Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 27/2024 z dne 29. 3. 2024

785. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za JEDRO NASELJA DOL PRI LJUBLJANI, stran 2050.

Na podlagi 121. člena v povezavi s 129. členom Zakona o urejanju prostora – ZUreP-3 (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE in 95/23 – ZIUOPZP) in 15. člena Statuta Občine Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 103/23 – UPB3) je Občinski svet Občine Dol pri Ljubljani na 8. redni seji dne 13. 3. 2024 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za JEDRO NASELJA DOL PRI LJUBLJANI

I. UVODNI DOLOČBI

1. člen

(splošno)

(1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za JEDRO NASELJA DOL PRI LJUBLJANI«, v nadaljevanju: OPPN.

(2) OPPN je izdelal Sokpro d.o.o., Gorišnica 56, 2272 Gorišnica, pod številko projekta 006-OPPN/2021.

(3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 3195.

2. člen

(vsebina in sestavni del OPPN)

(1) Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za JEDRO NASELJA DOL PRI LJUBLJANI (v nadaljevanju: OPPN) določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, možna odstopanja ter obveznosti investitorjev.

(2) Sestavni del OPPN so poleg besedila odloka tudi kartografski del in priloge.

1. Pregledna karta s prikazom območja obdelave	1:500
2. Izsek iz kartografskega dela OPN s prikazom meje OPPN	1:2000
3. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem	1:2000
4. Rušitvena situacija	1:500
5. Ureditvena situacija, prerez območja	1:500
6. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora	1:2000
7. Situacija komunalne infrastrukture	1:500
8. Situacija prometne ureditve	1:500
9. Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave	1:500
10. Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	1:500
11. Načrt parcelacije	1:500

3. SPREMLJAJOČE GRADIVO

3.1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta

3.2. Prikaz stanja prostora za obravnavano območje

3.3. Seznam nosilcev urejanja prostora, mnenja, odločba

3.4. Seznam izdelanih strokovnih podlag

3.5. Obrazložitev in utemeljitev OPPN

3.6. Povzetek za javnost

3.7. Elaborat ekonomike

3.8. Sklep

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM

3. člen

(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)

S tem OPPN se načrtuje gradnja upravno-trgovsko in stanovanjskega središča s pripadajočo zunanjo ureditvijo, ureditvami parkirnih in zelenih površin. Načrtuje se priključitev na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.

III. OBMOČJE OPPN

4. člen

(opis območja)

(1) Območje urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 54/24, 56/4, 56/5, 56/7, 56/9, 56/10, 56/12, 56/13, 56/16, 56/17, 57/3, 57/5, 57/9, 57/11, 57/12, 57/13, 57/14, 57/15, 57/16, 57/17, 57/18, 57/19, 57/20, 57/21, 57/22, 57/23, 57/24, 57/25, 57/26, 58/2, 64/3, 64/4, 65/1, 65/2, 66/3, 66/5, 66/6, 67/1, 67/6, 67/7, 84/1, 84/2, 906/5, 906/6 in 912/4 vse k.o.1761 – Dol pri Ljubljani.

(2) Območje obdelave, ki je predmet OPPN-ja je veliko cca 11036 m².

(3) Območje leži v središču naselja Dol pri Ljubljani.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR

1.Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji

5. člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Območje OPPN se nahaja v osrednjem predelu naselja Dol pri Ljubljani. Severno od območja se nahajajo individualne hiše. Zahodno je umeščen večstanovanjski objekt, na jugu leži tovarna JUB.

(2) Za uvoze do posameznih prostorskih enot oziroma objektov so predvideni posamezni dovozi predvsem na zahodni strani območja ter dodaten dostop na jugu za tovorna vozila.

Na območje C1 se dostopa iz zahodne strani preko dovozne ceste-C2 ter z južne strani območja.

Na območje UE 1 se dostopa na zahodni strani na več mestih.

Dostop do parkirnih mest v kletni etaži je zagotovljen preko dovozne ceste-C2.

Na območje peš cone-C3 je možno dostopati z zahodne in vzhodne strani območja.

6. člen

(namenska raba območja)

Po občinskem prostorskem načrtu leži območje na stavbnih zemljiščih, z oznako prostorske enote (EUP) Dl27, s podrobnejšo namensko rabo CU – območje centralnih dejavnosti, kjer je dopustna gradnja objektov, namenjenih različnim dejavnostim, in sicer poslovni, trgovski, oskrbni, oskrbnim postajam, storitveni, družbeni, upravni, socialni, zdravstveni, vzgojno-izobraževalni, kulturni, mirujočemu prometu, verski in podobni ter bivanju z razširitvijo na območji DI 32 in DI14, kjer je predvidena ureditev peš cone – na severnem delu območja in ureditev parkirnih mest, kjer trenutno poteka lokalna cesta št. 69021. Ta bo na odseku OPPN ukinjena, motoriziran promet pa bo preusmerjen na javne poti št. 569661, 569461 in 569313, ki so bile v ta namen že rekonstruirane.

Območje OPPN je razdeljeno na nove gradbene meje glede na razporeditev objektov in zunanjih ureditev v skladu z grafičnimi podlogami.

PROSTORSKA ENOTA UE1

V objektu 1 so dopustne dejavnosti, ki ustrezajo naslednjim kategorijam:

– 122-poslovne in upravne stavbe

– 123-trgovske stavbe

– 126-Stavbe splošnega družbenega pomena (stavbe za kulturo in razvedrilo, knjižnica, arhiv, izobraževanje, zdravstvena oskrba, šport)

– 112-Večstanovanjske stavbe

– 113-Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (20 % vseh stanovanj na območju OPPN)

– 121-Gostinske stavbe

– 1272-Obredne stavbe.

V objektu 2 so dopustne dejavnosti, ki ustrezajo naslednjim kategorijam:

– 121-Gostinske stavbe

– 112-Večstanovanjske stavbe

– 123-Trgovske stavbe

– 126-Stavbe splošnega družbenega pomena (stavbe za kulturo in razvedrilo, knjižnica, arhiv, izobraževanje, zdravstvena oskrba, šport)

– 125-Skladiščne stavbe.

V objektu 3 so dopustne dejavnosti, ki ustrezajo naslednjim kategorijam:

– 112-Večstanovanjske stavbe

– 123-Trgovske stavbe

– 121-Gostinske stavbe

– 125-Skladiščne stavbe.

V objektu 4 so dopustne dejavnosti, ki ustrezajo naslednjim kategorijam:

– 112-Večstanovanjske stavbe

– 123-Trgovske stavbe

– 121-Gostinske stavbe

Kletna etaža:

– 1242 Garažne stavbe

– 1252 Skladiščne stavbe.

PROSTORSKA ENOTA C1

Južni del območja OPPN:

– 21122-parkirišča.

PROSTORSKA ENOTA C2

– dovozna cesta za dostope na parkirišča in v kletno garažo.

PROSTORSKA ENOTA C3

Severni del območja OPPN:

– peš cona.

Navedene dejavnosti v posameznem objektu so načelne in se lahko prilagajajo glede na potrebe v prostoru, v skladu z dopustnimi dejavnostmi, ki so za to območje določene v OPN.

V. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV

7. člen

(urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)

Rešitve načrtovanih objektov in površin:

Predvidena je rušitev obstoječih objektov in zasnova novega kompleksa na območju, ki sledi geometrijam obstoječih zazidav v ožji okolici in konfiguraciji terena. Zasnovani so štirje objekti z različnimi programi, ki s prepletanjem odprtega prostora ustvarjajo ambiente znotraj območja, ki se med seboj povezujejo s peš potmi. Ureditev parkiranja je omejena na obod območja in v podzemnih garažah. Na severu se predvidi tržna ureditev s peš cono, ki odpira pogled proti cerkvi Svete Marjete.

Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo:

Dimenzije in umestitve objektov, tlorisni in višinski gabariti ter velikost in zmogljivost objektov so prikazani v kartografskih prilogah.

Pri vseh objektih je treba upoštevati regulacijske elemente, ki so razvidni iz kartografske priloge.

Gradbena meja (prekinjena črta v grafičnih podlogah) je linija, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost, presegajo jo lahko samo komunikacije, balkoni, vetrolovi, nadstreški, zunanje stopnice. Osnovna streha objektov naj bo dvokapnica, s čimer se ohranja podoba podeželske arhitekture, možna jo je kombinirati z ravno streho. Južni del območja je namenjen parkirnim površinam za tovarno in dejavnostim novega kompleksa. S parkirišča je mogoče dostopati na dostavno pot za trgovino in uvoz v garaže.

Maksimalni horizontalni gabariti:

OBJEKT 1: 26,00 m x 37,30 m

OBJEKT 2: 14,00 m x 24,30 m

OBJEKT 3: 24,30 m x 34 m

OBJEKT 4: 21,40 m x 38,80 m

Faktor zazidanosti: do 0,6

Maksimalna dopustna etažnost: K+P+2 z maksimalno višino kapne lege 11 m nad nivojem terena ter se višinsko prilagaja obstoječi strukturi. Na objektih se predvidi dvokapne strehe (35–45 stopinj). Dopustna je kombinacija dvokapnice z ravno streho. Strehe objektov so lahko zazelenjene.

Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste posegov:

– novogradnja objektov,

– redna investicijska in vzdrževalna dela,

– rušitve,

– dozidave in nadzidave objektov,

– rekonstrukcije objektov,

– spremembe namembnosti.

8. člen

(odmiki stavb od sosednjih zemljišč)

(1) Objekti v območju OPPN se morajo graditi znotraj gradbenih mej (GM), ki so prikazane v grafičnem delu za posamezne etaže.

(2) Enostavni in nezahtevni objekti lahko presegajo gradbeno mejo, vendar morajo biti od meje sosednjih parcel odmaknjeni vsaj za 1,5 m. Manjši odmik je dovoljen s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca ceste.

(3) Ograje se lahko postavijo 0,5 m do meje sosednjih parcel, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje parcele. Ograje se lahko gradi tudi na meji parcel, če se lastniki parcel, ki jih razmejujejo, o tem pisno sporazumejo.

(4) Vsi novi objekti morajo biti odmaknjeni od meja sosednjih parcel tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.

9. člen

(pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov)

(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi in v skladu s pristojnimi mnenje dajalci.

(2) Znotraj predmetnega območja OPPN je dopustna postavitev spremljajočih objektov kot so lope, nadstreški, pergole, paviljoni, priročna skladišča, kolesarnice, ograje …

10. člen

(pogoji za ureditev zunanjih površin)

(1) Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, zeliščne, grmovne in drevesne vrste. Ograje so lahko polne, lesene, kovinske, žičnate, obsajene z zelenjem in do maksimalne višine 2,0 m. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih površin.

(2) Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir.

11. člen

(pogoji za ureditev javnih površin)

V načrtovanem središču se v okviru ureditve zunanjih zelenih površin, načrtuje parkovne površine z otroškimi igrali in rekreacijskim kotičkom. Na javnih površinah mora biti zagotovljena vsa potrebna urbana oprema.

12. člen

(zemljiške parcele)

Območje OPPN zavzema zemljiške parcele v katastrski občini Dol pri Ljubljani s parc. št. 54/24, 56/4, 56/5, 56/7, 56/9, 56/10, 56/12, 56/13, 56/16, 56/17, 57/3, 57/5, 57/9, 57/11, 57/12, 57/13, 57/14, 57/15, 57/16, 57/17, 57/18, 57/19, 57/20, 57/21, 57/22, 57/23, 57/24, 57/25, 57/26, 58/2, 64/3, 64/4, 65/1, 65/2, 66/3, 66/5, 66/6, 67/1, 67/6, 67/7, 84/1, 84/2, 906/5, 906/6 in 912/4, vse k.o. 1671 – Dol pri Ljubljani.

13. člen

(načrt parcelacije)

(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in velikost ter obliko načrtovanega objekta. Načrt gradbenih parcel je prikazan v grafičnem delu OPPN (11: Načrt parcelacije).

(2) Dopustna so odstopanja pri parcelaciji načrtovanih rešitev. Pri določanju velikosti parcel so dopustna odstopanja glede na dejansko stanje na terenu.

(3) Izvedba parcelacije ni pogoj za pridobitev gradbenih dovoljenj. Parcelacija se mora izvesti pred začetkom gradenj objektov.

VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

14. člen

(splošno določbe)

Rešitve glede prometnega urejanja so povzete iz izdelanih strokovnih podlag in prostorskih aktov, ki veljajo na tem območju. Pri nadaljnjem načrtovanju so možne tudi drugačne tehnične rešitve, ki bodo prilagojene rešitvam povezovalnih cest. Vse te prilagoditve se izvedejo v projektni dokumentaciji ob soglasju upravljavca cest.

15. člen

(prometno omrežje, parkirna mesta)

Priključek se mora izvesti na način, da se onemogoči iztok vode od objekta na občinsko cesto in obratno (ureditev kanalete na stiku priključka z javno potjo). Zaledne vode je treba speljati v meteorno kanalizacijo na zemljišču investitorja. Za stanovanja je treba zagotoviti 1,5–2 parkirni mesti na vsako stanovanjsko enoto, pri čemer se upoštevajo obstoječi in predvideni objekti na skupni gradbeni parceli. Na manipulativnih površinah je treba zagotoviti možnost obračanja vozil. V polje preglednosti ni dovoljeno umeščati rastlin, objektov ali naprav.

Stroške graditve priključka na občinsko cesto, vključno z ureditvijo odvodnjavanja, zaščito pred plazenjem in s postavitvijo ustrezne prometne signalizacije, krije investitor sam. Investitor je odgovoren za morebitno škodo, ki bi nastala na javni poti ter škodo, ki bi bila povzročena uporabnikom javne poti zaradi neprimerne tehnologije izvajanja gradbenih del.

Vsi stroški za eventualno povzročeno škodo uporabnikom javne poti oziroma stroški poškodb vozišča so breme investitorja.

V kolikor pri gradnji pride do uničenja mejnih kamnov, je investitor dolžan na svoje stroške pri pooblaščeni geodetski družbi vzpostaviti mejnike v prvotno stanje.

Za vso eventualno škodo na napravah ali instalacijah, vgrajenih v cestni svet, povzročeno zaradi neupoštevanja danih strokovnih tehničnih pogojev, ki bi nastala zaradi prometa ali izvajanja vzdrževalnih del na cesti, investitor ni upravičen uveljavljati odškodnine.

Za pridobitev mnenja za priključevanje na občinsko cesto je potrebno v projektni dokumentaciji natančno opredeliti širine dovozov, zavijalne radije, lokacije parkirnih mest in odjemnih mest.

Za morebitne druge posege v cestno telo oziroma varovalni pas javne ceste je potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v cestno telo oziroma varovalni pas. Občinska cesta št. 069021 bo na odseku med cestama 569661 in 569313 ukinjena, motoriziran promet pa bo preusmerjen na javne poti št. 569661, 569461 in 569313, ki so bile v ta namen že rekonstruirane. Potek preusmeritve je razviden z lista št. 8 – prometna ureditev.

16. člen

(skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja)

(1) Predvideno zazidavo je možno priključiti na obstoječo infrastrukturo v skladu s pogoji pristojnih nosilcev urejanja prostora. Pred načrtovanjem in izvedbo je treba s pristojnimi upravljavci infrastrukture na terenu določiti natančno lego posameznih vodov. V podrobnem prostorskem načrtu so podane samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji, izdelani skladno s tem načrtom.

(2) Dopustna so odstopanja od rešitev v načrtu (trase posameznih vodov, način priključevanja …), ki so usklajena s posameznimi upravljavci infrastrukture.

17. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Vodovod naj poteka po dostopnih javnih površinah in intervencijskih poteh, tako da je omogočeno vzdrževanje vodovodnega omrežja in priključkov. Zagotoviti je potrebno predpisane varovalne pasove oziroma odmike obstoječega vodovoda ter novih vodovodnih priključkov od ostalih objektov in naprav.

(2) Severno od območja, ki ga obravnava OPPN, poteka po trasi lokalne ceste sekundarni javni vodovod, PVC d160. Južno od obravnavanega območja pa poteka po trasi javne poti sekundarni javni vodovod NL DN 100. Zahodno od obravnavanega območja poteka med objektoma s hišnima številkama Videm 53 in Videm 52, od zahoda proti vzhodu, sekundarni javni vodovod NL DN 100.

(3) Objekta 4 in 1 se bosta predvidoma priključila na javni vodovod PVC d160 preko samostojnih vodovodnih priključkov na severu. Objekta 3 in 2 se bosta priključila na javni vodovod NL DN 100 zahodno od obravnavanega območja.

Oskrbo objektov z vodo se izvede preko samostojnih vodovodnih priključkov za vsak objekt posebej, kot je zahtevano v 9. členu Odloka o oskrbi s pitno vodo v Občini Dol pri Ljubljani (Uradni list RS, št. 47/06).

Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljalca javnega vodovoda za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.

18. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Južno od obravnavanega območja poteka v trasi cest skozi naselje kanal za komunalne odpadne vode GRP DN 400, vzporedno z njim pa kanal za padavinske odpadne vode B DN 600. Severovzhodno od obravnavanega območja potekata od severa proti jugovzhodu kanal za komunalne odpadne vode FRP DN 250 in kanal za padavinske odpadne vode PVC DN 300.

(2) Zahodno od obravnavanega območja je zgrajena nova kanalizacija za komunalne in padavinske odpadne vode po projektu PZI št. 889/03 z naslovom »Kanalizacija za odpadne vode – sistem »OB«, območje južno od Zasavske ceste na relaciji Videm–Dol v Občini Dol pri Ljubljani, KONO-B d.o.o., september 2021.

Komunalne odpadne vode iz predvidenih objektov se bodo priključile na nov kanal za komunalne odpadne vode zahodno od obravnavanega območja. Za vsak objekt se predvidi svoj hišni priključek.

(3) Na severnem delu obravnavanega območja so glede na hidrološke karte TK-25000 za Občino Dol pri Ljubljani, ki jih je izdelal Geološki zavod Ljubljana – Inštitut za geologijo, geotehniko in geofiziko, maj 1997, krovne plasti za vodo nepropustne (cca 1/3 območja OPPN), na preostalem delu območja OPPN pa so krovne plasti za vodo dobro prepustne. Območje se nahaja izven vodovarstvenih pasov vodnih virov.

Padavinsko odpadno vodo je potrebno ponikati v podtalje.

(4) Pred priključitvijo objektov na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno upravljalca javne kanalizacije zaprositi za soglasje za priključitev in predložiti izvedbeno dokumentacijo.

19. člen

(elektroenergetska infrastruktura)

(1) Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti s točno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov.

(2) Pred pričetkom projektiranja si mora projektant pridobiti geodetski posnetek elektroenergetskih vodov na območju predvidne gradnje objektov.

(3) V primeru prestavitve obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, ki so v lasti ali upravljanju družbe Elektro Ljubljana d.d., mora investitor pridobiti overjene služnostne pogodbe z lastniki zemljišč za omenjene naprave, kjer je navedeno, da ima družba Elektro Ljubljana, d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.

(4) V primeru izgradnje predvidenih objektov in napajanja le-teh z električno energijo bo po izdaji gradbenega dovoljenja in pred začetkom izgradnje energetske infrastrukture potrebno na osnovi 147. člena Energetskega zakona EZ-1 (Uradni list RS, št. 17/14) in 4. člena Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 126/07, 1/08 – popr., 37/11 – odl. US in 17/14 – EZ-1) pridobiti soglasja za priključitev za vsak posamezen objekt, v katerih bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev le-teh na distribucijsko omrežje.

(5) Nizkonapetostno kabelsko omrežje mora biti v urbanih področjih zgrajeno kot kabelsko omrežje položeno v PVC kabelski kanalizaciji v težki radialni izvedbi s povezovanjem prostostoječih razdelilnih omar. Zaščitni ukrep pred električnim udarom pa mora biti s samodejnim odklopom napajanja.

(6) Objekti se bodo napajali iz obstoječe TPDOL 20/0.4D-319, priključni vod bo preseka AL 4 x 240 + 1,5 mm².

(7) Pred rušitvijo obstoječih objektov in gradnjo novih objektov je potrebno izvesti prestavitev obstoječih zračnih in zemeljskih NN vodov.

20. člen

(elektronske komunikacije)

(1) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno dobiti soglasja Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.

(2) Obstoječe TK omrežje glede na pozidavo je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve.

Pri projektni rešitvi je potrebno upoštevati izgradnjo kabelske kanalizacije do priključne točke obstoječe KK in kablov.

(3) Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite n prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja, ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški odprave napak, ki bi nastale zaradi del na omenjenem objektu, kakor tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.

(4) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami TK kablov izvede Telekom Slovenije d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del, in dokumentiranje izvedenih del).

(5) V fazi PGD/PZI je potrebno izdelati zaščito oziroma morebitne prestavitve obstoječega TK omrežja Telekoma in projekt PGD/PZI TK priključka za predvideno novogradnjo.

21. člen

(plinovod)

Na območju OPPN se ne nahaja obstoječe plinovodno omrežje. Predvideni objekt se lahko naveže na obstoječe plinovodno omrežje po pogojih upravljalca.

22. člen

(ogrevanje in hlajenje)

Predvidi se individualni način ogrevanja. Možno je ogrevanje na plin, električno energijo na vse vrste alternativnega ogrevanja (toplotna črpalka, sončna energija, na lesno biomaso …) ter njihovo kombinacijo.

23. člen

(posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture)

Izven ureditvenega območja OPPN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene soseske na GJI.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

24. člen

(kulturna dediščina)

(1) V območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.

(2) Ne glede na prejšnjo točko velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.

(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja mora o dinamiki gradbenih del obvestiti ZVKDS OE Ljubljana vsaj 14 dni pred pričetkom zemeljskih del.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE

25. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Skladno z veljavno zakonodajo se obravnavano območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom.

(2) Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene.

(3) Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in po potrebi izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.

(4) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom.

26. člen

(zaščita pred onesnaževanjem podtalnice)

(1) Pri zasnovi posameznih dejavnosti je treba upoštevati, da je zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov, na podlagi 64. člena ZV-1, prepovedano: – neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode; – odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo; – raba voda v naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, na način, ki bi lahko poslabšal njihovo ekološko ali kemijsko stanje.

(2) Pri zasnovi posameznih dejavnosti je treba upoštevati, da je zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov, na podlagi 64. člena ZV-1, odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske vode in odvzem toplote iz površinskih voda ter posredno odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v podzemne vode in odvzem toplote iz podzemnih voda dovoljen samo na način in pod pogoji, ki jih določa ZV-1 in predpisi na področju varstva okolja.

Neprečiščenih odpadnih voda ni dovoljeno odvajati v vodotoke ali podtalnico. Prav tako ni dopustno odlaganje odpadkov v tla, ki bi lahko onesnažili površinske ali podzemne vode. Za vsa območja poselitve je potrebno predvideti trajno in učinkovito odvajanje in čiščenje odpadnih voda in predvideti izgradnjo ustreznih čistilnih naprav za odpadne vode.

Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je potrebno predvideti na način, da je zmanjšan hipni vodotok padavinskih voda z urbanih površin. Predvideti je potrebno zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...).

27. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Ravnanje z odpadki se izvaja v skladu z veljavno zakonodajo in določili občinskega odloka. Na območju se izvaja ločeno zbiranje odpadkov. V sklopu funkcionalnega zemljišča je investitor dolžan zagotoviti zbiralnice ločenih frakcij. Dostop za komunalna vozila je zagotovljen po vseh javnih dostopnih cestah.

(2) Vse odpadke je potrebno ločevati ter predati v uporabo ustreznim prevzemnikom.

(3) V času gradnje je potrebno zagotoviti ustrezno ravnanje z gradbenimi odpadki, v skladu z veljavno zakonodajo.

28. člen

(varstvo naravne dediščine)

Na območju OPPN ni naravnih vrednot, ekološko zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.

IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

29. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Območje se ne nahaja v vodovarstvenem, erozijskem in plazovitem območju.

(2) Obravnavano področje se po karti EMS-98 lestvici (European Macroseismic Scale) uvrša v 5,5–6 stopnjo seizmične intenzitete. V tem območju pričakujemo seizmične pospeške do 0,225 g. Podatki so povzeti po Karti potresne nevarnosti Slovenije (Agencija RS za okolje, 2002) za povratno dobo potresov 475 let.

(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:

– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,

– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in

– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

(4) Vsi predvideni objekti so delno ali v celoti preostale poplavne nevarnosti. Zaradi zmanjšanja obremenitve meteorne kanalizacije naj se predvidi delno zadrževanje padavinskih vod na predvidenih zelenicah.

Po strokovnem mnenju s področja upravljanja z vodami k občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu, ki ga je izdelalo podjetje DHD modeliranje, projektiranje in meritve v hidrotehniki d.o.o. je potrebno upoštevati minimalne nulte kote objektov:

Objekta 1 in 4:

severni rob stavb 270,28 mn.m

južni rob stavb 269,63 mn.m

Objekt 2:

severni rob 269,63 mn.m

južni rob stavbe 269,45 mn.m

Objekt 3:

severni rob stavbe: 269,54 mn.m

južni rob stavbe: 269,27 mn.m

Uvoz v podzemno garažo: 269,27 mn.m

(5) Ograja na uvozu v garažo naj ima minimalno 25 cm polnega spodnjega dela, zaradi preprečevanja poplavljanja. Uvoz v garažo naj bo pokrit oziroma pod nadstreškom. Prečni skloni prometnih površin naj se predvidijo tako, da do uvoza ne bo dotoka padavinskih vod s sosednjih prispevnih površin. Na uvozu naj bo linijski požiralnik, sam rob klančine naj bo 3 cm višji od okoliških površin. Ohišnice naj imajo padec stran od objektov, zaradi preprečitve meteornih poplav.

30. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja majhna. Možnost za nastanek požara ne obstaja, verjetnost vžiga je minimalna. V kolikor izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa ugasne. Zelo malo gorljivega materiala je zajetega v požaru, v glavnem je to zgornji sloj podrasti.

(2) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:

– da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik,

– da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,

– da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,

– da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.

(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem.

(4) Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.

X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE PODROBNEGA NAČRTA

31. člen

(etapnost gradnje)

OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki. Etapnost je prikazana v grafičnem delu OPPN (risbe št. 5).

XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA

32. člen

(odstopanja glede novogradnje)

(1) Dopustna so odstopanja pri parcelaciji načrtovanih rešitev. Pri določanju velikosti parcel so dopustna odstopanja glede na dejansko stanje na terenu.

(2) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, karakteristik, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, ki pa ne smejo poslabšati prostorskih, oblikovnih in okoljskih razmer. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo oziroma upravljavci posameznega voda.

(3) V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprav OPPN ni bilo mogoče predvideti.

(4) Dopustne so spremembe intervencijskih poti v skladu s tehničnimi rešitvami. S spremembami morajo soglašati organi in organizacije, ki jih prilagoditve zahtevajo.

(5) Natančni tlorisni gabarit stavbe se določi v projektni dokumentaciji. Manjše tlorisne dimenzije so dovoljene.

(6) Znotraj gradbene meje so zarisani načelni tlorisi stavb. Možna je drugačna lega stavb in parkirišč, različna tlorisna velikost, kar se natančno opredeli v projektni dokumentaciji.

XII. OSTALI POGOJI IN OBVEZNOSTI ZA IZVAJANJE OPPN

33. člen

(obveznosti investitorjev)

Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture mora investitor pridobiti soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.

34. člen

(obveznosti izvajalcev)

(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode.

(2) Zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč, promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala, sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi), v skladu z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe, vzdrževati avtohtono vegetacijo, ki je element krajinskega urejanja, zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.

(3) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.

XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

35. člen

(usmeritve po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta)

Merila in pogoji tega odloka se smiselno povzamejo v hierarhično višjem prostorskem aktu.

XIV. KONČNE DOLOČBE

36. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN s prilogami se hrani na sedežu Občine Dol pri Ljubljani v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.

37. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3500-0001/2021-61

Dol pri Ljubljani, dne 13. marca 2024

Župan

Občine Dol pri Ljubljani

Željko Savič

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 27/2024 z dne 29. 3. 2024