Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 130/2023 z dne 21. 12. 2023

3957. Odredba o načrtu preventivnih ukrepov pri oskrbi s plinom, stran 11865.

Na podlagi prvega odstavka 118. člena Zakona o oskrbi s plini (Uradni list RS, št. 204/21 in 121/22) minister za okolje, podnebje in energijo izdaja

O D R E D B O

o načrtu preventivnih ukrepov pri oskrbi s plinom

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

S to odredbo se določa načrt preventivnih ukrepov pri oskrbi s plinom, ki vključuje infrastrukturni standard, izpolnjevanje infrastrukturnega standarda, standard oskrbe, izpolnjevanje standarda oskrbe, poročanje v zvezi z izpolnjevanjem standarda oskrbe, preventivne ukrepe za zagotavljanje zanesljive oskrbe odjemalcev s plinom v Republiki Sloveniji, zlasti zaščitenih odjemalcev, in s tem povezane obveznosti podjetij plinskega gospodarstva ter pristojnosti za izvajanje 9. člena Uredbe (EU) 2017/1938 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2017 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom in o razveljavitvi Uredbe (EU) št. 994/2010 (UL L št. 280 z dne 28. 10. 2017, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/1032 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredb (EU) 2017/1938 in (ES) št. 715/2009 glede skladiščenja plina (UL L št. 173 z dne 30. 6. 2022, str. 17), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2017/1938/EU). Določajo se tudi naloge, ki jih na področju preventivnih ukrepov pri oskrbi s plini izvaja Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija).

2. člen

(pomen izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tej odredbi, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v Zakonu o oskrbi s plini (Uradni list RS, št. 204/21 in 121/22; v nadaljnjem besedilu: ZOP), poleg tega pa posamezni izrazi pomenijo:

– distributer toplote:	je izvajalec dejavnosti daljinskega ogrevanja, ki za proizvodnjo toplote uporablja plin in ne more preiti na nadomestni energent. Distributer toplote za daljinsko ogrevanje se šteje kot zaščiteni odjemalec le za obseg dobavljene toplote gospodinjskim odjemalcem in osnovnim socialnim službam, razen izobraževalnim in javnoupravnim službam;
– infrastrukturni standard:	kaže zadostnost tehnične zmogljivosti preostale infrastrukture, ki v primeru motnje dobave po posamezni največji plinski infrastrukturi omogoča zadostitev celotnega dnevnega povpraševanja po plinu na območju izračuna v obdobju izjemno velikega povpraševanja po plinu, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih;
– plin:	je zemeljski plin ali drug plin, ki ga je tehnično mogoče varno dodajati v sistem zemeljskega plina in ga preko njega prenašati;
– pristojni organ:	je v skladu s 116. členom ZOP ministrstvo, pristojno za energijo;
– rizična skupina:	je skupina držav članic EU iz Priloge I Uredbe 2017/1938/EU;
– standard oskrbe:	kaže količino zemeljskega plina, potrebno za zagotovitev oskrbe s plinom zaščitenih odjemalcev v Republiki Sloveniji v vsakem od naslednjih primerov: a) sedemdnevno konično obdobje z ekstremno nizkimi temperaturami, kakršno se statistično pojavlja enkrat v 20 letih, b) 30-dnevno obdobje z izjemno velikim povpraševanjem po plinu, kakršno se statistično pojavlja enkrat v 20 letih, in c) 30-dnevno obdobje ob motnji na posamezni največji plinski infrastrukturi v povprečnih zimskih razmerah.

II. INFRASTRUKTURNI STANDARD

3. člen

(določitev in doseganje infrastrukturnega standarda)

(1) Doseganje infrastrukturnega standarda se ugotavlja na podlagi merila N-1. Infrastrukturni standard je dosežen, če je vrednost merila N-1 vsaj 100 %. Vrednost merila N-1 na nacionalni ravni se nanaša na območje Republike Slovenije in se izračuna po formuli iz točke a) poddodelka 3.2 Priloge 1, ki je sestavni del te odredbe.

(2) Skladno z devetim odstavkom 5. člena Uredbe 2017/1938/EU je Republiki Sloveniji pogojno podeljeno izvzetje od obveznosti doseganja infrastrukturnega standarda. Ne glede na izvzetje si mora operater prenosnega sistema prizadevati za doseganje infrastrukturnega standarda.

(3) Operater prenosnega sistema pri dolgoročnem načrtovanju in pripravi desetletnega razvojnega načrta omrežja upošteva desetletni načrt za razvoj omrežja za celotno Unijo, ki ga izdela ENTSO-G v skladu z desetim odstavkom 8. člena Uredbe (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (UL L št. 211 z dne 14. 8. 2009, str. 36; v nadaljnjem besedilu: Uredba 715/2009/ES). Operater prenosnega sistema predlaga in načrtuje gradnjo ustrezne infrastrukture, ki vsebuje tudi naložbe, potrebne za doseganje infrastrukturnega standarda, in morebitne potrebne dodatne zmogljivosti za doseganje standarda oskrbe, ob upoštevanju finančnih in ekonomskih učinkov predlaganih naložb.

(4) Način določanja merila N-1 na ravni rizičnih skupin je določen v Prilogi 2, ki je sestavni del te odredbe.

III. STANDARD OSKRBE

1. Določitev standarda oskrbe

4. člen

(določitev potrebnih dnevnih količin in odgovornosti)

(1) Dobavitelji plina zaščitenim odjemalcem (v nadaljnjem besedilu: dobavitelji zaščitenim odjemalcem) morajo sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovijo oskrbo s plinom zaščitenim odjemalcem v vseh treh primerih iz prvega odstavka 6. člena Uredbe 2017/1938/EU.

(2) Za primer ekstremne temperature v sedemdnevnem koničnem obdobju, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih:

a) agencija ugotovi povprečno temperaturo v sedmih najhladnejših zaporednih dneh v preteklem koledarskem letu (T_7n_-1) in povprečno temperaturo v najhladnejšem sedemdnevnem obdobju v zadnjih 20 letih v Republiki Sloveniji (T_7n-20). Agencija ugotovljeni temperaturi in obdobji objavi na svoji spletni strani;

b) dobavitelj zaščitenim odjemalcem ugotovi povprečno dnevno porabo svojih zaščitenih odjemalcev v obdobju sedmih najhladnejših zaporednih dni v preteklem koledarskem letu (Q_7n-1) iz prejšnje točke;

c) agencija izračuna korekcijski faktor pri temperaturi (T_n) 20 °C kot razmerje (T_n–T_7n-20)/(T_n – T_7n-1) in ga objavi na svoji spletni strani, in

d) dobavitelj zaščitenim odjemalcem izračuna potrebne povprečne dnevne količine plina (Q₇) kot zmnožek povprečne dnevne porabe (Q_7n-1) in korekcijskega faktorja iz prejšnje točke ter mora biti sposoben zagotavljati te potrebne povprečne dnevne količine sedem zaporednih dni.

(3) Za primer 30-dnevnega obdobja z izjemno velikim povpraševanjem po plinu, ki se statistično pojavlja enkrat v 20 letih:

a) operater prenosnega sistema ugotovi porabo plina v Republiki Sloveniji za obdobje 30-dnevnega izjemno velikega povpraševanja po plinu v zadnjih 20 letih (Q) in letni odjem plina iz prenosnega sistema v Republiki Sloveniji v preteklem letu (Q_T) ter z ugotovitvami seznani agencijo;

b) dobavitelj zaščitenim odjemalcem ugotovi predvideno letno porabo svojih zaščitenih odjemalcev v letu poročanja (Q_Z) in jo vnese v EIS;

c) agencija izračuna korekcijski faktor kot razmerje (Q/Q_T) in

d) dobavitelj zaščitenim odjemalcem izračuna potrebne 30-dnevne količine plina (Q₃₀) kot zmnožek predvidene letne porabe iz točke b) tega odstavka in korekcijskega faktorja iz prejšnje točke (Q₃₀ = (Q/Q_T)*Q_Z) ter mora biti sposoben zagotoviti te potrebne 30-dnevne količine 30 zaporednih dni.

(4) Za primer 30-dnevnega obdobja ob motnji na posamezni največji plinski infrastrukturi v povprečnih zimskih razmerah:

a) agencija ugotovi povprečno temperaturo (T_povp.) za januar preteklega koledarskega leta in povprečno temperaturo za mesec januar v zadnjih dvajsetih letih (T_povp.20) ter ju objavi na svoji spletni strani;

b) dobavitelj zaščitenim odjemalcem ugotovi povprečno dnevno porabo svojih zaščitenih odjemalcev v januarju preteklega koledarskega leta (Q_n-1);

c) agencija izračuna korekcijski faktor pri temperaturi (T_n) 20 °C kot razmerje (T_n – T_povp.20)/(T_n – T_povp.) in

d) dobavitelj zaščitenim odjemalcem izračuna potrebno povprečno dnevno količino plina (Q_n) kot zmnožek povprečne dnevne porabe iz točke b) tega odstavka in korekcijskega faktorja iz prejšnje točke ter mora biti sposoben zagotavljati te potrebne povprečne dnevne količine 30 zaporednih dni.

(5) Pri izračunu povprečnih temperatur iz prejšnjega odstavka se uporabljajo povprečne vrednosti povprečnih dnevnih temperatur za tri mesta z največjo porabo plina v Sloveniji, to so Ljubljana, Maribor in Celje.

(6) Agencija objavi podatke, ki so določeni v tem členu, do konca julija tekočega leta v pripravljenem obrazcu, ki ga objavi na svoji spletni strani in o tem obvesti dobavitelje zaščitenim odjemalcem.

(7) Dobavitelji zaščitenim odjemalcem morajo vnesti v EIS podatke iz tega člena do konca junija tekočega leta. Če zahtevani podatki zaradi zaostrenih razmer pri oskrbi s plinom niso na voljo v EIS, jih agencija zahteva od dobaviteljev zaščitenim odjemalcem s pripravljenim obrazcem.

(8) Dobavitelj zaščitenim odjemalcem mora za količine plina, določene v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena, zakupiti tudi zadostne zmogljivosti za prenos teh količin plina na vstopni točki oziroma izkazati, da lahko pridobi potrebne zmogljivosti (npr. s članstvom na ustrezni platformi).

(9) Dobavitelj zaščitenim odjemalcem lahko izpolni obveznosti iz tega člena tudi tako, da izpolnjevanje teh obveznosti zanj izvede drug dobavitelj plina (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj).

2. Poročanje

5. člen

(poročanje o zagotavljanju standarda oskrbe)

(1) Dobavitelj zaščitenim odjemalcem pripravi poročilo o zagotavljanju standarda oskrbe, ki vsebuje:

a) izračunane potrebne količine plina iz točk d) drugega, tretjega in četrtega odstavka 4. člena te odredbe, za zaščitene odjemalce, ki jim dobavlja plin 1. avgusta tekočega leta;

b) opis ukrepov in predviden način izvajanja ukrepov za zagotavljanje teh količin oziroma izpolnjevanja standarda oskrbe in navedbo morebitnih omejitev pri zakupu zadostnih zmogljivosti in

c) dokazila o zmožnosti izpolnjevanja predvidenih ukrepov za izpolnjevanje standarda oskrbe.

(2) Dobavitelj zaščitenim odjemalcem posreduje poročilo iz prejšnjega odstavka agenciji vsako leto do konca avgusta za naslednje enoletno obdobje, ki se začne s 1. oktobrom istega leta.

(3) Za izračun potrebnih količin iz točk d) drugega, tretjega in četrtega odstavka 4. člena te odredbe dobavitelj zaščitenim odjemalcem uporabi obrazce, ki jih objavi agencija na svoji spletni strani do konca julija istega leta. Na zahtevo pristojnega organa ali agencije mora v roku 14 dni od prejema zahteve svoje poročilo ustrezno spremeniti oziroma dopolniti.

(4) Poročilo iz prvega odstavka tega člena lahko v imenu dobavitelja zaščitenim odjemalcem na podlagi dogovora pripravi tudi drug dobavitelj. V tem primeru mora dobavitelj, ki poroča, v poročilu navesti:

a) za katere dobavitelje zaščitenim odjemalcem poroča;

b) število zaščitenih odjemalcev posameznega dobavitelja zaščitenim odjemalcem ob koncu preteklega leta in

c) količine plina, ki pripadajo posameznemu dobavitelju zaščitenim odjemalcem, za vsakega od treh primerov standarda oskrbe.

(5) Če se med obdobjem, na katerega se nanaša poročilo, zgodi sprememba, zaradi katere se predvidene letne količine, ki jih porabijo zaščiteni odjemalci v tekočem letu, spremenijo za vsaj 10 %, dobavitelj zaščitenim odjemalcem najpozneje v roku 10 dni od nastopa opisanih sprememb agenciji posreduje ustrezno spremenjeno oziroma dopolnjeno poročilo.

6. člen

(objava o izpoljnjevanju standarda oskrbe)

(1) Agencija letno do konca oktobra na svoji spletni strani objavi skupne količine plina iz točk d) drugega, tretjega in četrtega odstavka 4. člena tega načrta in morebitne omejitve glede prenosnih zmogljivosti, če bi te ovirale dobavitelje zaščitenim odjemalcem, da zagotovijo oskrbo zaščitenih odjemalcev. Agencija v objavi iz prejšnjega stavka poroča o izpolnjevanju standarda oskrbe in z ugotovitvami seznani pristojni organ.

(2) V poročilu iz prejšnje točke agencija poroča tudi, s katerimi pristojnimi organi sosednjih držav članic EU je sodelovala skupaj s slovenskim pristojnim organom pri izvajanju šestega odstavka 8. člena Uredbe 2017/1938/EU.

IV. OBVEZNOSTI PODJETIJ PLINSKEGA GOSPODARSTVA IN PREVENTIVNI UKREPI

7. člen

(obveznosti)

(1) Operaterji prenosnega in distribucijskih sistemov morajo zagotavljati ustrezne zmogljivosti na meji med sosednjimi prenosnimi in distribucijskimi sistemi za zagotavljanje prenosa za zanesljivost oskrbe s plinom ter sodelovati z operaterji teh sistemov pri izmenjavi podatkov in usklajenem delovanju tudi v primeru ogrožene zanesljivosti oskrbe s plinom.

(2) Podjetja plinskega gospodarstva morajo ukrepe za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom izvajati pregledno in nediskriminativno, tako da ne kršijo pravil notranjega trga s plinom in hkrati upoštevajo tržno vrednost oskrbe.

(3) V običajnih razmerah in v primerih, določenih s standardom oskrbe, mora dobavitelj zaščitenim odjemalcem v celoti zagotavljati zadostne količine plina za oskrbo svojih zaščitenih odjemalcev, prav tako tudi v primerih, če se spremenijo predvidene letne količine, ki jih porabijo zaščiteni odjemalci v tekočem letu.

(4) Potrebne podatke o porabi plina zaščitenih odjemalcev (npr. vrednosti Q_7n-1 in Q_n-1) dobavitelj pridobi iz EIS, če pa tam niso na voljo, od operaterjev sistemov, na katere so ti priključeni, oziroma od distributerjev toplote.

8. člen

(preventivni ukrepi)

(1) Dobavitelj zaščitenim odjemalcem mora zagotoviti ustrezno razprišitev portfelja svojih dobavnih virov plina. Del potrebne energije za oskrbo zaščitenih odjemalcev lahko dobavitelj zaščitenim odjemalcem zagotovi z alternativnimi viri energije in z ukrepi na strani povpraševanja.

(2) Dobavitelj zaščitenim odjemalcem, ki uvaža plin v Republiko Slovenijo, mora zagotoviti ustrezno razpršitev portfelja svojih dobavnih virov tako, da je sposoben uvoziti v Republiko Slovenijo količine plina, ki so namenjene oskrbi njegovih zaščitenih odjemalcev ali zaščitenih odjemalcev drugega dobavitelja zaščitenim odjemalcem, za katerega izvaja obveznosti po šestem odstavku 4. člena te odredbe.

(3) Dobavitelj zaščitenim odjemalcem iz prejšnjega odstavka mora z ustrezno razpršitvijo svojih dobavnih virov zagotoviti zadostne količine plina za oskrbo zaščitenih odjemalcev tudi v primerih, ko pride do prekinitve dobav po dobavni poti čez katero koli od čezmejnih povezovalnih točk.

(4) Dobavitelj zaščitenim odjemalcem lahko za zagotovitev zanesljive oskrbe namesto plina omogoči odjemalcem uporabo drugih (alternativnih) virov energije. Poleg tega lahko uporabi tudi ukrepe na strani povpraševanja, kot so povečanje energetske učinkovitosti, prehod na druge energetske vire ali drugi ukrepi, ki zmanjšujejo potrebne količine plina. V obeh primerih se zmanjšanje odšteje od potrebnih količin, ki jih mora zagotoviti dobavitelj zaščitenim odjemalcem za izpolnjevanje standarda oskrbe.

(5) Dobavitelj zaščitenim odjemalcem o izpolnjevanju obveznosti iz tega člena letno poroča v okviru načina izpolnjevanja standarda oskrbe v skladu s točko b) prvega odstavka 5. člena te odredbe.

V. KONČNI DOLOČBI

9. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve te odredbe preneha veljati Akt o načrtu preventivnih ukrepov pri oskrbi z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 97/20 in 204/21 – ZOP).

10. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-245/2023

Ljubljana, dne 18. decembra 2023

EVA 2023-2570-0089

Mag. Bojan Kumer

minister

za okolje, podnebje in energijo

Priloga 1: Opisni del načrta v skladu s Prilogo VI Uredbe 2017/1938/EU

Priloga 2: Regionalna razsežnost

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 130/2023 z dne 21. 12. 2023