Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 42/2023 z dne 7. 4. 2023

1218. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 65 Fakultete ob Biotehniškem središču, stran 3732.

Na podlagi 119. člena v zvezi z drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in v zvezi s tretjim odstavkom 338. člena ter tretjim odstavkom 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) ter na podlagi 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 3. seji dne 20. 3. 2023 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu 65 Fakultete ob Biotehniškem središču

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt 65 Fakultete ob Biotehniškem središču (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) OPPN določa:

1. opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN;

2. območje OPPN;

3. vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora;

4. arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev;

5. načrt parcelacije;

6. etapnost izvedbe prostorske ureditve;

7. rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine;

8. rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave;

9. rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;

10. pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;

11. dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev;

12. druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

2. člen

(sestavni deli OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.

(2) Grafični del OPPN sestavljajo naslednji grafični načrti:

1.	Načrt namenske rabe prostora
1.1	Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del s prikazom meje območja OPPN	M 1:2500
2.	Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
2.1	Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora	M 1:2500
3.	Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1	Katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN	M 1:1000
3.2	Geodetski načrt s prikazom meje območja OPPN	M 1:1000
3.3	Načrt parcelacije in prikaz površin, namenjenih javnemu dobru
	– prikaz na katastrskem načrtu	M 1:1000
3.4	Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom površin, namenjenih
	javnemu dobru – prikaz na geodetskem načrtu	M 1:1000
4.	Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1	Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe	M 1:1000
4.2	Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti	M 1:1000
4.3	Značilni prerezi in pogledi	M 1:1000
4.4	Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija	M 1:1000
4.5	Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav	M 1:1000
4.6	Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami	M 1:1000

3. člen

(spremljajoče gradivo OPPN)

Spremljajoče gradivo OPPN so:

1. Izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del;

2. Izhodišča za pripravo OPPN;

3. Prikaz stanja prostora;

4. Strokovne podlage;

5. Konkretne smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;

6. Obrazložitev in utemeljitev OPPN;

7. Okoljsko poročilo;

8. Elaborat ekonomike;

9. Povzetek za javnost.

4. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN je stalno na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora, Upravni enoti Ljubljana in Četrtni skupnosti Vič.

5. člen

(izdelovalec OPPN)

OPPN je izdelalo podjetje Šabec Kalan Šabec – arhitekti, Mojca Kalan Šabec, s. p., Ljubljana, pod številko projekta UP 20-007 v januarju 2023.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN

6. člen

(načrtovana prostorska ureditev)

(1) Z OPPN je načrtovana gradnja dveh fakultet s pripadajočimi ureditvami.

(2) OPPN določa prostorsko ureditev, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za ureditev utrjenih in zelenih površin, pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave ter pogoje za gradnjo prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture.

III. OBMOČJE OPPN

7. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN obsega enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) RD-358, RD-486 in RD-555.

(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 1708/2, 1814/5, 1816/4, 1817/3, 1817/5 in 1820/5 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 1706, 1707/3, 1707/4, 1814/1, 1816/2, 1816/3, 1817/4, 1817/6 in 1820/6, vsa v katastrski občini 2682 Brdo.

(3) Površina območja OPPN znaša 43 006 m².

(4) Območje OPPN je razdeljeno na dve prostorski enoti:

– PE1 – površine, namenjene gradnji dveh fakultet, in

– Z1 – površine, namenjene zelenemu obvodnemu pasu ob Glinščici.

(5) Meja območja OPPN in prostorski enoti so določene v grafičnih načrtih št. 3.1 »Katastrski načrt s prikazom meje območja OPPN« in 3.2 »Geodetski načrt s prikazom meje območja OPPN«.

IV. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA

8. člen

(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)

(1) Območje OPPN se prometno navezuje na Večno pot preko interne dovozne ceste, ki poteka preko EUP RD-359, EUP RD-547, EUP RD-326 in EUP RD-273. Za zagotavljanje ustreznih prometnih razmer v širšem vplivnem območju OPPN je načrtovana rekonstrukcija interne dovozne ceste in križišča z Večno potjo. Rekonstrukcija križišča z Večno potjo je del komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v območju OPPN.

(2) Zagotoviti je treba varne pešpoti in kolesarske poti do območja OPPN z navezavo na obstoječe in načrtovano peš oziroma kolesarsko omrežje ter bližnja postajališča mestnega linijskega prevoza potnikov. Zahodno od območja OPPN poteka Pot spominov in tovarištva (v nadaljnjem besedilu: PST), po kateri je mogoč dostop do območja za pešce in kolesarje. Dostop za pešce in kolesarje s severne strani je po interni dovozni cesti, ob kateri je treba na vzhodni strani zagotoviti mešano površino za pešce in kolesarje. Vzdolž severne meje območja OPPN je dostop za pešce in kolesarje mogoč po javni poti ob vodotoku Glinščica, ki se na zahodni in vzhodni strani naveže na obstoječe pešpoti. Obstoječa pešpot na odseku od PST do interne dovozne ceste se preuredi tako, da omogoča peš in kolesarski promet. Preko EUP RD-556 in EUP RD-459 je treba vzpostaviti peš in kolesarske povezave od območja OPPN do PST ter do brvi čez odvodni jarek v podaljšku Kantetove ulice. Za izboljšanje dostopnosti je načrtovana rekonstrukcija kolesarske poti – Pionirske železnice na odseku od Poti Roberta Blinca do navezave na obstoječ dovoz pri stavbi Rožna dolina, cesta VI 40. Preureditev obstoječe poti ob vodotoku Glinščica za kolesarski in peš promet ter rekonstrukcija kolesarske poti – Pionirske železnice sta del komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v območju OPPN.

(3) Na širšem območju je vzpostavljen sistem Bicike(lj) za javno izposojo koles. Najbližje postajališče sistema Bicike(lj) je ob Večni poti, to je severovzhodno od območja OPPN v oddaljenosti približno 450 m.

(4) Po Večni poti in Cesti na Brdo potekata priključni liniji mestnega avtobusnega prometa. Najbližje postajališče mestnega linijskega prevoza potnikov je južno od območja OPPN v oddaljenosti približno 350 m ob Cesti na Brdo. Postajališče mestnega linijskega prevoza potnikov ob Večni poti je oddaljeno približno 500 m.

(5) Območje OPPN je v celoti v območju državnega prostorskega načrta v pripravi za ljubljansko železniško vozlišče, neposredno ob koridorju načrtovane podzemne zahodne povezovalne tovorne proge Brezovica–Vižmarje, ki bo na tem območju predvidoma potekala poglobljeno oziroma v predoru. Za izvajanje z OPPN načrtovanih ureditev morajo investitorji načrtovanih ureditev z OPPN z investitorji načrtovanih ureditev z državnim prostorskim načrtom za ljubljansko železniško vozlišče uskladiti obveznosti glede izvedbe ukrepov pri projektiranju, gradnji in delovanju oziroma uporabi objektov s sporazumom, ki ga pred pričetkom podrobnejšega načrtovanja ureditev na območju OPPN skleneta ministrstvo, pristojno za infrastrukturo, in ministrstvo, pristojno za visokošolsko izobraževanje.

(6) Na severovzhodni strani fakultete z oznako F2 (v nadaljnjem besedilu: stavba F2) je načrtovana navezava vzhodnega trga na ploščad ob obstoječih fakultetah.

(7) V območju OPPN je dopustna gostinska dejavnost, v delu pritličja fakultete z oznako F1 (v nadaljnjem besedilu: stavba F1) pa je načrtovana učna lekarna. Obe dejavnosti bosta programsko obogatili prostor in bosta namenjeni tudi širšemu območju.

(8) Preko območja OPPN potekata obstoječa okoljska in energetska infrastruktura, na katero je treba priključiti načrtovane stavbe. Kot primarni vir energije za potrebe ogrevanja in hlajenja ter priprave tople sanitarne vode se uporablja geotermalna toplotna energija, kot sekundarni vir pa plin iz distribucije. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zunaj vplivnega območja gradnje prestaviti nadzemni 10kV daljnovod in 10/20kV kablovode, položene v kabelski kanalizaciji, ter del vodovodnega in plinovodnega omrežja. Nova in prestavljena okoljska, energetska in elektronska komunikacijska infrastruktura ter interni komunalni vodi in interna razsvetljava so delno načrtovani zunaj območja OPPN. V sklopu stavbe F1 in stavbe F2 sta načrtovani novi transformatorski postaji in srednjenapetostna kabelska zanka za vključitev transformatorskih postaj v omrežje.

(9) Del padavinskih voda bo v Glinščico voden preko obstoječega suhega zadrževalnika severovzhodno od Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: FRI), ki bo po potrebi povečan.

(10) Obstoječa delovna površina za gasilska vozila na zahodni strani Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: FKKT) je prestavljena na dovozno pot pred uvozno-izvozno klančino.

(11) Preko prostorske enote PE1, vzdolž PST, je načrtovana trasa novega povezovalnega primarnega vodovoda iz načrtovane vodarne Koseze do obstoječega vodovodnega omrežja na jugu.

(12) Nadvišanje poti vzdolž desnega brega Glinščice od PST do nadvišanja ob FKKT je že izvedeni ukrep za zmanjšanje poplavne ogroženosti območja OPPN in poselitvenih območij na Viču in v Rožni dolini.

(13) Na jugovzhodni strani območje OPPN delno sega na obstoječa poskusna polja Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (v nadaljnjem besedilu: BF). Nadomestne površine je treba zagotoviti v EUP RD-556.

(14) Načrtovano stavbo F1 je dopustno v nivoju nad pritličjem povezati s stavbo FKKT.

(15) Območje OPPN leži v vplivnem območju vodotoka Glinščica. Za zmanjšanje poplavne nevarnosti se na podlagi Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje zadrževalnika Brdnikova (Uradni list RS, št. 63/12) za izvedbo zadrževalnikov in rekonstrukcijo Brdnikove ulice območje OPPN obremeni s stroški komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč v sorazmernem deležu glede na bruto tlorisne površine (v nadaljnjem besedilu: BTP), dosežene v območjih OPPN v vplivnem območju zadrževalnika, in sicer v višini 30 % celotne investicije.

(16) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora«.

V. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV

9. člen

(dopustni objekti in dejavnosti)

(1) V prostorski enoti PE1 so dopustni naslednji objekti in dejavnosti:

– 12630

Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo.

(2) V prostorski enoti PE1 so dopustni tudi naslednji objekti in dejavnosti, če dopolnjujejo osnovno namembnost območja:

– 12112	Gostilne, restavracije in točilnice;
– 12203	Druge poslovne stavbe;
– 12204	Konferenčne in kongresne stavbe;
– 12301	Trgovske stavbe: samo lekarne v stavbi F1 kot del učnega procesa;
– 12620	Muzeji, arhivi in knjižnice;
– 12650	Stavbe za šport;
– 24110	Športna igrišča;
– 24122	Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo otroška igrišča in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, trgi, ki niso sestavni del javne ceste, zelenice in druge urejene zelene površine;
– 12640	Stavbe za zdravstveno oskrbo: samo ambulante v stavbi F1 kot del učnega procesa;
– 12420	Garažne stavbe: samo garaže pod terenom, kolesarnice in pokrita parkirišča;
– 12304	Stavbe za storitvene dejavnosti: samo fotokopirnice;
– 12520	Rezervoarji, silosi in skladišča: samo skladišča za potrebe osnovne dejavnosti objekta;

– zbiralnice ločenih frakcij;

– parkovne površine, posamezna drevesa, površine za pešce, trgi, biotopi;

– zaklonišča in evakuacijske (požarne) stopnice zunaj objektov;

– objekti za oglaševanje za lastne potrebe.

(3) Na celotnem območju OPPN so dopustni:

1. komunalni objekti, vodi in naprave:

− za oskrbo s pitno in požarno vodo,

− za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,

− za distribucijo zemeljskega plina,

− za javno razsvetljavo in semaforizacijo,

− za distribucijo električne energije napetostnega nivoja do vključno 20 kV,

− za zagotavljanje elektronskih komunikacij,

− objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in vodnjaki, geosonde, naprave in pripadajoči vodi za izkoriščanje geotermalne energije;

2. peš- in kolesarske poti ter dostopne ceste do objektov;

3. dostopi za funkcionalno ovirane osebe;

4. vodnogospodarske ureditve in objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda;

5. naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov), opazovalnice.

(4) Komunalni objekti, vodi in naprave so v prostorski enoti Z1 in znotraj območja parkovnih ureditev v prostorski enoti PE1 dopustni le v podzemni izvedbi, brez elementov, ki segajo nad nivo terena.

10. člen

(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)

(1) V prostorski enoti PE1 so načrtovane naslednje prostorske ureditve:

1. na severozahodnem delu prostorske enote je načrtovana stavba F1. Stavba F1 je sestavljena iz dveh med seboj povezanih delov, tj. glavne stavbe in zahodnega trakta. V prostor je postavljena tako, da se pod kotom odmika od vodotoka, na severni strani pa je oblikovan ozelenjen severni trg med stavbo in potjo ob potoku Glinščica;

2. na jugovzhodni strani prostorske enote sta načrtovana stavba F2 in zaklonišče za potrebe stavbe F2 z oznako F2-Z (v nadaljnjem besedilu: stavba F2-Z). Stavba F2 je v prostor umeščena vzporedno s FKKT, zaklonišče pa vzhodno od nje;

3. med načrtovanima stavbama F1 in F2 je skupni trg, s katerega je glavni vhod v stavbo F1. Glavni vhod v stavbo F2 je z vzhodnega trga, ki se navezuje na obstoječo ploščad ob FRI;

4. na severni strani stavbe F2 je med ploščadjo ob FKKT in skupnim trgom načrtovana povezovalna pot;

5. ob severovzhodni meji prostorske enote je med F1 in FKKT skupni uvoz v podzemni garaži obeh načrtovanih fakultet;

6. v smeri severovzhod–jugozahod so preko prostorske enote načrtovane poti za pešce in kolesarje, navezane na PST;

7. vzhodno od zaklonišča stavbe F2 je ohranjena obstoječa raba zemljišč, to so poskusna polja, izključno za izobraževalno-raziskovalne namene BF;

8. v sklopu zelenih površin je dopustna ureditev suhih zadrževalnikov padavinske vode, ki morajo biti oblikovani sonaravno kot del zunanje ureditve območja;

9. na skupnem trgu med stavbama F1 in F2 ter na vzhodnem trgu je ob gostinskem lokalu dopustna ureditev gostinskega vrta brez nadstreška, nosilnih konstrukcij, ograj in podesta;

10. jugozahodni pas prostorske enote znotraj EUP RD-486 je določen kot območje parkovne ureditve. Na severnem delu je dopustna ureditev vrtov zdravilnih rastlin za potrebe stavbe F1 kot del parkovne ureditve.

(2) V prostorski enoti Z1 so načrtovane naslednje prostorske ureditve:

– vzdolž potoka Glinščica je načrtovana javna pot za pešce in kolesarje;

– višinska razlika med potjo in strugo Glinščice je premoščena z ozelenjeno brežino;

– na južni strani je pot navezana na zunanjo ureditev ob stavbi F1.

(3) Zazidalna zasnova in zunanja ureditev sta določeni v grafičnih načrtih št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«, 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti« in 4.3 »Značilni prerezi in pogledi«.

11. člen

(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)

(1) Na območju OPPN so nad terenom dopustni enostavni in nezahtevni objekti iz tega in 9. člena tega odloka. Pri umeščanju, dimenzioniranju ter oblikovanju enostavnih in nezahtevnih objektov je treba poleg določb tega člena upoštevati tudi določbe 10. in 13. člena ter druge določbe tega odloka, ki se nanašajo na enostavne in nezahtevne objekte.

(2) Izven gradbene meje (v nadaljnjem besedilu: GM) je enostavne in nezahtevne objekte dopustno graditi, če so oddaljeni najmanj 1 m od sosednjega zemljišča oziroma manj, če je pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.

(3) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vodnih zbiralnikov ter pomožnih infrastrukturnih objektov za potrebe objektov v območju OPPN v skladu z določbami tega odloka, ki urejajo pogoje za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(4) Objekte za oglaševanje za lastne potrebe: napise, izveske, zastave, toteme, pilone ipd. je dopustno postaviti le v prostorski enoti PE1, pri čemer na jugozahodni strani ne smejo segati v območje parkovne ureditve. Oblikovno morajo biti prilagojeni značaju načrtovanih stavb.

12. člen

(pogoji za oblikovanje objektov)

(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje splošne pogoje za oblikovanje objektov:

1. fasade stavb morajo biti zasnovane sodobno ter grajene iz kakovostnih in trajnih materialov. Oblikovna zasnova stavb mora odražati njihovo programsko namembnost;

2. barve fasad morajo biti neizstopajoče, žive ali fluorescentne barve niso dopustne;

3. strehe stavb morajo biti ravne, v terasnem delu pohodne ali zazelenjene;

4. tehnične naprave na strehah so dopustne le na strehi zadnje etaže;

5. postavitev klimatskih naprav na fasadah ni dopustna;

6. BTP terasne etaže ne sme presegati 70 % BTP zadnje etaže pod vencem stavbe;

7. uvozno-izvozno klančino je dopustno nadkriti;

8. varovalne ograje nad vencem stavbe, ki segajo nad dopustno višino (h), morajo biti transparentne;

9. pri stavbah F1 in F2 je treba najmanj 75 % neto površine strehe (brez svetlobnikov, strojnic in drugih tehničnih, za delovanje objekta potrebnih inštalacij in naprav na strehi) urediti kot zeleno streho. Pri izračunu površine strehe je treba upoštevati strehe nad vsemi etažami stavbe, brez uporabnih površin pod c) točke 5.1.3.1 standarda SIST ISO 9836;

10. klet mora biti načrtovana in izvedena tako, da vdor talne vode ter površinske vode z zunanjih površin ob stavbah v kletne prostore ni mogoč.

(2) Pri oblikovanju posameznih stavb v prostorski enoti PE1 je treba, poleg pogojev iz prejšnjega odstavka, upoštevati tudi naslednje pogoje:

a) stavba F1:

– stavba je nad nivojem terena sestavljena iz dveh med seboj povezanih volumnov, glavne stavbe fakultete in zahodnega trakta;

– volumen severnega dela glavne stavbe je kompakten, na južni strani je volumen glavne stavbe členjen v vertikalni smeri z dvema vmesnima svetlobnima atrijema;

– v nivoju etaž nad pritličjem je dopustna izvedba povezave s FKKT, široke do 4 m. Najnižja kota konstrukcije mora biti določena tako, da omogoča vožnjo intervencijskih, komunalnih in tovornih vozil;

b) stavba F2:

– volumen stavbe je višinsko razgiban, poudarjena je horizontalna členitev, za osvetlitev prostorov so načrtovani notranji svetlobni atriji;

c) stavba F2-Z:

– na strehi stavbe je dopustno športno igrišče, obdano z varovalno ograjo, visoko do 5,5 m, merjeno nad koto finalnega tlaka igrišča. Do dopustne višine stavbe je ograja lahko polna, nad to višino pa mora biti transparentna;

– dostop do športnega igrišča je načrtovan z vzhodnega trga;

– v primeru, da je del stavbe namenjen gostinski dejavnosti, je le-ta lahko umeščen na severni strani stavbe in z zakloniščem povezan v enotno stavbno maso ter ima dostop z vzhodnega trga.

13. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)

(1) Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za oblikovanje zunanjih površin:

1. ureditve morajo omogočati dostop funkcionalno oviranim ljudem v skladu s predpisom, ki ureja univerzalno graditev in uporabo objektov;

2. tlakovanje je treba omejiti na nujne funkcionalne površine;

3. trgi in povezovalna pot morajo biti v območju poti za pešce tlakovani. Ostale površine za pešce in kolesarje morajo biti ustrezno utrjene in urejene na način, ki omogoča hojo in vožnjo s kolesom. Poti ter druge površine za pešce in kolesarje morajo biti opremljene z mikrourbano opremo in primerno osvetljene;

4. elementi mikrourbane opreme znotraj območja OPPN morajo biti oblikovani enotno;

5. zelenice in tlakovane površine je treba oblikovno in funkcionalno navezati na ureditve na sosednjih zemljiščih;

6. višinske razlike terena morajo biti praviloma premoščene z ozelenjenimi brežinami, izjemoma so v prostorski enoti PE1 dopustni ozelenjeni oporni zidovi z višino do največ 1,5 m;

7. na gradbeni parceli GP1 je treba zagotoviti najmanj 2 500 m² zelenih površin na raščenem terenu in na gradbeni parceli GP2 najmanj 1 600 m² zelenih površin na raščenem terenu;

8. zelene površine so urejene in opremljene (otroška igrišča, parkovna oprema, spominska obeležja in podobno) ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, bivanju na prostem, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja. Za raščen teren štejejo vse zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije;

9. v prostorski enoti PE1 je treba na gradbeni parceli GP1 zasaditi najmanj 34 dreves, na gradbeni parceli GP2 najmanj 46 dreves in na parceli P5 najmanj tri drevesa. Pri zasaditvah morajo biti uporabljena drevesa z obsegom debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1 m od tal po saditvi, in višino debla več kot 2,2 m. Do 30 % dreves, ki jih je treba posaditi, je dopustno nadomestiti z visokimi grmovnicami;

10. izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve;

11. odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa mora biti najmanj 2 m. Če ustreznega odmika ni mogoče zagotoviti, je treba z ustreznimi ukrepi komunalne vode zavarovati pred poškodbami zaradi rasti podzemnih delov dreves;

12. povezovalna pot med ploščadjo ob obstoječih fakultetah in skupnim trgom mora biti široka najmanj 3,5 m;

13. javna pot za pešce in kolesarje v prostorski enoti Z1 je široka 3 m;

14. pri ureditvah v prostorski enoti Z1 je treba upoštevati priobalno zemljišče, to je 5 m širok pas, merjeno od zgornjega roba brežine vodotoka Glinščica. Na priobalnem zemljišču je dopustna le gradnja objektov prometne, okoljske, energetske in elektronsko komunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter priključkov nanjo. Meja priobalnega zemljišča je določena v grafičnih načrtih št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe« in 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti«;

15. izvedba ograje je dopustna le v prostorski enoti PE1 za ograditev poskusnih polj BF na gradbeni parceli z oznako P4. Izvedena mora biti v lahki konstrukciji in ozelenjena. Višina ograje je do 1,8 m.

(2) Pogoji za gradnjo na priobalnem zemljišču:

– objekti na priobalnem zemljišču morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da so varni v vseh hidroloških pogojih ter da imajo čim manjši vpliv na režim in stanje voda;

– brežina ob vodotoku mora biti urejena čim bolj sonaravno.

(3) Zasnova zunanje ureditve je določena v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«.

14. člen

(tlorisni gabariti)

(1) Tlorisne dimenzije stavb nad terenom, ki obsegajo vse dele stavbe nad terenom, vključno s fasadno oblogo, so:

a) stavba F1:

– glavna stavba: 78 m x 71,5 m;

– zahodni trakt: 24,5 m x 68 m;

– povezovalni del: 6,5 m x 7,8 m;

b) stavba F2: 138 m x 91,5 m;

c) stavba F2-Z: 19 m x 46,5 m.

(2) Izvedba stavb F1 in F2 nad nivojem terena je dopustna znotraj GM. GM je črta, ki je načrtovane stavbe na terenu in v nadstropjih ne smejo presegati, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo fasade ali pa so od nje odmaknjene v notranjost gradbene parcele.

(3) Izvedba kleti je dopustna znotraj gradbene meje pod zemljo (v nadaljnjem besedilu: GMz). GMz je črta, ki je novo grajene stavbe v kletnih etažah ne smejo preseči, lahko se je dotikajo z zunanjo linijo nosilne konstrukcije ali pa so od nje odmaknjene v notranjost gradbene parcele.

(4) Tlorisne dimenzije stavb so določene v grafičnem načrtu št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe«.

(5) Lega stavb ter potek GM in GMz so s točkami v državnem koordinatnem sistemu D96/TM določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom površin, namenjenih javnemu dobru – prikaz na geodetskem načrtu«. Geokoordinate točk so navedene v spremljajočem gradivu OPPN »Obrazložitev in utemeljitev OPPN«.

15. člen

(višinski gabariti in etažnost)

(1) Višina stavbe (h) je najvišja dopustna višina stavbe. Meri se od kote zaključenega tlaka v pritličju stavbe (KP) do najvišje točke venca strehe zadnje etaže. Nad višino stavbe je dopustna izvedba dimnikov, inštalacijskih naprav, sončnih zbiralnikov ali sončnih celic, dostopov do strehe, ograj v transparentni izvedbi ter objektov in naprav elektronske komunikacijske infrastrukture.

(2) Višina venca (h_v) je najvišja dopustna višina venca zadnje tipične etaže pod terasno etažo. Venec stavbe je konstrukcijski element na obodu stavbe v ravnini stropa zadnje cele etaže, neposredno pod teraso.

(3) Višinski gabariti stavb nad terenom so:

– stavba F1: h = do 20 m, h_v = do 16,5 m;

– stavba F2: h = do 20 m, h_v = do 16,5 m;

– stavba F2-Z: h = 6 m.

(4) Etažnost stavb nad terenom je:

– stavba F1: P + Me + 2 + T;

– stavba F2: P + 2 + T;

– stavba F2-Z: P.

(5) Dopustna je podkletitev stavb z eno kletno etažo. Spodnja kota temeljne plošče ne sme biti nižje od 289 m. n. v., v območju tehničnih prostorov in infrastrukturnih naprav so dopustne lokalne poglobitve. V delu kletne etaže stavbe F2 je načrtovana parkirna medetaža.

(6) Višinski gabariti stavb so določeni v grafičnih načrtih št. 4.1 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo strehe« in 4.3 »Značilni prerezi in pogledi«, etažnost stavb je določena v grafičnem načrtu 4.3 »Značilni prerezi in pogledi«.

16. člen

(višinske kote terena in pritličja)

(1) Višinske kote pritličja stavb (KP) so:

a) stavba F1:

– glavna stavba: 298,5 m. n. v.;

– zahodni trakt: 299,5 m. n. v.;

b) stavba F2: 298,5 m. n. v.;

c) stavba F2-Z: 297,8 m. n. v.

(2) Višinske kote terena so:

– kote zunanje ureditve morajo biti prilagojene koti dostopne ceste, kotam raščenega terena in kotam zunanje ureditve na sosednjih zemljiščih;

– višinske kote zunanje ureditve ob stavbah je treba pred vhodi prilagoditi kotam pritličja;

– višinska kota poti ob vodotoku v prostorski enoti Z1 mora biti najmanj 0,3 m višja od kote visoke vode Q100.

(3) Višinske kote pritličja stavb so določene v grafičnih načrtih št. 4.3 »Značilni prerezi in pogledi« in 4.4 »Prometno- tehnična situacija in idejna višinska regulacija«.

17. člen

(zmogljivost območja)

(1) Zmogljivost prostorske enote PE1 je:

a) površina: 41 844 m²;

b) stavba F1:
– BTP nad terenom:	30 000 m²;
– BTP pod terenom:	9 300 m²;
c) stavba F2:
– BTP nad terenom:	34 700 m²;
– BTP pod terenom:	16 800 m²;
č) stavba F2-Z:
– BTP:	850 m²;
d) skupni del stavb F1 in F2:
– BTP pod terenom:	850 m².

(2) Površina prostorske enote Z1 je 1 162 m².

(3) BTP je vsota vseh etažnih površin stavbe nad terenom in pod njim, izračunanih skladno s standardom SIST ISO 9836, pri čemer izračun BTP nad terenom vključuje površine pod a) in b) točke 5.1.3.1 tega standarda.

VI. NAČRT PARCELACIJE

18. člen

(načrt parcelacije)

(1) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje parcele, namenjene gradnji:

1. prostorska enota PE1:

– GP1: gradbena parcela stavbe F1, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1706, 1707/3, 1707/4, 1708/2, 1820/5 in 1820/6, vsi katastrska občina 2682 Brdo. Površina GP1 meri 14 017 m²,

– GP2: gradbena parcela stavb F2 in F2-Z, ki obsega zemljišči s parcelnima številkama 1816/4 in 1817/3 ter dele zemljišč s parcelnimi številkami 1816/2, 1816/3, 1817/4, 1817/5, 1817/6, 1820/5 in 1820/6, vsi katastrska občina 2682 Brdo. Površina GP2 meri 19 166 m²;

– GP3: gradbena parcela skupnega dela garaže stavb F1 in F2 ter skupnega dovoza in dostopa, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1707/4, 1820/5 in 1820/6, vsi katastrska občina 2682 Brdo. Površina GP3 meri 2 110 m²;

– P2: parcela parkovne ureditve, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1706, 1707/3 in 1708/2, vsi katastrska občina 2682 Brdo. Površina P2 meri 2 742 m²;

– P3: parcela parkovne ureditve, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1708/2, 1814/1 in 1814/5, vsi katastrska občina 2682 Brdo. Površina P3 meri 2 353 m²;

– P4: parcela poskusnih polj BF, ki obsega dela zemljišč s parcelnima številkama 1817/5 in 1817/6, oba katastrska občina 2682 Brdo. Površina P4 meri 375 m²;

– P5: parcela zelenice, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1708/2, 1814/1, 1814/5 in 1820/5, vsi katastrska občina 2682 Brdo. Površina P5 meri 1 081 m²;

2. prostorska enota Z1:

– P1: gradbena parcela poti ob vodotoku, ki obsega dele zemljišč s parcelnimi številkami 1706, 1707/3 in 1707/4, vsi katastrska občina 2682 Brdo. Površina P1 meri 1 162 m².

(2) Parcelacija je določena v grafičnem načrtu št. 3.3 »Načrt parcelacije in prikaz površin, namenjenih javnemu dobru – prikaz na katastrskem načrtu«. Točke za zakoličbo parcel so določene v grafičnem načrtu št. 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom površin, namenjenih javnemu dobru – prikaz na geodetskem načrtu«. Geografske koordinate točk so navedene v spremljajočem gradivu OPPN »Obrazložitev in utemeljitev OPPN«.

19. člen

(površine, namenjene javnemu dobru)

(1) Površina, namenjena javnemu dobru, je gradbena parcela z oznako P1, ki predstavlja javno peš in kolesarsko pot ob vodotoku. Površina, namenjena javnemu dobru, meri 1 162 m².

(2) Površina, namenjena javnemu dobru, je določena v grafičnih načrtih št. 3.3 »Načrt parcelacije in prikaz površin, namenjenih javnemu dobru – prikaz na katastrskem načrtu« in 3.4 »Zakoličbeni načrt z načrtom parcelacije in prikazom površin, namenjenih javnemu dobru – prikaz na geodetskem načrtu«.

VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

20. člen

(etapnost gradnje)

(1) Ureditev javne površine, ureditev prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture ter ureditev poskusnih polj v območju OPPN je dopustno izvajati v več posameznih etapah.

(2) Gradnja stavb v območju OPPN se izvede v dveh etapah:

– etapa 1: gradnja stavbe F1 in pripadajočih ureditev na gradbeni parceli GP1 ter

– etapa 2: gradnja stavb F2 in F2-Z ter pripadajočih ureditev na gradbeni parceli GP2.

(3) Etapi 1 in 2 se lahko izvedeta sočasno ali se izvedeta časovno neodvisno v poljubnem zaporedju. Za etapo 1 in za etapo 2 je dopustno pridobiti ločeno gradbeno dovoljenje.

(4) Gradnja skupne uvozno-izvozne klančine, skupnega dela kletne etaže ter pripadajočih ureditev na gradbeni parceli GP3 mora biti zajeta v dokumentacijo za etapo iz drugega odstavka tega člena, ki se izvede najprej, in izvedena sočasno z njo.

(5) Do začetka gradnje načrtovanih stavb so na gradbenih parcelah dopustni:

– parkovne ureditve in pešpoti;

– dostopi in dovozi za potrebe načrtovanih stavb v območju;

– komunalne ureditve za potrebe načrtovanih stavb v območju.

(6) Peš in kolesarsko povezavo od skupnega trga do PST, preko parcel P3 in P5, je treba izvesti pred ali sočasno s parkovno ureditvijo na parceli P3 in ureditvijo zelenice na parceli P5.

21. člen

(pogoji za gradnjo stavb v posameznih etapah)

(1) Za vse etape gradnje je treba na gradbenih parcelah zagotoviti potrebne pripadajoče objekte, naprave in ureditve ter priključke na okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo.

(2) Pred ali sočasno z etapo 1 oziroma etapo 2, če se le-ta izvede pred etapo 1, je treba izvesti:

1. prestavitev dela interne zunanje razsvetljave, ki poteka v območju uvozno-izvozne klančine in skupnega dela garaže;

2. prestavitev dela javnega vodovoda NL DN 150, ki poteka v območju uvozno-izvozne klančine in skupnega dela garaže;

3. nadomestna poskusna polja za potrebe BF;

4. peš in kolesarsko povezavo od skupnega trga do PST;

5. interno črpališče za komunalne odpadne vode in interni tlačni vod, vključno z iztočnim jaškom in priključkom na javno kanalizacijo za komunalno odpadno vodo;

6. rekonstrukcijo križišča Večne poti z interno dovozno cesto (priključek fakultet);

7. mešano površino za pešce in kolesarje na vzhodni strani interne dovozne ceste od kolesarske steze do mostu čez Glinščico;

8. peš in kolesarsko pot na gradbeni parceli P1 v prostorski enoti Z1, vključno z navezavo na PST in interno dovozno cesto ter

9. rekonstrukcijo kolesarske poti – Pionirske železnice na odseku od Poti Roberta Blinca do navezave na obstoječ dovoz pri stavbi Rožna dolina, cesta VI 40.

(3) Pred ali sočasno z etapo 1 je treba izvesti:

– nov javni vodovod NL DN 150 na jugozahodni strani območja OPPN v obsegu, ki z zdravstvenega in požarnovarstvenega vidika omogoča varno uporabo stavbe F1;

– preoblikovanje suhega zadrževalnika na severni strani stavbe F1;

– elektrokabelsko kanalizacijo, vključno s kabelskimi jaški od KJ3 do KJ7;

– transformatorsko postajo z oznako TP F1;

– parkovno ureditev na parceli P2.

(4) Pred ali sočasno z etapo 2 je treba izvesti:

1. nov javni vodovod NL DN 150 na jugozahodni strani območja OPPN v obsegu, ki z zdravstvenega in požarnovarstvenega vidika omogoča varno uporabo stavb F2 in F2-Z;

2. prestavitev obstoječe elektrokabelske kanalizacije, ki poteka preko območja OPPN;

3. prestavitev in pokablitev obstoječega srednjenapetostnega daljnovoda na odseku med stojnima mestoma SM41 in SM44 ter prestavitev stojnega mesta SM41, če srednjenapetostni daljnovod ni predhodno ukinjen;

4. elektrokabelsko kanalizacijo, vključno s kabelskimi jaški od KJ1 do KJ5, ter prestavitev obstoječih kablovodov iz obstoječe kabelske kanalizacije v novo;

5. elektrokabelsko kanalizacijo od kabelskega jaška KJ5 do prestavljenega stojnega mesta SM41 na zahodni strani PST;

6. transformatorsko postajo z oznako TP F2;

7. prestavitev dela javnega vodovoda NL DN 150, ki poteka v območju stavbe F2-Z;

8. prestavitev dela plinovodnega omrežja S1000 DN 250, ki poteka v območju stavbe F2-Z;

9. peš in kolesarsko povezavo od območja OPPN do odvodnega jarka na južni strani območja z navezavo na brv v podaljšku Kantetove ulice.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

22. člen

(celostno ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine.

(2) Območje OPPN na zahodni strani meji na enoti nepremične kulturne dediščine Ljubljana – Pot POT, EŠD 1116, kulturni spomenik ter Ljubljana – Arheološko najdišče Brdo-Vrhovci, EŠD 22732, arheološko najdišče, severno od območja OPPN pa se nahaja enota nepremične kulturne dediščine Ljubljana – Kulturna krajina Rožnik in Šišenski hrib, EŠD 22736, ki je varovana z režimom dediščina.

(3) Zagotoviti je treba, da ne bo prišlo do degradacijskih vplivov na traso POT z drevoredom.

(4) Na traso POT naj se v čim večji možni meri navezujejo zelene površine, ki bodo soustvarjale povezavo z zelenimi površinami v zaledju.

(5) Trase in kote POT s spominskimi obeležji ni dopustno spreminjati. Prav tako ni dopustno nasipavati terena v bližini drevoredov.

(6) Zaradi varstva arheoloških ostalin je treba Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, omogočiti dostop do zemljišč, kjer potekajo zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

(7) Investitor mora najmanj 14 dni pred začetkom gradbenih oziroma pred začetkom zemeljskih del z nameravanimi posegi pisno seznaniti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.

IX. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE

23. člen

(splošno)

Za območje OPPN je izdelano okoljsko poročilo. V času gradnje in uporabe stavb je treba upoštevati ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov iz Okoljskega poročila za občinski podrobni prostorski načrt 65 Fakultete ob Biotehniškem središču, ki ga je izdelal GIGA-R, okoljsko svetovanje in rešitve, Margita Žaberl s. p., št. 127/2021, januar 2022.

24. člen

(varstvo voda)

(1) Območje OPPN se nahaja v vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane. Za celotno območje OPPN velja režim III, širše vodovarstveno območje.

(2) Pri načrtovanju in izvajanju gradnje na območju OPPN:

1. je treba objekte in naprave graditi nad srednjo gladino podzemne vode glede na povprečje nivoja gladin v zadnjih desetih letih. Izjemoma je dovoljeno z gradnjo posegati v območje vodonosnika, kadar pretok podzemne vode in s tem transmisivnost v vodonosniku pod območjem gradnje nista zmanjšana za več kot 10 %. Če je med gradnjo ali obratovanjem treba drenirati ali črpati podzemno vodo, je za to treba pridobiti vodno soglasje;

2. je prepovedano odvajati neočiščeno odpadno vodo neposredno v površinske vode ali neposredno ali posredno v podzemne vode;

3. je pri ureditvi sistema odvajanja odpadnih vod treba upoštevati predpise, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Dno ponikovalnice mora biti najmanj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode;

4. uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo, ni dovoljena;

5. mora biti izvedba kletnih etaž in vseh utrjenih voznih površin vodotesna, brez iztoka v podtalje ali kanalizacijo. Zagotovljeni morajo biti zajem, črpanje ter odvod morebitnih požarnih, padavinskih in drugih voda. Za vsakim lovilnikom olj mora biti vgrajen ročni zasun oziroma loputa, ki jo je treba pred začetkom gašenja zapreti. Požarno vodo z območja OPPN je treba po gašenju analizirati in jo glede na rezultate analize voditi v javno kanalizacijo ali odpeljati v nadaljnjo obdelavo kot odpadek;

6. morajo biti prostori, kjer prihaja do uporabe, pretakanja ali hrambe okolju nevarnih snovi, njihove embalaže in ostankov, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov, in podzemne garaže urejeni kot zadrževalni sistem, tj. lovilna skleda, brez talnih odtokov in povezave s kanalizacijskim sistemom, neprepustna za vodo in dovolj velika, da zajame vso morebitno razlito ali razsuto količino nevarnih snovi oziroma tekočin. Tla v tovrstnih prostorih in mestih morajo biti odporna proti delovanju snovi, ki se tam nahajajo, ter proti mehanskim poškodbam;

7. se v transformatorskih postajah praviloma uporabljajo suhi transformatorji ali biorazgradljiva olja, če je to mogoče. Lovilna skleda za zajem transformatorskega olja mora biti izvedena vodo- in oljetesno ter mora omogočiti zajem celotne količine olja;

8. je pri urejanju območja in izvajanju dejavnosti na območju treba uporabljati transportna sredstva, stroje in naprave, ki so tehnično brezhibni;

9. je pri urejanju območja dovoljena uporaba zgolj tistih materialov, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje;

10. je treba okolju nevarne snovi hraniti v posebnih lovilnih posodah v manjših količinah. Dostavljati jih je treba sprotno in po potrebi;

11. je prepovedano izlivanje nevarnih kemikalij ali tekočih nevarnih odpadkov v tla, vode ali kanalizacijo;

12. je treba v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja predvideti sodobne tehnične rešitve za varčno in smotrno rabo pitne vode, kot npr. zadrževanje, uporabo sive oziroma padavinske vode za sanitarno vodo, zalivanje, vodo za gašenje.

(3) Objekti komunalne in prometne javne infrastrukture, ki potekajo vzporedno z vodotokom, morajo biti v takšni oddaljenosti od struge, da je zagotovljena stabilnost brežin in struge ter je varnost infrastrukturnih objektov zagotovljena tudi ob poškodovanju vodotoka in vodnogospodarskih ureditev zaradi visokih voda. Gradnja jaškov v strugi in v brežinah vodotoka ni dovoljena.

(4) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja ter onemogočili obstoje in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.

(5) Investitor mora za posege v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, pridobiti vodno soglasje.

25. člen

(ohranjanje narave)

(1) Na območju OPPN ni registriranih enot ali območij varstva narave.

(2) Območje OPPN na zahodni strani meji na zavarovano območje Pot spominov in tovarištva z ident. št. 4033 in naravno vrednoto Pot spominov in tovarištva z ident. št. 8706. Na severni strani območja, severno od vodotoka Glinščica, se nahaja zavarovano območje Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib z ident. št. 1742.

(3) Pri načrtovanju posegov v prostor v območju parkovnih ureditev v prostorski enoti PE1 je treba upoštevati naslednji varstveni usmeritvi:

– parkovna ureditev mora biti načrtovana tako, da se ne poslabšajo rastne razmere drevesom ob PST;

– zasaditve morajo biti načrtovane v zadostni razdalji, da se med izkopom sadilnih jam ne poškodujejo korenine dreves na PST.

(4) Pri načrtovanju peš in kolesarske navezave na PST je treba upoštevati naslednji varstveni usmeritvi:

– odstranjevanje dreves na PST ni dopustno,

– navezava peš in kolesarskega dostopa na PST mora biti urejena tako, da se ne poslabšajo rastiščni pogoji in ne poškodujejo korenine obstoječih dreves.

(5) Za posege v zavarovano območje in v 10 m širokem pasu ob PST je treba pridobiti mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.

26. člen

(varstvo zraka)

(1) Prezračevanje vseh delov stavb je treba izvesti naravno ali prisilno. Odvod dimnih plinov in onesnaženega zraka iz nadzemnih delov stavbe je treba speljati nad strehe stavb.

(2) Prezračevanje podzemnih garaž mora biti izvedeno z odvodnimi kanali za odvod dima in toplote z izpustom nad teren. Odpadni zrak iz garaž je treba odvajati na mestih, kjer se v neposredni bližini ne zadržuje večje število ljudi.

(3) Vsi izpusti v zrak (zaradi ogrevanja, prezračevanja) morajo biti opremljeni z ustreznimi filtri v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaženja.

(4) V času gradnje je treba izvajati ukrepe za preprečevanje prašenja.

(5) Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati energetski standard. Za ogrevanje načrtovanih objektov je treba prednostno uporabiti energetske vire, ki manj onesnažujejo zrak.

27. člen

(varstvo tal)

Za preprečevanje erozije je treba razgaljena tla po posegih v prostor v najkrajšem možnem času sanirati z ozelenitvijo, pri čemer je treba uporabljati avtohtone rastlinske vrste. Odstranjena tla je treba ustrezno deponirati in varovati pred onesnaženjem ter jih prednostno uporabiti na območju OPPN za zunanje ureditve ali za izboljšave kmetijskih zemljišč.

28. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje OPPN je opredeljeno kot območje III. stopnje varstva pred hrupom.

(2) Vse prostore, v katerih so predvideni hrupnejši agregati in naprave, je treba protihrupno izolirati.

(3) Na območju OPPN niso predvidene dejavnosti, ki bi čezmerno obremenjevale okolje s hrupom.

(4) Upoštevati je treba naslednje ukrepe za varstvo pred hrupom:

– med izvajanjem gradbenih del je treba upoštevati omejitve iz predpisa, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Z organizacijo gradbišča ter uporabo ustreznih gradbenih strojev in naprav je treba zagotoviti, da predpisane ravni hrupa ne bodo presežene. Hrupna gradbena dela lahko potekajo le med delavniki, v dnevnem obdobju med 6. in 18. uro, ter ob sobotah med 6. in 16. uro;

– prevladujoči viri hrupa v času obratovanja stavb so promet ter naprave za prezračevanje, hlajenje in ogrevanje objektov. V izvedbeni projektni dokumentaciji je treba z umestitvijo objektov, kurilnih in prezračevalnih naprav ter drugih virov hrupa, z obratovalnim režimom virov hrupa in z drugimi omilitvenimi ukrepi zagotoviti, da obremenitev s hrupom na območju OPPN in pri najbližjih stavbah z varovanimi prostori ne bo presegla mejnih vrednosti kazalcev hrupa;

– stavbe v območju OPPN je treba zvočno zaščititi v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito pred hrupom v stavbah.

(5) Pred začetkom urejanja območja OPPN je treba izdelati načrt izvajanja del, ki mora biti pripravljen tako, da je ob njegovem izvajanju začasna obremenitev s hrupom na dovoljeni ravni.

29. člen

(odstranjevanje odpadkov)

(1) Zbirna in prevzemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisom, ki ureja obvezno gospodarsko javno službo zbiranja komunalnih odpadkov, predpisom, ki ureja zbiranje komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana, ter zakonom, ki ureja varstvo okolja. Število in velikost zabojnikov za komunalne odpadke (mešani komunalni odpadki, biološki odpadki, embalaža, papir) je treba določiti skladno s predpisom, ki ureja zbiranje komunalnih odpadkov v Mestni občini Ljubljana.

(2) Uporabnik je dolžan prepuščati:

– mešane komunalne odpadke v zabojnike za mešane komunalne odpadke;

– embalažo, papir in steklo (v nadaljnjem besedilu: ločene frakcije) v zabojnike za ločene frakcije;

– biološke odpadke v zabojnike za biološke odpadke, razen če se zagotovi lastno kompostiranje;

– kosovne odpadke na prevzemno mesto ob določenem času po predhodnem naročilu.

(3) V primeru nastanka nevarnih odpadkov je le-te treba zbirati ločeno v ustreznih namenskih posodah za začasno skladiščenje do predaje pooblaščenim zbiralcem.

(4) Zbirna in prevzemna mesta so načrtovana v sklopu stavb v kletni etaži. V kletni etaži mora biti zagotovljen prostor za obračanje smetarskih vozil.

(5) Zbirna in prevzemna mesta morajo biti dostopna vozilom za praznjenje zabojnikov, omogočati morajo postavitev zabojnikov za mešane komunalne odpadke, biološke odpadke in ločene frakcije.

(6) Prostor zbirnega in prevzemnega mesta mora biti tako velik, da omogoča premikanje zabojnikov, prost dostop do zabojnikov in prost premik zabojnikov na mesto praznjenja.

(7) Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času gradnje, je treba izdelati načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.

(8) Pred začetkom urejanja območja OPPN morajo biti zagotovljeni ukrepi in rešitve za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali pri urejanju območja.

(9) Zbirno in prevzemno mesto za komunalne odpadke je določeno v grafičnem načrtu št. 4.2 »Arhitekturna zazidalna situacija – nivo kleti«.

30. člen

(svetlobno onesnaženje)

(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

31. člen

(potresna varnost in zaklanjanje)

(1) Območje OPPN se nahaja v območju potresne mikrorajonizacije z ocenjeno vrednostjo pospeška tal 0,635 (g) pri povratni dobi 475 let. Pred začetkom projektiranja je treba izvesti identifikacijo tipa tal ter določiti ustrezna izhodišča za projektiranje konstrukcije. Objekti morajo biti grajeni potresno odporno v skladu s predpisom, ki ureja mehansko odpornost in stabilnost objektov, ter glede na cono potresne nevarnosti, geološko sestavo tal in namembnost objekta.

(2) Pri načrtovanju gradnje stavb F1 in F2 je treba predvideti gradnjo zaklonišč osnovne zaščite skladno s predpisom, ki ureja gradnjo in vzdrževanje zaklonišč.

(3) Za stavbo F1 je zaklonišče načrtovano v kletni etaži, za stavbo F2 pa kot samostojna stavba F2-Z ob vzhodni meji območja OPPN.

(4) Zaklonišči iz prejšnjega odstavka sta lahko projektirani in grajeni kot dvo-namenska objekta ali dela objekta, ki se v miru uporabljata v skladu z namembnostjo, za katero sta bili projektirani, ob nevarnosti vojnega delovanja ali drugih nevarnosti pa se spremenita v zaklonišči.

32. člen

(ukrepi za varstvo pred požarom)

(1) Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:

– pogoje za hitro zaznavanje požara, njegovo samodejno javljanje javni gasilski službi in samodejno gašenje;

– pogoje za varen umik ljudi in premoženja;

– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov;

– prometne in delovne površine za intervencijska vozila;

– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(2) Stavbe v območju OPPN morajo izpolnjevati bistvene zahteve za varnost pred požarom v skladu s predpisi, ki urejajo požarno varnost v stavbah.

(3) Pri načrtovanju ukrepov za zaščito požarne varnosti je treba upoštevati ocenjeni čas intervencijskega pokrivanja javne gasilske službe Mestne občine Ljubljana, ki znaša 25 min.

(4) K projektnim rešitvam za objekte, za katere je s posebnimi predpisi zahtevana izdelava študije požarne varnosti, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja pridobiti mnenje Gasilske brigade Ljubljana.

(5) Načrtovana je krožna intervencijska pot od Večne poti po interni dovozni cesti ob vodnem kanalu in severno od FKKT preko območja OPPN ter po obstoječih intervencijskih poteh ob FKKT in FRI nazaj proti Večni poti. V vsaki gradbeni etapi je treba zagotoviti ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil. Poti, zelenice in druge površine morajo biti v območju, kjer je predvidena pot za intervencijska vozila, utrjene skladno z veljavnim standardom, zagotovljeno mora biti redno vzdrževanje in čiščenje ter stalna uporaba v vseh vremenskih razmerah. Intervencijske poti in površine, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti projektirane skladno z veljavnim standardom. V območju površin za gasilce ob stavbah (tj. dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, delovne površine za gasilska vozila) ne sme biti ovir, ki niso skladne s smernico SZPV 206.

(6) Požarna zaščita je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem. V primeru požara je voda za gašenje zagotovljena iz obstoječega in novega javnega hidrantnega omrežja. Če pretok vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zgraditi požarni bazen ali zagotoviti ustrezno požarno varnost z drugimi ukrepi.

(7) Z izbranimi materiali in odmiki je treba preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte. Odmiki morajo biti utemeljeni v projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo požarno varnost v stavbah.

(8) V projektni dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja je treba predvideti način varne evakuacije iz stavb v območju OPPN na proste površine ob njih. Evakuacija je nadalje mogoča po sistemu pešpoti v območju OPPN do PST in internih cest. Evakuacijske poti ne smejo biti predvidene preko sosednjih zemljišč, če to niso javne površine.

(9) Ureditve v zvezi z varstvom pred požarom so določene v grafičnem načrtu št. 4.6 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.

33. člen

(ukrepi za varstvo pred poplavami)

(1) Skladno z veljavnimi kartami poplavne ogroženosti je jugovzhodni del območja OPPN uvrščen v razred majhne in preostale poplavne nevarnosti.

(2) Izračunana kota stoletne poplavne vode Q100 za stanje po izvedbi nasipa vzdolž desnega brega Glinščice znaša od 296,79 m n. v. do 297,97 m n. v.

(3) Na območju OPPN je treba zagotoviti dodatne ukrepe za zmanjšanje ranljivosti obstoječih in načrtovanih objektov:

1. kote pritličja morajo biti načrtovane najmanj na koti 298,5 m. n. v., tj. 0,5 m nad koto stoletne vode Q₁₀₀;

2. vsi deli stavb pod dovolj varno koto iz prejšnje alineje morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ne pride do vdora vode v stavbo oziroma do škode na stavbah, v primeru poplave do kote 298,5 m. n. v.;

3. infrastrukturni priključki, ki so ranljivi na neposreden stik z vodo (npr. električna omara), morajo biti načrtovani nad koto 289,5 m. n. v. ali izvedeni vodotesno;

4. zaradi načrtovanih ureditev v območju OPPN se odtočne razmere na Glinščici ne smejo poslabšati;

5. pri odvajanju padavinske vode z načrtovanih stavb in ureditev je treba pred iztokom v vodotok Glinščica zagotoviti zadrževanje padavinskih vod ob upoštevanju usmeritev iz elaboratov »Hidrološko hidravlična študija za območje OPPN 65 Fakultete ob Biotehniškem središču – 1. faza«, št. IV-115/21-1, april 2021, in »Hidrološka hidravlična študija za območje OPPN 65 Fakultete ob Biotehniškem središču – 2. faza«, št. IV-115/21-2, marec 2022, ki ju je izdelal IZVO-VODAR d. o. o.;

6. odtočne cevi, ki se stekajo v korito Glinščice, morajo biti opremljene z nepovratnimi loputami (žabjimi poklopi).

(4) Posegi na območju OPPN morajo biti skladni s predpisi, ki urejajo pogoje in omejitve za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda, in opredeljujejo, katere vrste ureditev in posegov je mogoče izvajati na posameznem območju razredov poplavne nevarnosti.

(5) Za vse posege v območju OPPN je treba pridobiti vodno soglasje.

(6) Pri načrtovanju in izvedbi ureditev v območju OPPN je treba upoštevati elaborata »Hidrološko hidravlična študija za območje OPPN 65 Fakultete ob Biotehniškem središču – 1. faza«, št. IV-115/21-1, april 2021, in »Hidrološka hidravlična študija za območje OPPN 65 Fakultete ob Biotehniškem središču – 2. faza«, št. IV-115/21-2, marec 2022, ki ju je izdelal IZVO-VODAR d. o. o.

XI. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

34. člen

(pogoji za prometno urejanje)

(1) Vse zunanje pohodne in povozne površine morajo zagotavljati univerzalno dostopnost. Stavbe in zunanje površine morajo biti grajene v skladu s predpisom, ki ureja univerzalno graditev in uporabo objektov.

(2) Povozne in pohodne površine morajo biti ustrezno utrjene, asfaltirane ali tlakovane.

(3) Na površinah, ki so namenjene izključno pešcem in kolesarjem, je treba preprečiti vožnjo motornih vozil s potopnimi stebrički ali drugo oviro.

(4) Za širše območje sta izdelani strokovni podlagi »Prometna ureditev in mobilnostni načrt območja fakultet ob Večni poti«, ki sta jo izdelala Uroš Pust s. p., prometno načrtovanje, in Delavnica, oblikovanje prostora, d. o. o., št. UP-003-18, 2018 (v nadaljnjem besedilu: mobilnostni načrt) in »Strokovne podlage s področja prometne ureditve za območje OPPN 65 Fakultete ob Biotehničnem središču, kapacitetna preveritev«, ki jo je izdelal Uroš Pust, s. p., prometno načrtovanje, št. UP-006-21, november 2021 (v nadaljnjem besedilu: kapacitetna preveritev). Do začetka obratovanja stavb F1 in F2 mora investitor na podlagi mobilnostnega načrta in kapacitetne preveritve izdelati akcijski načrt, v katerem je treba določiti ukrepe za zagotavljanje trajnostne mobilnosti, način izvajanja ukrepov, časovnico izvajanja ukrepov in odgovornega za izvajanje ukrepov za zagotovitev prometno trajnostnega obnašanja vseh uporabnikov in dejavnosti na območju fakultet.

(5) Prometna ureditev je določena v grafičnem načrtu št. 4.4 »Prometno-tehnična situacija in idejna višinska regulacija«, potek intervencijskih poti za gasilska vozila pa je določen v grafičnem načrtu 4.6 »Prikaz ureditev, potrebnih za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.

35. člen

(ureditev cest in priključevanje na javne ceste)

(1) Območje OPPN je prometno priključeno na Večno pot preko rekonstruirane interne dovozne ceste ob vodnem kanalu.

(2) Uvoz oziroma izvoz iz kletne garaže na nivoju terena mora biti priključen na interno dovozno cesto severno od FKKT.

36. člen

(mirujoči promet)

(1) Površine za mirujoči motorni promet za potrebe s tem OPPN načrtovanih novih stavb se uredijo v kletni etaži stavbe F1 in F2, ob upoštevanju naslednjih pogojev:

a) v kletni etaži posamezne stavbe je treba zagotoviti naslednje število parkirnih mest za osebna motorna vozila:

– stavba F1: 170 parkirnih mest in

– stavba F2: 300 parkirnih mest;

b) za določitev števila parkirnih mest za vozila oseb z invalidskimi vozički je treba upoštevati predpis, ki ureja univerzalno graditev in uporabo objektov.

c) vsaka stavba mora imeti v kletni garaži vsaj eno mesto z napravo za napajanje električnih avtomobilov in infrastrukturo za napeljavo vodov za električne kable, nameščeno na vsaj eno od vsakih pet parkirnih mest tako, da bo mogoča poznejša namestitev polnilnih mest za električna vozila. Za parkirna mesta za električno polnjenje je treba zagotoviti ustrezno požarno zaščito skladno z veljavnimi predpisi s področja požarne varnosti v stavbah in zadnjim stanjem tehnike, ki bo ob morebitnem vžigu v čim večji možni meri preprečila prenos in širjenje požara ter omogočila gašenje baterije električnega vozila.

(2) Na gradbeni parceli posamezne stavbe je treba zagotoviti naslednje najmanjše število parkirnih mest za druga enosledna vozila:

– stavba F1: 9 parkirnih mest in

– stavba F2: 15 parkirnih mest.

(3) Na gradbeni parceli posamezne stavbe je treba zagotoviti naslednje najmanjše število parkirnih mest za kolesa:

– stavba F1: 313 parkirnih mest in

– stavba F2: 434 parkirnih mest.

(4) Zagotoviti je treba polnilne postaje za električna kolesa oziroma ostala dvokolesna e-vozila in postavitev servisnih delavnic koles po sistemu »popravi si sam«.

37. člen

(peš in kolesarski promet)

(1) V območju OPPN potekata peš in kolesarski promet po tlakovanih površinah in utrjenih dostopih za pešce in kolesarje s širino najmanj 2,5 m, razen ob Glinščici, kjer je načrtovana peš in kolesarska pot s širino 3 m, ter med vzhodnim in skupnim trgom, kjer je načrtovana povezovalna pot s širino najmanj 3,5 m.

(2) Prostori za parkiranje koles so načrtovani v sklopu stavb in na zunanjih površinah ob vhodih v stavbe. Stojala za kolesa na zunanjih površinah morajo biti znotraj območja OPPN enotno oblikovana in morajo omogočati priklepanje koles. Najmanj 25 % parkirnih mest za kolesa mora biti zaščitenih pred vremenskimi vplivi.

38. člen

(intervencijske poti in površine)

Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim standardom. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje in ozelenitev. V območju intervencijskih poti, ki potekajo preko zelenih površin na raščenem terenu, je dopustna lokalna utrditev tako, da je zagotovljena najmanj 70 % prepustnost vode v podtalje. Na intervencijskih poteh, ki ne potekajo po javnih površinah, mora biti omogočen dostop za intervencijska vozila.

39. člen

(dostava in odvoz odpadkov)

(1) Vožnja komunalnih vozil je znotraj območja OPPN načrtovana po skupnem dovozu v kletno etažo, kjer morata biti zagotovljeno obračanje komunalnih vozil ter njihovo vračanje v smeri proti Večni poti.

(2) Vožnja dostavnih in servisnih vozil je znotraj območja OPPN načrtovana krožno na terenu po tlakovanih površinah in v kletni etaži. V vsaki gradbeni etapi je treba zagotoviti ureditev dostopov in površin za dostavna in servisna vozila.

(3) Parkiranje in ustavljanje dostavnih in servisnih vozil za obratovanje in servisiranje objektov ter dejavnosti znotraj območja OPPN sta dopustna v kletni etaži in na terenu na površinah, namenjenih vožnji dostavnih in servisnih vozil.

40. člen

(splošni pogoji za okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko urejanje)

(1) Splošni pogoji za potek in gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so:

1. načrtovani objekti morajo biti priključeni na obstoječe in načrtovano komunalno ter energetsko infrastrukturno omrežje v skladu s pogoji upravljavcev posamezne infrastrukture;

2. vsi sekundarni in primarni vodi morajo praviloma potekati po javnih površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje. Če potek po teh površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo gradnje in vzdrževanje javnih komunalnih naprav in energetske infrastrukture na svojem zemljišču, za kar mora upravljavec od lastnika pridobiti služnost;

3. upoštevati je treba odmike od obstoječih okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov in naprav v skladu s pogoji upravljavcev;

4. gradnja okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov in naprav ter objektov mora potekati usklajeno;

5. dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti izdelane v skladu s programi upravljavcev posamezne infrastrukture in izvedene tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo ureditve posameznega okoljskega oziroma energetskega ali elektronsko komunikacijskega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje OPPN;

6. obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.

(2) Okoljska, energetska in elektronska komunikacijska ureditev so določene v grafičnem načrtu št. 4.5 »Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav«.

41. člen

(vodovod)

(1) Na območju OPPN je zgrajeno javno vodovodno omrežje z dimenzijo NL DN 150 za potrebe oskrbe FKKT in FRI. Poteka severno, zahodno in južno od obstoječih fakultet. Na južni strani je navezano na primarni vodovod NL DN 300, ki je iz smeri Jamnikarjeve ulice zgrajen severno od kanala oziroma obstoječe pozidave v Rožni dolini in dovaja vodo v vodohran Brdo.

(2) Za zagotavljanje zadostne količine pitne in gasilne vode neposredno iz javnega vodovodnega sistema je načrtovana dograditev javnega vodovodnega sistema na južni strani stavb F1 in F2 v dimenziji NL DN 150. Ob stavbi F1 je vodovod zaključen s končnim hidrantom.

(3) V območju načrtovane stavbe F2-Z in uvozno-izvozne klančine je treba izvesti delno ukinitev in prestavitev obstoječega vodovoda NL DN 150, dimenzijo prestavljenih vodovodov je treba ohraniti.

(4) Za oskrbo s pitno in sanitarno vodo stavb F1 in F2 ter po potrebi za napajanje internega hidrantnega omrežja v posamezni stavbi sta načrtovana ločena vodovodna priključka na novem vodovodu NL DN 150.

(5) V primeru samostojnega priključka za stavbo F2-Z je treba zaradi zdravstvene ustreznosti pitne vode zagotoviti čim pogostejši pretok po priključku.

(6) Prestavljene in novo zgrajene vodovode je treba opremiti z vso potrebno vodovodno armaturo (zaporne armature, blatniki, zračniki ipd.). Hidranti na vodovodnem omrežju morajo biti razporejeni tako, da je zagotovljena požarna varnost območja v skladu z veljavnimi predpisi.

(7) Preko prostorske enote PE1, vzdolž PST, je načrtovana trasa novega povezovalnega primarnega vodovoda iz načrtovane vodarne Koseze do obstoječega vodovodnega omrežje na jugu. Trasa vodovoda je določena v »Strokovnih podlagah s področja vodovoda in kanalizacije za spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta MOL – izvedbeni del«, številka projekta 2670V, 3333K, izdelovalec Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga d. o. o., december 2014.

(8) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati določbe predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo. Vodovod in pripadajoče objekte je treba izvesti v skladu z internim dokumentom »Tehnična navodila za vodovod« Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d. o. o.

(9) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati projektno nalogo »Ureditev javnega vodovoda zaradi gradnje objektov v območju OPPN 65 Fakultete ob Biotehniškem središču«, številka 2870 V, 3475 K, ki jo je izdelalo Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga d. o. o., april 2021.

(10) Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev posamezne stavbe in predložiti izvedbeno dokumentacijo.

42. člen

(kanalizacija)

(1) Na širšem obravnavanem območju je javna kanalizacija zgrajena v ločenem sistemu za odvod komunalne in padavinske vode. Severovzhodno od območja OPPN, na severni strani Glinščice, poteka javni kanal za komunalno odpadno vodo z dimenzijo PVC DN 300 mm.

(2) Za priključitev stavb F1 in F2 na javno kanalizacijo za komunalno odpadno vodo so načrtovani samostojen hišni priključek, skupno interno črpališče in interni kanali. Od internega črpališča do obstoječe javne kanalizacije za komunalno odpadno vodo je v interni cesti severno od FKKT in pod dnom Glinščice načrtovan interni tlačni vod, priključen v iztočni jašek, od koder je s hišnim priključkom priključen na javno kanalizacijo za odvod komunalne odpadne vode PVC DN 300 mm.

(3) Priključek na javno kanalizacijo za komunalno odpadno vodo mora biti izveden tik za prvim obstoječim revizijskim jaškom.

(4) Tehnološke odpadne vode, ki vsebujejo mastne, strupene, vnetljive ali agresivne snovi, je treba pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti do dovoljene stopnje onesnaženosti v skladu s predpisi in predvideti merilno mesto pretoka in vzorčenja.

(5) Odvod padavinske vode s streh in utrjenih površin je načrtovan neposredno v vodotok Glinščico ali ponikanje. Pred iztokom v vodotok je treba zagotoviti zadrževanje padavinske vode. Urediti je treba sistem, ki omogoča ponovno uporabo zadržane padavinske vode v stavbi ali njeni okolici. Pri dimenzioniranju zadrževalnikov je treba upoštevati elaborata »Hidrološko hidravlična študija za območje OPPN 65 Fakultete ob Biotehniškem središču – 1. faza«, št. IV-115/21-1, april 2021, in »Hidrološka hidravlična študija za območje OPPN 65 Fakultete ob Biotehniškem središču – 2. faza«, št. IV-115/21-2, marec 2022, ki ju je izdelal IZVO-VODAR d. o. o.

(6) Padavinsko odpadno vodo s tlakovanih povoznih površin je treba odvajati preko lovilnikov olj.

(7) Za zmanjšanje odtoka padavinskih odpadnih voda z območja OPPN je treba pri stavbah F1 in F2 urediti sistem zajemanja, shranjevanja in uporabe padavinske vode s strešin stavb za ponovno uporabo te vode v stavbi ali v njeni okolici.

(8) Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov. Pred zasipom novo zgrajenih internih kanalov je treba izvesti preizkus vodotesnosti internih kanalov s standardiziranimi postopki. Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu z geotehničnimi pogoji.

(9) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije je treba upoštevati določbe predpisov, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, ter predpisov, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Upoštevati je treba interni dokument »Tehnična navodila za kanalizacijo« Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d. o. o.

(10) Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati projektno nalogo »Ureditev javnega vodovoda zaradi gradnje objektov v območju OPPN 65 Fakultete ob Biotehniškem središču«, številka 2870 V, 3475 K, ki jo je izdelalo Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga d. o. o., april 2021.

(11) Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih stavb in predložiti izvedbeno dokumentacijo.

43. člen

(plinovodno omrežje)

(1) Kot primarni vir energije za potrebe ogrevanja in hlajenja ter priprave tople sanitarne vode se uporabi geotermalno toplotno energijo, kot sekundarni vir pa plin iz distribucije.

(2) Obstoječe glavno srednjetlačno distribucijsko plinovodno omrežje S1000 DN 250 poteka ob severni in vzhodni meji območja OPPN.

(3) V območju načrtovane stavbe F2-Z je treba prestaviti glavni distribucijski srednjetlačni plinovod v dolžini približno 120 m. Prestavitev je lahko izvedena zunaj ogrevalne sezone, tj. med 1. majem in 1. septembrom tekočega leta.

(4) Za priključitev načrtovanih stavb F1 in F2 na distribucijsko plinovodno omrežje je treba zgraditi nova plinska priključka, zaključena z glavno plinsko zaporno pipo in regulacijskim sklopom v omarici na ali v fasadi posamezne stavbe.

(5) Posegi v prostor ob severnem robu območja OPPN, ob vodotoku Glinščica, so načrtovani v varovalnem pasu obstoječega srednjetlačnega distribucijskega plinovodnega omrežja. Izvesti je treba zaščito plinovodnega omrežja z ustreznimi odmiki načrtovanih posegov in morebitnimi posebnimi varnostnimi ukrepi, ki jih mora predhodno potrditi in z njimi soglašati Javno podjetje Energetika Ljubljana d. o. o. Če gradnja posega v varovalni pas plinovoda tako, da varovanja ni mogoče izvesti, je treba plinovodno omrežje prestaviti zunaj vplivnega območja gradnje. Postavitev stavb in sajenje dreves nad plinovodnim omrežjem nista dovoljena.

(6) Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s:

– Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijske sisteme zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 102/20),

– Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1) in

– Tehničnimi zahtevami za graditev distribucijskih plinovodov in priključkov ter notranjih plinskih napeljav Energetike Ljubljana (www.energetika-lj.si).

44. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Preko območja OPPN potekajo prostozračni daljnovod K42 DV 10kV Asfaltna baza iz RTP 110/10 kV Šiška, pri čemer je na stojnem mestu SM44 izveden prehod v podzemno kabelsko izvedbo, in dva 10 kV kabelska izvoda iz RTP 110/10 kV Vič: K03_KB Tehnološki park 1 in K23_KB Biotehnična fakulteta v kabelski kanalizaciji.

(2) Za elektroenergetsko oskrbo stavbe F1 je treba v stavbi zgraditi novo transformatorsko postajo z inštalirano močjo 2 x 1000 kVA (v nadaljnjem besedilu: TP F1).

(3) Za elektroenergetsko oskrbo stavbe F2 je treba v stavbi zgraditi novo transformatorsko postajo z inštalirano močjo 2 x 1250 kVA (v nadaljnjem besedilu: TP F2).

(4) Sosednji prostori TP F1 in TP F2 ne smejo biti pisarniški prostori oziroma prostori, kjer se isti ljudje zadržujejo dlje časa.

(5) Pred začetkom gradnje stavbe F2 je treba:

– prestaviti obstoječo elektrokabelsko kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: EKK);

– prestaviti obstoječi srednjenapetostni daljnovod, ki poteka preko območja OPPN, pokabliti odsek med stojnima mestoma SM41 in SM44 ter prestaviti stojno mesto SM41, če srednjenapetostni daljnovod predhodno ni ukinjen;

– zgraditi novo EKK in obstoječe kablovode prestaviti iz obstoječe EKK v novo.

(6) Za uvlek novih in prestavitev obstoječih 20 kV napajalnih elektroenergetskih kabelskih vodov je načrtovana nova EKK s kabelskima jaškoma KJ1 in KJ3 na trasi obstoječe EKK. Iz kabelskega jaška KJ3 je načrtovana EKK do TP F2. Od KJ3 je EKK načrtovana preko kabelskih jaškov od KJ4 do KJ7. V delih, kjer srednjenapetostni vodi prečkajo klet, jih je dopustno voditi pod stropom kleti.

(7) Od kabelskega jaška KJ5 je treba v smeri stojnega mesta SM41 v zemljo položiti zaščitno cev s premerom Ø160 mm, ki mora biti na povoznih površinah obbetonirana.

(8) Načrtovana je zamenjava obstoječega stojnega mesta SM41 z novim betonskim drogom BD Z12, na katerem je treba izvesti prehod iz nadzemne v kabelsko izvedbo.

(9) Stavbi F1 in F2 sta z električno energijo oskrbovani iz načrtovanih TP F1 in TP F2. Če so v posamezni transformatorski postaji meritve izvedene na srednjenapetostni strani, je dopustna izvedba nizkonapetostnih povezav po interni EKK do stavb.

(10) Kablovode in transformatorski postaji TP F1 in TP F2 je treba dimenzionirati tako, da bo mogoča priključitev fotovoltaičnih naprav za zagotovitev energetske samooskrbe.

(11) Pri projektiranju in izvedbi elektroenergetskega omrežja je treba upoštevati idejno rešitev »EE napajanje za OPPN 65 – Fakulteta ob Biotehniškem središču«, št. 39/20, ki jo je izdelalo podjetje Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d. d., januar 2021.

45. člen

(elektronsko komunikacijsko omrežje)

(1) Znotraj območja OPPN ni obstoječega elektronskega komunikacijskega omrežja. Obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje poteka v dovozni cesti ob vodnem kanalu severovzhodno od območja OPPN in severno od FRI.

(2) Načrtovani stavbi F1 in F2 je mogoče priključiti na obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje iz prejšnjega odstavka pod pogoji upravljavca tega omrežja. Priključek mora od objekta do mesta priključitve potekati v novi kabelski kanalizaciji.

(3) V kabelski kanalizaciji iz prejšnjega odstavka je treba od priključnih mest do objekta uvleči naročniške kable po konfiguraciji in vrsti kablov, kot ju določijo izbrani operaterji.

(4) Pred priključitvijo stavb na obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje je treba od izbranega operaterja elektronskega komunikacijskega omrežja pridobiti ustrezno soglasje.

46. člen

(zunanja razsvetljava)

Razsvetljava zunanjih površin ob stavbah je interna in ni povezana s sistemom javne razsvetljave. Interna razsvetljava mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.

47. člen

(učinkovita raba energije v stavbah)

(1) Vse načrtovane stavbe v območju OPPN morajo biti zgrajene energetsko varčno v skladu s predpisi, ki določajo učinkovito rabo energije v stavbah, in predpisom, ki ureja prioritetno uporabo energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana.

(2) Poleg geotermalne energije je dopustna tudi uporaba drugih alternativnih obnovljivih virov energije.

XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV

48. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

Dopustna odstopanja od v OPPN načrtovanih rešitev so pri:

1. tlorisnih gabaritih stavb:

a) tlorisne dimenzije stavb F1 in F2 nad terenom lahko odstopajo znotraj GM;

b) tlorisna dimenzija stavbe F2-Z lahko odstopa, če je upoštevan odmik najmanj 4 m od sosednjega zemljišča oziroma 1,5 m, če je pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča;

c) dopustna je izvedba povezave v prvem nadstropju med F1 in FKKT;

č) preko GM lahko segajo napušči, senčila, požarna stopnišča in nadstreški nad vhodi, izven GM pa je dopustno graditi stavbo F2-Z, kolesarnice in nadstrešnico nad uvozno-izvozno klančino pod naslednjimi pogoji:

– če sta stavbi F1 in F2 oddaljeni najmanj 5 m od sosednjega zemljišča oziroma 3 m, če je pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča;

– če so manj zahtevni objekti oddaljeni najmanj 4 m od sosednjega zemljišča oziroma 1,5 m, če je pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča;

d) preko GMz lahko segajo posegi oziroma ukrepi za zaščito gradbene jame, klančina za uvoz v klet in izvoz iz kleti ter evakuacijski izhodi iz zaklonišča pod naslednjimi pogoji:

– če so oddaljeni najmanj 3 m od sosednjega zemljišča oziroma manj, če je pridobljeno soglasje lastnika sosednjega zemljišča;

– če posegi oziroma ukrepi za zaščito gradbene jame segajo na sosednja zemljišča, je treba za izvajanje pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča;

e) odstopanja pod a), b), c) in č) iz te točke so dopustna, če so zagotovljene zelene površine v skladu s 13. členom tega odloka in na jugozahodni strani ne posegajo preko meje območja parkovne ureditve (PU);

2. višinskih gabaritih in etažnosti stavb:

– višina stavbe (h) lahko odstopa navzdol;

– pri stavbi F2-Z lahko višina odstopa tudi navzgor, pri čemer zgornja kota venca ne sme biti višja kot 305,5 m. n. v.;

– število etaž lahko odstopa znotraj dopustne višine stavbe (h);

3. višinskih kotah pritličja:

– pri kotah pritličja stavb F1 in F2 so dopustna odstopanja do ± 0,5 m;

– pri koti pritličja zahodnega kraka stavbe F1 je, ne glede na prejšnjo alinejo, odstopanje lahko večje, pri čemer mora biti višina zahodnega kraka stavbe usklajena s preostalim delom stavbe;

– pri koti pritličja stavbe F2-Z so dopustna odstopanja pod pogojem, da zgornja kota venca ni višja od 305,5 m. n. v.;

– odstopanja pri višinskih kotah pritličja iz prve, druge in tretje alineje te točke so dopustna, če so upoštevani vsi pogoji za zagotavljanje poplavne varnosti, določeni s tem odlokom;

4. zmogljivosti območja:

– BTP posamezne stavbe nad terenom lahko odstopa navzdol in do 5 % navzgor;

– BTP kletne etaže posamezne stavbe lahko odstopajo znotraj GMz pod pogojem, da je za vsako etapo gradnje zagotovljenih dovolj zelenih površin na raščenem terenu v skladu s 13. členom tega odloka;

5. parcelaciji in zakoličbi:

– pri poteku parcelnih mej in pri površinah parcel so dopustna odstopanja v okviru dopustnih odstopanj pri geodetskih meritvah;

– koordinate zakoličbenih točk načrtovanih stavb lahko odstopajo v okviru dopustnih odstopanj pri tlorisnih gabaritih stavb in legi stavb;

6. legi stavb:

– lega stavb lahko odstopa znotraj GM;

7. zazidalni zasnovi in zasnovi zunanje ureditve:

– mikrolokacije vhodov in dostopov do stavb je mogoče spremeniti;

– trase peš in kolesarskih povezav v prostorski enoti PE1 je dopustno prilagoditi skladno z zunanjo ureditvijo območja;

– del števila dreves, ki ga je treba zasaditi na gradbeni parceli GP2, je dopustno zasaditi na parceli P5;

8. prometna, okoljska, energetska in elektronska komunikacijska ureditev:

– pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture, če so pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta, če se s tem ne poslabšajo prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posamezne infrastrukture;

– mikrolokacija zbirnega in prevzemnega mesta za komunalne odpadke se lahko spremeni, če je načrtovana ustrezna rešitev za dostop s komunalnimi vozili;

– število parkirnih mest lahko odstopa do ± 10 %. Večja odstopanja so dopustna, če je na podlagi akcijskega načrta iz četrtega odstavka 34. člena tega odloka ugotovljeno, da predlog prometne ureditve pomeni uresničevanje celostne prometne strategije Mestne občine Ljubljana;

– dopustna je izvedba internega tlačnega voda za odvod komunalne odpadne vode preko obstoječega mostu čez Glinščico;

– odstopanja, ki so v skladu s to točko dopustna pri izvajanju prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske ureditve, se smiselno upoštevajo pri pogojih za etapnost izvedbe prostorskih ureditev, določenih v 20. in 21. členu tega odloka.

XIII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN

49. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) Za zagotavljanje prometne varnosti med gradnjo objektov ter zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:

1. zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav, infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;

2. zagotoviti morajo sanacijo objektov, pripadajočih ureditev in naprav, poškodovanih zaradi gradnje. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja;

3. v času gradnje morajo zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov in terena. Pred gradnjo je treba ugotoviti stanje objektov in namestiti naprave za merjenje posedkov. Investitor gradnje posameznega objekta je dolžan izvesti sanacijo poškodb na sosednji stavbi, če so le-te nastale zaradi izvajanja gradbenih del. Stopnjo poškodb je treba ugotoviti s strokovno ekspertizo. Ob pripravi projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja za vsako posamezno etapo geomehanik določi, katere od obstoječih objektov je treba opazovati, in opredeli potreben obseg meritev;

4. promet v času gradnje morajo biti organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;

5. v času gradnje ne smejo biti prekoračene dopustne ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varstva pred hrupom;

6. v času gradnje mora biti omogočeno zadrževanje padavinske vode FKKT;

7. gradnjo morajo izvajati tako, da se izognejo vplivom na mehansko odpornost in stabilnost okolice oziroma da so vplivi čim manjši v dopustnih mejah;

8. zagotoviti morajo prevzem gradbenih odpadkov, preden začnejo izvajati gradbena dela;

9. pred uporabo objektov morajo investitorji zagotoviti celovito ravnanje s posameznimi vrstami odpadkov, tj. odpadkov, ki so predmet zbiranja znotraj obvezne gospodarske javne službe in odpadkov, ki nastajajo znotraj posameznih dejavnosti;

10. investitor mora najpozneje dve leti po uveljavitvi tega odloka izvesti parcelacijo, določeno v 18. členu tega odloka za parcele z oznakami GP1, GP2, GP3 in P1.

(2) Investitor gradnje je dolžan najmanj dve leti pred načrtovano pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekte in druge posege, načrtovane z OPPN, o tem obvestiti Mestno občino Ljubljana, oddelka mestne uprave, pristojna za načrtovanje in izvedbo gospodarske javne infrastrukture ter za pripravo programa opremljanja stavbnih zemljišč, razen če se z njima dogovori drugače.

50. člen

(dopustni posegi po izvedbi načrtovanih ureditev)

Po izvedbi z OPPN načrtovanih ureditev so na območju OPPN dopustni naslednji posegi:

1. odstranitev naprav in objektov;

2. vzdrževalna dela na objektih prometne, okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture;

3. vzdrževalna dela in rekonstrukcije stavb, s katerimi niso spremenjeni zunanji gabariti in konstrukcijska zasnova stavb;

4. obnove fasadnega plašča stavb, če so pri oblikovanju fasad ohranjene oblikovne lastnosti fasad stavb;

5. gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v območju OPPN;

6. spremembe namembnosti v okviru dejavnosti, ki so dopustne za novogradnje na območju OPPN.

XIV. KONČNA DOLOČBA

51. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Identifikacijska številka: 2180

Št. 3505-44/2012-279

Ljubljana, dne 20. marca 2023

Župan

Mestne občine Ljubljana

Zoran Janković

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 42/2023 z dne 7. 4. 2023