veriga iz (52) točke Smernic o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju (UL C št. 485 z dne 21. 12. 2022, str. 1), zadnjič spremenjenih s Sporočilom Komisije o popravku Smernic o državni pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju (UL C št. 2024/1902 z dne 5. 3. 2024);

4. lokalni proizvajalci so:

a) nosilci kmetijskega gospodarstva, ki znotraj geografsko zaokroženega območja opravljajo kmetijsko dejavnost ali

b) nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki znotraj geografsko zaokroženega območja opravljajo storitve, ki jih nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, izvede v okviru v tej točki navedenih dopolnilnih dejavnosti na kmetiji v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in za katere mora imeti nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji:

– opravljanje dopolnilne dejavnosti predelava primarnih kmetijskih pridelkov,

– opravljanje dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji, ki ni gostinska dejavnost ali

– opravljanje dopolnilne dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki;

5. lokalni proizvod je proizvod, ki nastane znotraj geografsko zakroženega območja pri lokalnem proizvajalcu ali predelovalcu;

6. obrat javne prehrane je vsak obrat v skladu s točko d) drugega odstavka 2. člena Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (UL L št. 304 z dne 22. 11. 2011, str. 18), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2015/2283 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o novih živilih, spremembi Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 258/97 Evropskega parlamenta in Sveta ter Uredbe Komisije (ES) št. 1852/2001 (UL L št. 327 z dne 11. 12. 2015, str. 1);

7. predelovalec je pravna ali fizična oseba, ki daje v promet kmetijske pridelke oziroma živila in je nosilec živilske dejavnosti, vpisan v register obratov v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ter od lokalnega proizvajalca kupi lokalni proizvod z namenom predelave in prodaje predelanega proizvoda članom partnerstva iz tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe;

8. sektor HORECA (Hotel, Restaurant, Catering) pomeni opravljanje gostinske dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja gostinstvo;

9. sheme kakovosti so sheme ekološkega kmetovanja, zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba in zajamčena tradicionalna posebnost, ki so priznane na podlagi predpisov Evropske unije v skladu s točko c) prvega odstavka 77. člena Uredbe 2021/2115/EU;

10. trgovec je samostojni podjetnik ali pravna oseba, ki opravlja trgovinsko dejavnost kot trgovino na drobno (v nadaljnjem besedilu: trgovina) pod pogoji, določenimi v zakonu, ki ureja trgovino. Trgovina pomeni nakupovanje lokalnih proizvodov in njihovo nadaljnjo prodajo končnemu potrošniku, ki je zadnji porabnik lokalnega proizvoda v skladu z 18. točko 3. člena Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL L št. 31 z dne 1. 2. 2002, str. 463), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2024/908 z dne 17. januarja 2024 o spremembi Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede števila in poimenovanja stalnih znanstvenih svetov Evropske agencije za varnost hrane (UL L št. 2024/908 z dne 20. 3. 2024);

11. zadruga je organizacija, ki deluje in je ustanovljena v skladu z zakonom, ki ureja zadruge. Zadruga nastopa kot posrednik, ki od lokalnega proizvajalca kupi lokalni proizvod z namenom prodaje lokalnega proizvoda članom partnerstva iz tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe;

12. znamka ali kolektivna znamka je znamka, registrirana na podlagi zakona, ki ureja industrijsko lastnino.

3. člen

(namen in cilji intervencije)

(1) Namen intervencije je omogočiti boljše povezovanje lokalnih proizvajalcev s predelovalci, zadrugami, sektorjem HORECA, obrati javne prehrane ali trgovci v kratko dobavno verigo, kar bo prispevalo k večji usklajenosti ponudbe in povpraševanja na geografsko zaokroženem območju ter k povečanju števila tržno usmerjenih kmetijskih gospodarstev.

(2) Cilji intervencije so naslednji:

1. spodbujanje povezovanja lokalnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano od lokalnih proizvajalcev, do predelovalcev, zadrug, sektorja HORECA, obratov javne prehrane ali trgovin, kar bo prispevalo k večji usklajenosti ponudbe in povpraševanja na geografsko zaokroženem območju;

2. povečanje števila lokalnih proizvajalcev;

3. večja prepoznavnost in višja dodana vrednost lokalnih proizvodov z vključevanjem v znamke ali kolektivne znamke oziroma sheme kakovosti;

4. prispevek k trajnostni proizvodnji in predelavi lokalnih proizvodov;

5. izboljšanje prenosa znanja znotraj verige preskrbe s hrano ter

6. ozaveščanje lokalne skupnosti o pomenu lokalno pridelane hrane.

(3) Predmet podpore v okviru intervencije je priprava in izvajanje načrta razvoja geografsko zaokroženega območja iz 5. člena te uredbe.

(4) Načrt se šteje za projekt v skladu z uredbo, ki ureja skupne določbe za izvajanje intervencij razvoja podeželja, ki niso vezane na površino ali živali, iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah za izvajanje intervencij).

4. člen

(geografsko zaokroženo območje)

(1) Geografsko zaokroženo območje je območje, ki ga sestavljata najmanj dve soležni občini na območju Republike Slovenije.

(2) Območje posamezne občine je lahko vključeno v eno geografsko zaokroženo območje, povezano za potrebe izvajanja te intervencije.

(3) V obdobju izvajanja načrta iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe morajo geografsko zaokroženo območje sestavljati iste občine kot ob vložitvi vloge na javni razpis.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se geografsko zaokroženo območje lahko v obdobju izvajanja načrta iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe poveča z vključitvijo dodatne soležne občine, ki ni vključena v drugo geografsko zaokroženo območje. Dodatno vključena soležna občina mora ostati v geografsko zaokroženem območju do konca obdobja izvajanja načrta.

(5) Iz območja vsake posamezne občine, ki je vključena v posamezno geografsko zaokroženo območje, mora biti v partnerstvo vključen najmanj en član partnerstva iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe.

5. člen

(načrt razvoja geografsko zaokroženega območja)

(1) Načrt razvoja geografsko zaokroženega območja (v nadaljnjem besedilu: načrt) je temeljni dokument razvoja posameznega geografsko zaokroženega območja, ki prispeva k uresničevanju ciljev intervencije iz drugega odstavka 3. člena te uredbe z aktivnostmi iz prvega odstavka 8. člena te uredbe.

(2) Načrt vsebuje obvezne sestavine, ki so določene v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(3) Obdobje izvajanja načrta traja od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do 30. junija 2029.

6. člen

(partnerstvo)

(1) Za namen izvajanja načrta se vzpostavi partnerstvo na geografsko zaokroženem območju.

(2) Partnerstvo se vzpostavi na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju, ki vsebuje obvezne sestavine, ki so določene v Prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Pogodba o medsebojnem sodelovanju se sklene po uveljavitvi te uredbe in najmanj za obdobje izvajanja načrta iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(3) Obvezni člani partnerstva ob vložitvi vloge na javni razpis so:

– vodilni partner, ki je pravna oseba s sedežem znotraj geografsko zaokroženega območja;

– najmanj 50 lokalnih proizvajalcev z naslovom ali sedežem znotraj geografsko zaokroženega območja in

– najmanj pet članov partnerstva iz sektorja HORECA, obratov javne prehrane ali trgovin z naslovom ali sedežem oziroma podružnico znotraj geografsko zaokroženega območja.

(4) Kot član partnerstva iz tretje alineje prejšnjega odstavka se šteje:

1. trgovec;

2. obrat javne prehrane in

3. izvajalec iz sektorja HORECA, ki ima registrirano naslednjo dejavnost iz predpisa, ki ureja standardno klasifikacijo dejavnosti:

	– SKD 55.100	Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov,
	– SKD 55.201	Počitniški domovi in letovišča,
	– SKD 55.202	Turistične kmetije s sobami,
	– SKD 55.203	Oddajanje zasebnih sob gostom,
	– SKD 55.204	Planinski domovi in mladinska prenočišča,
	– SKD 55.209	Druge nastanitve za krajši čas,
	– SKD 55.300	Dejavnost avtokampov, taborov,
	– SKD 55.900	Dejavnost dijaških in študentskih domov ter druge nastanitve,
	– SKD 56.101	Restavracije in gostilne,
	– SKD 56.102	Okrepčevalnice in podobni obrati,
	– SKD 56.103	Slaščičarne in kavarne,
	– SKD 56.104	Začasni gostinski obrati,
	– SKD 56.105	Turistične kmetije brez sob,
	– SKD 56.210	Priložnostna priprava in dostava jedi,
	– SKD 56.290	Druga oskrba z jedmi,
	– SKD 56.300	Strežba pijač.

(5) Poleg članov iz tretjega odstavka tega člena lahko partnerstvo sestavljajo tudi neobvezni člani partnerstva, ki imajo naslov, sedež ali podružnico znotraj geografsko zaokroženega območja in so druge pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, kot so na primer:

– občina,

– lokalna akcijska skupina,

– zadruga,

– predelovalec,

– društvo,

– izvajalec javne službe kmetijskega svetovanja.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko pravne osebe iz prejšnjega odstavka, ki so društva ali izvajalci javnih služb kmetijskega svetovanja v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, sestavljajo partnerstvo kot neobvezni člani partnerstva, četudi imajo naslov ali sedež izven geografsko zaokroženega območja, če bodo prispevali k uresničevanju izvajanja načrta, kar vodilni partner utemelji v načrtu.

(7) Če je zadruga član partnerstva iz petega odstavka tega člena ali vodilni partner iz prve alineje tretjega odstavka tega člena, lahko zadruga nastopa kot posrednik za največ 20 % članov partnerstva iz druge alineje tretjega odstavka tega člena, ki so člani zadruge, glede na število članov partnerstva iz druge alineje tretjega odstavka tega člena ob vložitvi vloge na javni razpis. Člani partnerstva iz prejšnjega stavka, za katere zadruga nastopa kot posrednik, so tisti, ki so navedeni v pogodbi o medsebojnem sodelovanju.

(8) Število članov partnerstva, za katere zadruga nastopa kot posrednik iz prejšnjega odstavka, se določi ob vložitvi vloge na javni razpis in se v obdobju izvajanja načrta ne spreminja.

(9) Člani partnerstva iz sedmega odstavka tega člena, za katere zadruga nastopa kot posrednik, ne smejo v obdobju izvajanja načrta iz prejšnjega člena neposredno skleniti pogodb o odkupu lokalnih proizvodov s člani partnerstva iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena.

(10) Če je iz istega kmetijskega gospodarstva v partnerstvo vključenih več lokalnih proizvajalcev iz 4. točke 2. člena te uredbe, se za namen ugotavljanja upravičenosti do podpore in izpolnjevanja obveznosti iz te intervencije štejejo kot en član partnerstva.

(11) Če ima na kmetijskem gospodarstvu iz prejšnjega odstavka nosilec dopolnilne dejavnosti dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji, ki je gostinska dejavnost, se v partnerstvo lahko vključi nosilec kmetijskega gospodarstva kot član partnerstva iz druge alineje tretjega odstavka tega člena ali nosilec dopolnilne dejavnosti turizem na kmetiji, ki je gostinska dejavnost kot član partnerstva iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena.

(12) Vsak član partnerstva se šteje v partnerstvu enkrat in nastopa v eni od vlog iz tretjega ali petega odstavka tega člena, kar se opredeli v pogodbi o medsebojnem sodelovanju iz drugega odstavka tega člena.

(13) Vodilni partner iz prve alineje tretjega odstavka tega člena ima v zvezi s partnerstvom naslednje naloge:

1. vloži vlogo na javni razpis ter zahtevke za izplačilo sredstev;

2. skrbi za izvajanje načrta in koordinira pripravo celotne dokumentacije, ki je potrebna za vložitev vloge na javni razpis in zahtevkov za izplačilo sredstev;

3. sporoča na agencijo vse morebitne spremembe načrta;

4. opravlja vse druge naloge, ki izhajajo iz pogodbe o medsebojnem sodelovanju.

(14) Ministrstvo na spletni strani skupne kmetijske politike z dovoljenjem članov partnerstva objavi:

1. kratek povzetek vsebine načrta geografsko zaokroženega območja;

2. kratek povzetek vsakoletnega poročila o izvajanju načrta geografsko zaokroženega območja;

3. brošuro o predstavitvi članov partnerstva pri izpolnjevanju obveznosti iz 2. točke drugega odstavka 14. člena te uredbe ter

4. povezavo do prosto dostopne spletne strani ali mobilne aplikacije, če mora upravičenec izpolniti obveznost iz 13. točke četrtega odstavka 14. člena te uredbe.

7. člen

(vlagatelj in upravičenec)

(1) Vlagatelj je vodilni partner.

(2) Upravičenec je vlagatelj iz prejšnjega odstavka, ki izpolnjuje pogoje za dodelitev podpore iz 12. člena te uredbe.

(3) Če se podpora iz te intervencije dodeli za stroške aktivnosti iz drugega odstavka 8. člena te uredbe, v skladu s sedmim odstavkom 19. člena te uredbe, je upravičenec do podpore prejemnik državne pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) 2023/2831 z dne 13. decembra 2023 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 2023/2831 z dne 15. 12. 2023; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2023/2831/EU).

8. člen

(upravičene aktivnosti)

(1) Upravičene aktivnosti iz te intervencije so izdelava načrta in izvedba aktivnosti za doseganje ciljev iz drugega odstavka 3. člena te uredbe:

1. vodenje partnerstva in koordinacija načrta;

2. iskanje novih članov partnerstva in njihovo medsebojno povezovanje;

3. priprava, organizacija oziroma izvedba usposabljanj članov partnerstva;

4. aktivnosti, povezane z vzpostavitvijo oziroma razvojem znamke ali kolektivne znamke oziroma sheme kakovosti;

5. aktivnosti na področju skupnega trženja in iskanja novih tržnih poti;

6. priprava, organizacija oziroma izvedba dogodkov za javnost, povezanih s prenosom znanja, ozaveščanjem javnosti o pomenu in prednostih lokalno pridelane hrane, o znamkah ter ozaveščanjem o lokalnih proizvodih iz shem kakovosti in razširjanjem rezultatov načrta.

(2) Če gre za aktivnosti iz 3. do 6. točke prejšnjega odstavka in se podpora nanaša na lokalni proizvod, ki ni kmetijski proizvod iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), zadnjič spremenjene s Sklepom Sveta (EU) 2019/1255 z dne 18. julija 2019 o spremembi Protokola št. 5 o Statutu Evropske investicijske banke (UL L št. 196 z dne 24. 7. 2019, str. 1), razen ribiškega proizvoda in proizvoda iz ribogojstva iz Priloge I Uredbe (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in akvakulture (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 11), se stroški v okviru teh aktivnosti opredelijo v finančni konstrukciji iz Priloge 1 te uredbe in se podpora za stroške dodeli v skladu s sedmim odstavkom 19. člena te uredbe.

(3) Upravičeno aktivnost iz 1. točke prvega odstavka tega člena lahko izvaja samo oseba, zaposlena kot vodja izvajanja načrta za namen izvedbe načrta, pri vodilnem partnerju.

9. člen

(upravičeni stroški)

(1) Upravičeni stroški, ki nastanejo pri izvajanju upravičenih aktivnosti iz prvega odstavka prejšnjega člena, so:

1. stroški dela na načrtu za osebe, zaposlene pri vodilnem partnerju, ki se dodelijo za:

– vodjo izvajanja načrta v višini 25,52 eura na uro opravljenega dela, vendar največ 1720 ur na leto in

– strokovnega in tehničnega sodelavca v višini 20,09 eura na uro opravljenega dela, vendar največ 1720 ur na leto;

2. stroški kilometrine za uporabo prevoznega sredstva se dodelijo v višini 0,43 eura na prevožen kilometer, in sicer za osebe iz prejšnje točke;

3. stroški usposabljanj in udeležbe na dogodkih za osebe, zaposlene pri vodilnem partnerju iz 1. točke tega odstavka, ki so povezani z izvajanjem načrta, kot so stroški prevoza, nastanitve, kotizacije;

4. posredni stroški v skladu s 54. členom Uredbe (EU) 2021/1060 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. junija 2021 o določitvi skupnih določb o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu plus, Kohezijskem skladu, Skladu za pravični prehod in Evropskem skladu za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo ter finančnih pravil zanje in za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in Instrument za finančno podporo za upravljanje meja in vizumsko politiko (UL L št. 231 z dne 30. 6. 2021, str. 159), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2024/1351 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. maja 2024 o upravljanju azila in migracij, spremembi uredb (EU) 2021/1147 in (EU) 2021/1060 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 604/2013 (UL L št. 2024/1351 z dne 22. 5. 2024), ki lahko znašajo največ 15 % upravičenih stroškov dela na načrtu iz 1. točke tega odstavka;

5. stroški zunanjih storitev, kot so stroški za prenos znanja in informiranja za namen zagotavljanja kakovosti na področju pridelave oziroma predelave lokalnih proizvodov, izobraževanja o shemah kakovosti in znamki ali kolektivni znamki, stroški analiz kakovosti lokalnih proizvodov, stroški idejne zasnove razvoja in vzpostavitve celostne grafične podobe znamke ali kolektivne znamke, stroški izgradnje ali nadgradnje spletne strani o shemah kakovosti, znamki ali kolektivni znamki, stroški storitev, povezanih z dostavo lokalnih proizvodov med člani partnerstva iz tretjega in petega odstavka 6. člena te uredbe, ter stroški, povezani s prenosom znanja znotraj partnerstva ali ozaveščanjem lokalne skupnosti o lokalno pridelani hrani, ki so neposredno povezani z izvedbo načrta, razen za izvedbo upravičene aktivnosti iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena. Zunanjih storitev ne smeta opravljati upravičenec in oseba, ki je zaposlena pri upravičencu, v obdobju izvajanja načrta;

6. stroški materiala za skupno vizualno podobo lokalnih proizvodov, kot so nakup enotne embalaže in drug material, povezan s pakiranjem izdelkov;

7. stroški registracije znamke ali kolektivne znamke, ki bo prispevala k aktivnostim iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena. Stroški iz prejšnjega stavka se določijo v skladu s predpisanimi pristojbinami in ceniki storitev Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino (v nadaljnjem besedilu: urad);

8. stroški ureditve enostavnega objekta ali nezahtevnega objekta, manjše rekonstrukcije ali vzdrževanja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za objekte, ki se nahajajo znotraj geografsko zaokroženega območja in se uporabljajo za izvajanje načrta;

9. stroški nakupa, dobave, namestitve oziroma vgradnje opreme za objekt, opreme, strojev, pohištva, prevoznih sredstev ali programske opreme, ki se uporabljajo znotraj geografsko zaokroženega območja.

(2) Upravičeni stroški iz 7. do 9. točke prejšnjega odstavka lahko skupno znašajo največ 20 % upravičenih stroškov načrta.

(3) Vodja izvajanja načrta iz prve alineje 1. točke prvega odstavka tega člena in strokovni ali tehnični sodelavec iz druge alineje 1. točke prvega odstavka tega člena so osebe, ki so za namen izvedbe načrta zaposlene pri upravičencu, kar je razvidno iz pogodbe o zaposlitvi z morebitnimi aneksi, s katerimi je zaposlena oseba razporejena na delo na načrtu, pri čemer mora biti iz pogodbe razvidno, ali je oseba zaposlena samo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo načrta ali tudi za opravljanje drugega dela. Poleg tega mora biti za vodjo izvajanja načrta iz pogodbe o zaposlitvi razvidno, da je zaposlena tudi za namen upravljanja in koordinacije izvajanja načrta.

(4) Če aktivnosti iz 2. do 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena izvedejo osebe, ki v času trajanja izvedbe načrta niso zaposlene pri upravičencu, se stroški za izvedbo teh aktivnosti priznajo kot stroški zunanjih storitev.

(5) Podpora za stroške iz 3. in 5. do 9. točke prvega odstavka tega člena se dodeli v obliki povračila dejansko nastalih stroškov iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(6) Podpora za izdelavo načrta in stroške iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se dodeli kot pavšalni znesek v obliki povračila poenostavljenih stroškov iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij.

(7) Če se podpora za stroške dodeli v obliki povračila dejansko nastalih stroškov, se kot strošek nižje vrednosti iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij šteje strošek v višini do vključno 2.000 eurov brez davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV).

(8) Upravičeni stroški se lahko podrobneje določijo z javnim razpisom.

10. člen

(neupravičeni stroški)

Neupravičeni stroški, ki nastanejo pri izvajanju aktivnosti iz intervencije, so:

1. stroški, ki nastanejo zunaj ozemlja Republike Slovenije, razen stroškov usposabljanja članov partnerstva in udeležbe na dogodkih ter stroškov iz 1. do 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki so neposredno povezani z udeležbo na usposabljanju ali dogodku zunaj Republike Slovenije;

2. DDV;

3. obresti na dolgove, bančne stroške in stroške garancij;

4. drugi stroški, povezani s pogodbami o najemu, kot so marža najemodajalca, stroški refinanciranja obresti in stroški zavarovanja;

5. dnevnice za službena potovanja in parkirnine;

6. vinjete;

7. članarine;

8. stroški zunanje storitve priprave vloge na javni razpis in zahtevka za izplačilo sredstev;

9. strošek blaga oziroma storitve, za katerega je izdan račun v skupni višini največ 25 eurov z DDV, razen za povračila stroškov na službenem potovanju in

10. stroški nakupa rabljene opreme, strojev, pohištva, prevoznih sredstev ali programske opreme.

11. člen

(obdobje upravičenosti stroškov)

Za upravičene stroške se štejejo stroški, ki nastanejo v obdobju od datuma izdaje odločbe o pravici do sredstev do datuma zaključka izvajanja načrta iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe.

12. člen

(pogoji za dodelitev podpore)

(1) Vlagatelj mora poleg splošnih pogojev za dodelitev podpore iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij ob vložitvi vloge na javni razpis izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. priložiti pogodbo o medsebojnem sodelovanju iz 6. člena te uredbe;

2. priložiti načrt, ki mora biti izdelan za obdobje izvajanja načrta iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe;

3. priložiti izjave občin, da so seznanjene z vzpostavijo geografsko zaokroženega območja na njihovem območju;

4. priložiti izjave lokalnih akcijskih skupin o seznanitvi z obstoječim geografsko zaokroženim območjem in načrtom razvoja geografsko zaokroženega območja, ki se izvaja na območju posamezne lokalne akcijske skupine;

5. če so v partnerstvo vključena ekološka kmetijska gospodarstva, morajo imeti veljaven certifikat v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil ter so bila v preteklem koledarskem letu vključena v ekološko pridelavo oziroma predelavo;

6. če je član partnerstva zadruga, priložiti seznam članstva iz imenika članov zadruge v skladu zakonom, ki ureja zadruge.

(2) Če je z načrtom predvidena naložba iz 8. oziroma 9. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, mora vlagatelj poleg pogojev iz prejšnjega odstavka izpolnjevati tudi splošne pogoje za dodelitev podpore v primeru naložbe v ureditev objektov oziroma nakup opreme iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij ter naslednje pogoje:

1. načrt mora vsebovati opis stanja pred izvedbo naložbe iz 8. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, datumsko in lokacijsko označene fotografije zemljišča oziroma objekta, na katerem se bo izvajala naložba, ter popis del in stroškov, ki bodo nastali v okviru načrtovane naložbe;

2. če gre ureditev nezahtevnega objekta in vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis nima pravnomočnega gradbenega dovoljenja, mora ta pogoj v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij izpolniti najpozneje v roku iz 3. točke desetega odstavka 15. člena te uredbe;

3. če gre za naložbo iz 8. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis navede parcelno številko in katastrsko občino;

4. če gre za ureditev enostavnega objekta, vlagatelj priloži pridobljena mnenja, soglasja ali druga dovoljenja v skladu z uredbo o skupnih določbah za izvajanje intervencij najpozneje v roku iz 4. točke desetega odstavka 15. člena te uredbe;

5. če gre za vzdrževanje ali manjšo rekonstrukcijo objekta, mora imeti objekt pravnomočno gradbeno dovoljenje ali uporabno dovoljenje oziroma odločbo upravne enote, da ima objekt pridobljeno gradbeno in uporabno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ki jo vlagatelj priloži vlogi na javni razpis. Pri vzdrževanju ali manjši rekonstrukciji objekta, ki je varovan v skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine, mora vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis priložiti pridobljeno kulturnovarstveno soglasje;

6. če gre za ureditev enostavnega objekta, vzdrževanje ali manjšo rekonstrukcijo objekta, mora imeti vlagatelj ob vložitvi vloge na javni razpis v zemljiški knjigi na nepremičnini, na kateri se bo izvajala prej navedena naložba, vpisano lastninsko ali drugo stvarno pravico, ki omogoča naložbo v ureditev objekta, ali pa mora vlogi na javni razpis priložiti dokazilo o pravici graditi v skladu z gradbenim zakonom;

7. če gre za vzdrževanje ali manjšo rekonstrukcijo objekta, se ta ne sme izvajati na nepremičnini, na kateri se opravlja izvršba v skladu s predpisi, ki urejajo izvršbo in zavarovanje;

8. če je vlagatelj solastnik nepremičnine, na kateri se izvaja vzdrževanje ali manjša rekonstrukcija objekta, mora vlogi na javni razpis priložiti soglasje ostalih solastnikov v deležu, ki ga določajo predpisi, ki urejajo soglasja k tovrstnim naložbam. Soglasje solastnikov iz te točke mora imeti overjen podpis in mora biti podano za obdobje najmanj 20 let od leta vložitve vloge na javni razpis.

(3) Podrobnejši pogoji in dokazila za izpolnjevanje pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena se določijo z javnim razpisom.

13. člen

(merila za ocenjevanje vlog)

(1) Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 35 % možnega števila točk, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk po merilih za ocenjevanje vlog, do porabe sredstev.

(2) Vloge, vložene na javni razpis, se točkujejo na podlagi naslednjih meril za izbor:

1. velikost in raznolikost partnerstva:

a) število članov partnerstva,

b) število lokalnih proizvajalcev,

c) število članov partnerstva iz sektorja HORECA, obratov javne prehrane ali trgovin,

č) heterogenost sestave partnerstva;

2. delež lokalnih proizvajalcev, ki so ekološka kmetijska gospodarstva;

3. velikost geografsko zaokroženega območja:

a) število občin, v okviru katerih je definirano geografsko zaokroženo območje,

b) površina geografsko zaokroženega območja,

c) skupna velikost kmetijskih površin, ki jih imajo v uporabi lokalni proizvajalci;

4. težavnost kmetovanja na geografsko zaokroženem območju;

5. ambicioznost načrta razvoja geografsko zaokroženega območja:

a) nadgradnja ciljev intervencije iz 3. člena te uredbe:

– spodbujanje povezovanja lokalnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano od lokalnih proizvajalcev, do predelovalcev, zadrug, sektorja HORECA, obratov javne prehrane ali trgovin, kar bo prispevalo k večji usklajenosti ponudbe in povpraševanja na geografsko zaokroženem območju,

– povečanje števila lokalnih proizvajalcev,

– prispevek k trajnostni proizvodnji in predelavi lokalnih proizvodov: povečanje števila članov partnerstva, ki so javni zavodi,

– prispevek k trajnostni proizvodnji in predelavi lokalnih proizvodov: povečanje števila članov partnerstva, ki so ekološka kmetijska gospodarstva,

– izboljšanje prenosa znanja znotraj verige preskrbe s hrano,

– ozaveščanje lokalne skupnosti o pomenu lokalno pridelane hrane,

b) prispevek načrta k digitalizaciji.

(3) Podrobnejša merila iz prejšnjega odstavka in točkovnik za ocenjevanje vlog se opredelijo v javnem razpisu.

14. člen

(obveznosti upravičenca)

(1) Poleg splošnih obveznosti upravičenca iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij mora upravičenec izpolniti obveznosti iz tega člena.

(2) Ob vložitvi drugega zahtevka za izplačilo sredstev mora upravičenec z dokazili iz šestega odstavka 15. člena te uredbe izkazati izpolnjevanje naslednjih obveznosti:

1. organizacijo usposabljanja članov partnerstva o izboljšanju kakovosti pri proizvodnji in predelavi lokalnih proizvodov, o učinkovitem trženju lokalnih proizvodov, o pravicah iz znamk ali kolektivnih znamk oziroma o zahtevah shem kakovosti ali o izboljšanju vizualne podobe lokalnih proizvodov in embalaže. Usposabljanje mora v skupnem obsegu trajati najmanj šest ur, pri čemer se mora usposabljanja udeležiti najmanj polovica članov partnerstva glede na število članov partnerstva ob vložitvi vloge na javni razpis;

2. organizacijo dogodka povezanega z ozaveščanjem javnosti o pomenu in prednostih lokalno pridelane hrane oziroma ozaveščanjem javnosti o znamkah ali kolektivnih znamkah oziroma shemah kakovosti.

(3) Ob vložitvi tretjega zahtevka za izplačilo sredstev mora upravičenec z dokazili iz sedmega odstavka 15. člena te uredbe izkazati izpolnjevanje naslednjih obveznosti:

1. na dan vložitve tretjega zahtevka za izplačilo sredstev mora biti skupno število članov partnerstva iz druge in tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe večje za vsaj 12 % glede na število članov partnerstva iz druge in tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis;

2. priložiti sklenjene pogodbe o odkupu lokalnih proizvodov med vsaj 30 % članov partnerstva iz druge in tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe glede na število članov partnerstva iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis. Priložene pogodbe o odkupu lokalnih proizvodov so sklenjene med člani partnerstva iz druge in tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe, ki so člani partnerstva na dan vložitve tretjega zahtevka za izplačilo sredstev;

3. če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz prve alineje pod a) 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena te uredbe, mora ne glede na prejšnjo točko priložiti sklenjene pogodbe o odkupu lokalnih proizvodov, da izpolni zahteve iz tega merila.

(4) Ob vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora upravičenec z dokazili iz osmega odstavka 15. člena te uredbe izkazati izpolnjevanje naslednjih obveznosti:

1. na dan vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev mora biti skupno število članov partnerstva iz druge in tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe večje za vsaj 25 % glede na število članov partnerstva iz druge in tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis;

2. če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora ohraniti enako število članov partnerstva iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe, ki so ekološka kmetijska gospodarstva, da izpolni zahteve iz tega merila;

3. če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz druge alineje pod a) 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora biti skupno število članov partnerstva ne glede na 1. točko tega odstavka večje v skladu s tem merilom;

4. če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz tretje alineje pod a) 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora biti skupno število članov partnerstva, ki so javni zavodi, večje v skladu s tem merilom;

5. če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz četrte alineje pod a) 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora biti skupno število članov partnerstva iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe, ki so ekološka kmetijska gospodarstva, večje v skladu s tem merilom. Za ekološka kmetijska gospodarstva iz prejšnjega stavka štejejo tudi ekološka kmetijska gospodarstva, ki so se do vložitve zadnjega zahtevka preusmerila v ekološko kmetijstvo in imajo veljaven certifikat v skladu s predpisom, ki ureja ekološko pridelavo in predelavo kmetijskih pridelkov in živil;

6. pridobljeno pravico članov partnerstva iz druge in tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe ter predelovalca oziroma zadruge, če sta člana partnerstva, o uporabi znamke, registrirane na podlagi zakona, ki ureja industrijsko lastnino, oziroma da imajo člani partnerstva, ki so kmetijska gospodarstva, vključena v izvajanje ene od shem kakovosti, veljaven individualni ali skupinski certifikat oziroma izdano odločbo o oceni vina v skladu s predpisi, ki urejajo vino, če gre za proizvode vin iz shem kakovosti na podlagi pravnih aktov Evropske unije ter je bila odločba o oceni vina izdana v koledarskem letu pred vložitvijo zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev. Znamka mora biti registrirana na podlagi zakona, ki ureja industrijsko lastnino, vpisana v register znamk v skladu s pravilnikom, ki ureja registre prijav in pravic industrijske lastnine ter potrdilo o prednostni pravici, biti mora veljavna na datum vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev in imeti registrirana najmanj dva razreda od 29 (razen ribe znotraj razreda 29) do 33 razreda Nicejske klasifikacije, sprejete z Nicejskim aranžmajem o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, revidiranim 14. julija 1967 (Uradni list SFRJ – Mednarodne pogodbe, št. 51/74 in Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 9/92);

7. uporabo zaščitnega znaka sheme kakovosti, znamke ali kolektivne znamke pri prodaji lokalnih proizvodov pri članih partnerstva iz tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe, ki so trgovine;

8. organizacijo usposabljanja članov partnerstva o izboljšanju kakovosti pri proizvodnji in predelavi lokalnih proizvodov, o učinkovitem trženju lokalnih proizvodov, pravicah iz znamk ali kolektivnih znamk oziroma o zahtevah shem kakovosti ali o izboljšanju vizualne podobe lokalnih proizvodov in embalaže. Usposabljanje mora v skupnem obsegu trajati najmanj šest ur, pri čemer se mora usposabljanja udeležiti najmanj polovica članov partnerstva glede na število članov partnerstva ob vložitvi vloge na javni razpis in tema usposabljanja ne sme biti enaka kot v 1. točki drugega odstavka tega člena;

9. če je pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz pete alineje pod a) 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena, organizacijo dodatnega usposabljanja članov partnerstva o ekološkem kmetovanju, da izpolni zahteve iz tega merila. Tema usposabljanja iz prejšnjega stavka ne sme biti enaka kot v 1. točki drugega odstavka tega člena oziroma prejšnji točki;

10. organizacijo dogodka povezanega z ozaveščanjem javnosti o pomenu in prednostih lokalno pridelane hrane ali ozaveščanjem javnosti o znamkah ali kolektivnih znamkah oziroma shemah kakovosti;

11. če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz šeste alineje pod a) 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena, organizacijo dodatnega dogodka ozaveščanja javnosti o pomenu in prednostih lokalno pridelane hrane, da izpolni zahteve iz tega merila;

12. priložiti sklenjene pogodbe o odkupu lokalnih proizvodov med vsemi člani partnerstva iz druge in tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe, ki so člani partnerstva na dan vložitve tega zahtevka za izplačilo sredstev. Obveznost iz prejšnjega stavka se šteje za izpolnjeno, če ima vsak član partnerstva iz druge in tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe sklenjeno najmanj eno pogodbo;

13. če je upravičenec pri ocenjevanju vloge na javni razpis pridobil točke na podlagi merila iz pod b) 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena, mora vzpostaviti prosto dostopno spletno stran ali mobilno aplikacijo, da izpolni zahteve iz tega merila.

(5) Če upravičenec ne vloži zahtevka za izplačilo sredstev iz drugega, tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena, mora:

1. do 15. aprila 2026 z dokazili iz šestega odstavka 15. člena te uredbe izkazati izpolnitev obveznosti iz drugega odstavka tega člena;

2. do 15. aprila 2027 z dokazili iz sedmega odstavka 15. člena te uredbe izkazati izpolnitev obveznosti iz tretjega odstavka tega člena, pri čemer mora biti obveznost iz 1. točke tretjega odstavka tega člena izpolnjena na dan 15. aprila 2027;

3. do 30. junija 2029 z dokazili iz osmega odstavka 15. člena te uredbe izkazati izpolnitev obveznosti iz četrtega odstavka tega člena, pri čemer morajo biti obveznosti iz 1., 3. in 5. točke četrtega odstavka tega člena izpolnjene na dan 30. junija 2029.

(6) Pogodbe o odkupu lokalnih proizvodov iz 2. in 3. točke tretjega odstavka, 12. točke četrtega odstavka ter devetega in desetega odstavka tega člena morajo biti veljavne najmanj eno leto od vložitve zahtevka za izplačilo sredstev in morajo vsebovati najmanj določila o vrsti lokalnega proizvoda, količini in predvidenem terminu odkupa.

(7) Na podlagi vsake pogodbe o odkupu lokalnih proizvodov iz prejšnjega odstavka mora biti izveden vsaj en odkup do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ki se dokazuje v skladu s 3. točko sedmega odstavka in 7. točko osmega odstavka 15. člena te uredbe.

(8) Za izpolnitev obveznosti iz 2. in 3. točke tretjega odstavka ter 12. točke četrtega odstavka tega člena zadostuje ena pogodba o odkupu lokalnih proizvodov za posameznega člana partnerstva iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe.

(9) Če je član partnerstva predelovalec, mora biti iz pogodb o odkupu lokalnih proizvodov iz 2. in 3. točke tretjega odstavka ter 12. točke četrtega odstavka tega člena razvidno, da predelovalec preko pogodbe o odkupu lokalnih proizvodov kupuje lokalne proizvode od članov partnerstva iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe in predelane lokalne proizvode preko pogodbe o odkupu lokalnih proizvodov prodaja članom partnerstva iz tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe. Obveznost iz tega odstavka se izkazuje v skladu z devetim odstavkom 15. člena te uredbe.

(10) Če je član partnerstva zadruga, mora biti iz pogodb o odkupu lokalnih proizvodov iz 2. in 3. točke tretjega odstavka ter 12. točke četrtega odstavka tega člena razvidno, da zadruga preko pogodbe o odkupu lokalnih proizvodov kupuje lokalne proizvode od članov partnerstva iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe in lokalne proizvode preko pogodbe o odkupu lokalnih proizvodov prodaja članom partnerstva iz tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe za člane partnerstva iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe, za katere zadruga nastopa kot posrednik v skladu s sedmim odstavkom 6. člena te uredbe. Obveznost iz tega odstavka se izkazuje v skladu z devetim odstavkom 15. člena te uredbe.

(11) Če je z načrtom predvidena izvedba naložbe iz 8. oziroma 9. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, mora upravičenec naložbo uporabljati ves čas obdobja izvajanja načrta iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe za izvajanje upravičene aktivnosti iz prvega odstavka 8. člena te uredbe, za katero se je upravičenec opredelil v načrtu, pri čemer upravičenec ne sme odtujiti naložbe ali je premestiti iz Evropske unije.

15. člen

(zahtevek za izplačilo sredstev)

(1) Upravičenec je upravičen do podpore za posamezno koledarsko leto izvajanja načrta na podlagi enega zahtevka za izplačilo sredstev, ki se vloži najpozneje do 15. aprila tekočega koledarskega leta za upravičene stroške iz preteklega koledarskega leta.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se prvi zahtevek za izplačilo sredstev za upravičene stroške, nastale od izdaje odločbe o pravici do sredstev do 15. junija 2025, vloži najpozneje v obdobju med 15. junijem 2025 in 15. julijem 2025.

(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena se zadnji zahtevek za izplačilo sredstev vloži najpozneje v 30 dneh po koncu obdobja izvajanja načrta iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe za upravičene stroške, nastale od 1. januarja 2028 do konca obdobja izvajanja načrta.

(4) Upravičenec mora vključno s tretjim zahtevkom za izplačilo sredstev vložiti zahtevke za izplačilo sredstev in prejeti izplačilo sredstev v višini najmanj 50 % odobrene podpore iz odločbe o pravici do sredstev.

(5) Upravičenec mora poleg splošnih pogojev ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij ob vložitvi vsakega zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. priloži poročilo o izvajanju načrta, ki vsebuje obvezne sestavine iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe;

2. priloži izjavo o že prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške;

3. če uveljavlja stroške dela iz 1. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, v zahtevku za izplačilo sredstev navede oziroma priloži:

– pogodbo o zaposlitvi z morebitnimi aneksi ali drug pravni akt, iz katerega je razvidno, da je zaposlena oseba razporejena na delo na načrtu, pri čemer mora biti iz pravnega akta razviden delež, v katerem je zaposleni razporejen na delo na načrtu glede na celotno zaposlitev, ki se priloži zahtevku za izplačilo sredstev,

– mesečno časovnico, iz katere sta razvidna vsebina in opis izvedenih upravičenih aktivnosti ter obseg opravljenih ur na načrtu,

– izpis iz mesečne evidence prisotnosti na delovnem mestu in

– dokumentacijo o opravljenem delu, ki dokazuje izvedbo upravičenih aktivnosti, kot na primer fotografijo, vabilo na dogodek, komunikacijo, zapisnik sestanka, listo prisotnosti, gradivo, uradni zaznamek;

4. če uveljavlja stroške kilometrine iz 2. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, v zahtevku za izplačilo sredstev navede oziroma priloži mesečno poročilo o opravljenih službenih potovanjih, zapisnik o opravljeni službeni poti in dokazila o namenu ter udeležbi na potovanjih (kot na primer vabilo, program, lista prisotnosti);

5. če uveljavlja stroške usposabljanj in udeležbe na dogodkih iz 3. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, zahtevku za izplačilo sredstev priloži potni nalog zaposlene osebe na načrtu, obračun potnega naloga z vsemi priloženimi računi oziroma dokazili o nastalih stroških ter dokazilo o namenu in udeležbi na službenem potovanju (kot na primer vabilo, program, zapisnik, lista prisotnosti, poročilo o opravljeni službeni poti);

6. če uveljavlja stroške materiala iz 6. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, zahtevku za izplačilo sredstev priloži dokazila o nakupu enotne embalaže in drugega materiala, povezanega s pakiranjem izdelkov, evidenco o količini in porabi materiala ter datumsko in lokacijsko označene fotografije nabavljenega materiala;

7. če uveljavlja stroške zunanjih storitev iz 5. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, zahtevku za izplačilo sredstev priloži račun in druga dokazila o dejanski izvedbi storitve. Če upravičenec te stroške izkazuje s plačilom na podlagi podjemne pogodbe ali avtorske pogodbe, zahtevku za izplačilo sredstev priloži dokazila o plačilu na podlagi podjemne pogodbe ali avtorske pogodbe, ki so obračun avtorskega honorarja oziroma izplačila po podjemni pogodbi, in obračun davčnega odtegljaja (REK-2 obrazec in individualni REK obrazec).

(6) Poleg pogojev iz prejšnjega odstavka mora upravičenec k drugemu zahtevku za izplačilo sredstev priložiti tudi:

1. dokazila o izvedbi usposabljanja za člane partnerstva iz 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena, ki so seznam prisotnosti s podpisi udeležencev, iz katerega so razvidni najmanj datum in kraj usposabljanja, ime in priimek udeleženca, fotografija usposabljanja, vabilo na usposabljanje in gradivo usposabljanja;

2. dokazila o izvedbi dogodka iz 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena, ki so vabilo na dogodek, fotografija dogodka, promocijski material, oglas, elektronska in tiskana brošura.

(7) Poleg pogojev iz petega odstavka tega člena mora upravičenec k tretjemu zahtevku za izplačilo sredstev priložiti tudi:

1. pogodbo o medsebojnem sodelovanju z vsemi spremembami in seznam članov partnerstva na dan vložitve tretjega zahtevka za izplačilo sredstev;

2. če je član partnerstva zadruga, priložiti seznam članstva iz imenika članov zadruge v skladu z zakonom, ki ureja zadruge;

3. seznam sklenjenih pogodb o odkupu lokalnih proizvodov in skenogram pogodb o odkupu lokalnih proizvodov iz 2. ali 3. točke tretjega odstavka prejšnjega člena, seznam izvedenih odkupov na podlagi pogodb o odkupu lokalnih proizvodov in skenogram računov, izpisov evidenc dobave ali prevzema lokalnih proizvodov od članov partnerstva iz tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe, iz katerih so razvidni dobavitelj, vrsta lokalnega proizvoda, količina in datum odkupa lokalnih proizvodov.

(8) Poleg pogojev iz petega odstavka tega člena mora upravičenec k zadnjemu zahtevku za izplačilo sredstev priložiti tudi:

1. pogodbo o medsebojnem sodelovanju z vsemi spremembami in seznam članov partnerstva na dan vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo;

2. če je član partnerstva zadruga, priložiti seznam članstva iz imenika članov zadruge v skladu z zakonom, ki ureja zadruge;

3. izjavo lastnika znamke ali kolektivne znamke o podani pravici članom partnerstva o uporabi znamke ali kolektivne znamke, registrirane na podlagi zakona, ki ureja industrijsko lastnino;

4. etiketo, fotografijo predpakiranega proizvoda, embalažo predpakiranega lokalnega proizvoda, fotografijo prodajnega mesta, s katere je razvidno, da se pri prodaji lokalnih proizvodov uporablja zaščitni znak znamke ali kolektivne znamke oziroma zaščitni znak shem kakovosti;

5. dokazila o izvedbi usposabljanja za člane partnerstva iz 8. in 9. točke četrtega odstavka prejšnjega člena, ki so seznam prisotnosti s podpisi udeležencev, iz katerega so razvidni najmanj datum in kraj usposabljanja, ime in priimek udeleženca, fotografija usposabljanja, vabilo na usposabljanje, gradivo usposabljanja;

6. dokazila o izvedbi dogodka iz 10. in 11. točke četrtega odstavka prejšnjega člena, ki so vabilo na dogodek, fotografija dogodka, promocijski material, oglas, elektronska in tiskana brošura;

7. seznam sklenjenih pogodb o odkupu lokalnih proizvodov, skenogram pogodb o odkupu lokalnih proizvodov iz 12. točke četrtega odstavka prejšnjega člena, seznam izvedenih odkupov na podlagi pogodb o odkupu lokalnih proizvodov in skenogram računov, izpisov evidenc dobave ali prevzema lokalnih proizvodov od članov partnerstva iz tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe, iz katerih so razvidni dobavitelj, vrsta lokalnega proizvoda, količina in datum odkupa lokalnih proizvodov;

8. spletno povezavo do vzpostavljene spletne strani ali mobilne aplikacije iz 13. točke četrtega odstavka prejšnjega člena.

(9) Če je vključen tudi predelovalec oziroma zadruga, mora upravičenec k zahtevku za izplačilo sredstev iz sedmega in osmega odstavka tega člena priložiti pogodbe o odkupu lokalnih proizvodov za izpolnitev obveznosti iz devetega oziroma desetega odstavka prejšnjega člena. Kot dokazilo iz 3. točke sedmega odstavka in 7. točke osmega odstavka tega člena se štejejo računi, izpisi evidenc dobave ali prevzema lokalnih proizvodov od predelovalca oziroma zadruge ter člana partnerstva iz tretje alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe, iz katere so razvidni dobavitelj, vrsta lokalnega proizvoda, količina in termin odkupa lokalnih proizvodov.

(10) Če upravičenec uveljavlja strošek naložbe iz 8. oziroma 9. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, mora poleg splošnih pogojev za izplačilo sredstev v primeru naložb v ureditev objektov in nakup opreme iz uredbe o skupnih določbah za izvajanje intervencij izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

1. če gre za nakup opreme za objekt, opreme, stroja, pohištva, prevoznega sredstva ali programske opreme, mora zahtevku za izplačilo sredstev, s katerim uveljavlja te upravičene stroške, priložiti račun in fotografije, iz katerih je razviden tip opreme, stroja, pohištva, prevoznega sredstva ali vrsta programske opreme. Če na računu ni podrobne specifikacije, iz katere je razviden najmanj tip opreme, stroja, pohištva, prevoznega sredstva ali vrsta programske opreme, se poleg računa zahtevku za izplačilo sredstev priloži dobavnica, naročilnica ali drug dokument, ki vsebuje specifikacijo, iz katere je razviden najmanj tip opreme, stroja, pohištva, prevoznega sredstva ali vrsta programske opreme, pri čemer mora biti iz računa razviden sklic na te dokumente;

2. če gre za manjšo rekonstrukcijo ali vzdrževanje, mora upravičenec zahtevku za izplačilo sredstev, s katerim uveljavlja te upravičene stroške, priložiti datumsko in lokacijsko označene fotografije objekta ter popis del in stroškov, ki so nastali v okviru izvedene naložbe;

3. če gre za naložbo v ureditev nezahtevnega objekta in upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis ni imel pravnomočnega gradbenega dovoljenja, mora upravičenec najpozneje ob vložitvi drugega zahtevka za izplačilo sredstev imeti pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki se glasi nanj;

4. če gre za ureditev enostavnega objekta, manjšo rekonstrukcijo ali vzdrževanje, mora upravičenec najpozneje ob vložitvi drugega zahtevka za izplačilo sredstev priložiti pridobljena mnenja, soglasja ali druga dovoljenja, če je to določeno z drugimi predpisi, razen kulturnovarstvenega soglasja v primeru ureditve manjše rekonstrukcije ali vzdrževanja, ki ga mora upravičenec priložiti v skladu s 5. točko drugega odstavka 12. člena te uredbe ob vložitvi vloge na javni razpis;

5. če gre za manjšo rekonstrukcijo objekta, mora upravičenec najpozneje ob vložitvi drugega zahtevka za izplačilo sredstev priložiti dokazila, s katerimi izkazuje izpolnjevanje pogojev za izvedbo manjše rekonstrukcije, skladno predpisi, ki urejajo graditev objektov.

(11) Če upravičenec uveljavlja strošek registracije znamke ali kolektivne znamke iz 7. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe, mora k zadnjemu zahtevku za izplačilo sredstev priložiti potrdilo o registraciji znamke ali kolektivne znamke v skladu s pristojbinami, taksami in cenikom informacijskih storitev urada.

(12) Podrobnejši pogoji in dokazila za izpolnjevanje pogojev ob vlaganju zahtevka za izplačilo sredstev se določijo v javnem razpisu.

16. člen

(sprememba obveznosti po izdaji odločbe o pravici do sredstev)

Če upravičenec po izdaji odločbe o pravici do sredstev ne more izpolniti obveznosti, na podlagi katere so mu bile pri ocenjevanju vloge na javni razpis dodeljene točke v okviru meril za izbor in jo je navedel v načrtu, lahko v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, na agencijo vloži obrazložen zahtevek za zamenjavo obveznosti z drugo obveznostjo, pri čemer pa mora biti predlagana nova obveznost ovrednotena z enakim ali višjim številom točk.

17. člen

(javni razpis)

(1) Sredstva se razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(2) Oddaja vlog na javni razpis se začne prvi delovni dan po izteku 21 dni od objave javnega razpisa v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3) Vlagatelj lahko na posamezni javni razpis vloži eno vlogo.

(4) Če dve ali več vlog na javni razpis prejmejo enako število točk in razpisana sredstva ne zadostujejo za odobritev vseh teh vlog v celoti, se vloge izberejo na podlagi ponderiranja meril za ocenjevanje vlog, ki se določi v javnem razpisu.

(5) Če dve ali več vlog na javni razpis vključujeta isto občino, se izmed teh vlog vloge izberejo po vrstnem redu prejema popolnih vlog.

18. člen

(obvezna priloga k vlogi na javni razpis)

Obvezni prilogi, ki ju mora vlagatelj priložiti vlogi na javni razpis in brez katerih se v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, vloga zavrže brez pozivanja na dopolnitev, sta:

1. načrt in

2. pogodba o medsebojnem sodelovanju iz drugega odstavka 6. člena te uredbe.

19. člen

(finančne določbe)

(1) Podpora se dodeli kot nepovratna finančna pomoč.

(2) Podpora iz intervencije je namenjena sofinanciranju stroškov, povezanih z vzpostavitvijo in upravljanjem partnerstva iz 6. člena te uredbe ter z izdelavo in izvajanjem načrta iz 5. člena te uredbe.

(3) Najvišji znesek podpore na načrt znaša 460.000 eurov, pri čemer se 20.000 eurov podpore za strošek izdelave načrta izplača na podlagi odločbe o pravici do sredstev.

(4) Stopnja podpore za upravičene stroške iz 1. do 6. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe znaša 80 % upravičenih stroškov in se poveča za:

– 10 %, če ekološka kmetijska gospodarstva ob vložitvi vloge na javni razpis sestavljajo od 10 % do vključno 20 % članov partnerstva iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe;

– 10 %, če je v partnerstvo ob vložitvi vloge na javni razpis vključenih od 50 % do vključno 100 % več članov partnerstva iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe, kot so minimalne zahteve za oblikovanje partnerstva iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe;

– 20 %, če ekološka kmetijska gospodarstva ob vložitvi vloge na javni razpis sestavljajo več kot 20 % članov partnerstva iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe;

– 20 %, če je v partnerstvo ob vložitvi vloge na javni razpis vključenih več kot 100 % vseh članov partnerstva iz druge alineje tretjega odstavka 6. člena te uredbe, kot so minimalne zahteve za oblikovanje partnerstva iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe.

(5) Stopnja podpore za upravičene stroške iz 7. do 9. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe znaša 65 % upravičenih stroškov.

(6) Stopnje podpore za upravičene stroške iz četrtega odstavka tega člena se ne seštevajo.

(7) Za stroške aktivnosti iz drugega odstavka 8. člena te uredbe se podpora dodeli kot pomoč po pravilu de minimis v skladu z Uredbo 2023/2831/EU.

(8) Sredstva za izvajanje intervencije se ne odobrijo ali izplačajo upravičencu, če so bila za isti namen, kot ga navaja v vlogi na javni razpis oziroma v zahtevku za izplačilo sredstev, že odobrena oziroma izplačana sredstva proračuna Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije oziroma druga javna sredstva.

20. člen

(upravne sankcije)

(1) Če upravičenec vključno s tretjim zahtevkom za izplačilo sredstev ne prejme izplačanih sredstev v skladu s četrtim odstavkom 15. člena te uredbe, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva in izgubi pravico do izplačila na podlagi odločbe o pravici do sredstev ter se ga izključi iz izvajanja intervencije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(2) Če geografsko zaokroženo območje v obdobju izvajanja načrta iz tretjega odstavka 5. člena te uredbe ne sestavljajo iste občine kot ob vložitvi vloge na javni razpis, mora upravičenec v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva in izgubi pravico do izplačila na podlagi odločbe o pravici do sredstev ter se ga izključi iz izvajanja intervencije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

(3) Če dodatno vključena soležna občina iz četrtega odstavka 4. člena te uredbe ne ostane v geografsko zaokroženem območju do konca obdobja izvajanja načrta, se upravičencu zadnji zahtevek za izplačilo sredstev ne izplača, v proračun Republike Slovenije pa mora vrniti 2 % do tedaj izplačanih sredstev.

(4) Če se pri vložitvi tretjega zahtevka za izplačilo sredstev spremeni število članov partnerstva, za katere zadruga nastopa kot posrednik, se upravičencu tretji zahtevek za izplačilo sredstev ne izplača, v proračun Republike Slovenije pa mora vrniti 10 % do tedaj izplačanih sredstev.

(5) Če se pri vložitvi zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev spremeni število članov partnerstva, za katere zadruga nastopa kot posrednik, se upravičencu zadnji zahtevek za izplačilo sredstev ne izplača, v proračun Republike Slovenije pa mora vrniti 5 % do tedaj izplačanih sredstev.

(6) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 14. člena te uredbe, se mu drugi zahtevek za izplačilo sredstev ne izplača, v proračun Republike Slovenije pa mora vrniti 10 % do tedaj izplačanih sredstev.

(7) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 1. točke tretjega odstavka 14. člena te uredbe, se mu tretji zahtevek za izplačilo sredstev ne izplača, v proračun Republike Slovenije pa mora vrniti 10 % do tedaj izplačanih sredstev.

(8) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 1. točke četrtega odstavka 14. člena te uredbe, se mu določi upravna sankcija na naslednji način:

– če poveča število članov partnerstva od 20 do vključno 24,99 %, se mu zadnji zahtevek za izplačilo sredstev ne izplača, v proračun Republike Slovenije pa mora vrniti 5 % do tedaj izplačanih sredstev,

– če poveča število članov partnerstva od 12 do vključno 19,99 %, se mu zadnji zahtevek za izplačilo sredstev ne izplača, v proračun Republike Slovenije pa mora vrniti 15 % do tedaj izplačanih sredstev,

– če ne poveča število članov partnerstva za vsaj 12 %, se mu zadnji zahtevek za izplačilo sredstev ne izplača, v proračun Republike Slovenije pa mora vrniti vsa izplačana sredstva.

(9) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 2. ali 3. točke tretjega odstavka 14. člena te uredbe, se mu tretji zahtevek za izplačilo sredstev ne izplača, v proračun Republike Slovenije pa mora vrniti 10 % do tedaj izplačanih sredstev.

(10) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 2. do 5., 9., 11. ali 13. točke četrtega odstavka 14. člena te uredbe, se mu zadnji zahtevek za izplačilo sredstev ne izplača, v proračun Republike Slovenije pa mora vrniti 30 % do tedaj izplačanih sredstev.

(11) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz 6., 7., 8., 10. ali 12. točke četrtega odstavka 14. člena te uredbe, se mu zadnji zahtevek za izplačilo sredstev ne izplača, v proračun Republike Slovenije pa mora vrniti vsa izplačana sredstva.

(12) Če upravičenec ne izpolni obveznosti iz sedmega odstavka 14. člena te uredbe, se mu zadnji zahtevek za izplačilo sredstev ne izplača, v proračun Republike Slovenije pa mora vrniti 30 % do tedaj izplačanih sredstev.

(13) Če upravičenec ne uporablja naložbe, kot to določa enajsti odstavek 14. člena te uredbe, ali jo odtuji ali premesti iz Evropske unije, mora v proračun Republike Slovenije vrniti vsa izplačana sredstva in izgubi pravico do izplačila na podlagi odločbe o pravici do sredstev ter se ga izključi iz izvajanja intervencije v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.

21. člen

(odrek pravici do sredstev)

Če se upravičenec odreče pravici do sredstev iz odločbe o pravici do sredstev v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, o tem pisno obvesti agencijo v 90 dneh od dneva izdaje odločbe o pravici do sredstev.

KONČNA DOLOČBA

22. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00704-193/2024

Ljubljana, dne 17. julija 2024

EVA 2023-2330-0073

Vlada Republike Slovenije

dr. Robert Golob

predsednik