Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 42/2023 z dne 7. 4. 2023

1157. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za območje TRNOVLJE – KZ2, stran 3658.

Na podlagi tretjega odstavka 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21; v nadaljevanju: ZUreP-3) v zvezi s 115., 119. in 268. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 199/21 – ZUreP-3, 20/22 – odl. US; v nadaljevanju: ZUreP-2), 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17, 44/22), 10. in 19. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15, 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) je Mestni svet Mestne Občine Celje na 3. redni seji dne 22. 3. 2023 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za območje TRNOVLJE – KZ2

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 9/95, 25/98, 59/00, 86/01, 79/13) in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 40/86 in Uradni list RS, št. 63/93, 25/98, 59/00, 86/01, 79/13) (v nadaljevanju: prostorski plan MOC) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe za območje TRNOVLJE – KZ2 (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal Urbi d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana v letu 2022, št. projekta 2138.

(2) OPPN je prostorski izvedbeni akt, s katerim se podrobneje načrtuje prostorska ureditev na območju Trnovlje – KZ2 in ki določa pogoje za graditev ter poseganje v prostor.

(3) Ministrstvo za okolje in prostor je OPPN dodelilo identifikacijsko številko prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov 2662.

2. člen

(vsebina odloka)

OPPN vsebuje naslednje določbe:

1. Splošne določbe

2. Opis prostorske ureditve

3. Umestitev načrtovane ureditve v prostor

4. Načrt parcelacije in gradbena parcela

5. Zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

6. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostno rabo naravnih dobrin

7. Rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom

8. Etapnost izvedbe prostorske ureditve

9. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev

10. Končne določbe.

3. člen

(sestavni deli OPPN)

OPPN vsebuje:

1. Tekstualni del: odlok o OPPN

2. Grafični del:

Karta 1	Izsek iz kartografskega dela Prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 s prikazom lege OPPN	M 1:1.250
Karta 2	Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem	M 1:1.250
Karta 3	Vplivi in povezave s sosednjimi območji	M 1:1.250
Karta 4	Namembnost objektov	M 1:1.250
Karta 5	Zazidalna situacija OPPN	M 1:1.000
Karta 6	Idejna zasnova načrtovanih gospodarskih objektov kmetije	M 1:200
Karta 7	Načrt prometne ureditve	M 1:1.250
Karta 8	Načrt komunalne, energetske ureditve in elektronskih komunikacij	M 1:1.250
Karta 9	Ureditve za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, ureditve za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom	M 1:1.250

3. Priloge

3.1	Izvleček iz prostorskega akta Mestne občine Celje
3.2	Sklep o začetku postopka priprave OPPN
3.3	Strokovne podlage, prikaz stanja prostora in elaborat ekonomike
3.4	Pobuda in izhodišča
3.5	Smernice in mnenja
3.6	Obrazložitev prostorskega akta
3.7	Povzetek za javnost
3.8	Stališča do pripomb in predlogov.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

4. člen

(opis prostorske ureditve)

Z OPPN je načrtovana ureditev območja za preselitev kmetije v celoti na lokacijo Trnovlje – KZ2. Predmet urejanja je določitev lokacije za gradnjo kmetijskih gospodarskih objektov in stanovanjskega objekta kmetije, funkcionalnih zemljišč objektov, infrastrukturnih ureditev in priključkov.

5. člen

(območje urejanja)

(1) Območje urejanja z OPPN je v vzhodnem delu Celja, vzhodno od naselja Začret, ob lokalni cesti LC 034131 ter obsega 16.753,0 m².

(2) Območje urejanja z OPPN sega na parcele ali dele parcel s številkami 1182/7, 1182/9, 1182/15, 1182/17, 1182/18, 1182/20, vse k.o. 1073 Trnovlje. Meja OPPN je grafično določena na karti 2 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

1. Vplivi in povezave s sosednjimi območji

6. člen

(povezave)

(1) Območje urejanja z OPPN je na kmetijskih zemljiščih K1 na območju, kjer ni obstoječe poselitve, razen nekdanje kovačije, za katero je v prostorskem planu MOC določeno stavbno zemljišče. Načrtovana kmetija se prometno navezuje na jugozahodni strani obravnavane lokacije na obstoječo lokalno cesto Začret.

(2) Povezave so prikazane na karti 3 Vplivi in povezave s sosednjimi območji.

2. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev in objektov

7. člen

(funkcionalna zasnova in členitev prostora)

(1) Območje urejanja obsega površine za gradnjo kmetijskih gospodarskih objektov, stanovanjskega objekta kmetije, ureditev funkcionalnih zemljišč, infrastrukturnih ureditev in priključkov.

(2) Zasnova kmetije je načrtovana tako, da kmetijske površine obdajajo kmetijo na zahodni, severni in vzhodni strani. Načrtovani objekti so razporejeni tako, da so omogočene ugodne povezave med kmetijskimi gospodarskimi objekti, zunanjimi funkcionalnimi površinami in s pašnimi površinami. Lokacija za gradnjo kmetije je približno na polovici območja kmetije. Kmetijski gospodarski objekti so na vzhodni strani, stanovanjski objekt pa na zahodni strani lokacije za gradnjo kmetije.

(3) Kmetija se prometno napaja po južnem robu posestva in se na zahodu priključuje na lokalno cesto LC 034131.

(4) Z OPPN so določene ureditvene enote (v nadaljevanju: UE):

– UE K – kmetijski gospodarski objekti,

– UE S – stanovanjski objekt,

– UE D – dovoz.

8. člen

(podrobnejša namenska raba prostora, dejavnosti in objekti)

(1) Na območju OPPN je s prostorskim planom MOC določena namenska raba prostora »I. območje kmetijskih zemljišč« in deloma »Območje zaselka ali stavbišče«.

(2) Načrtovane dejavnosti oziroma objekti so kmetijski gospodarski objekti in stanovanjski objekt kmetije. Obe namembnosti sta združeni v eno prostorsko in funkcionalno povezano novo kmetijo.

9. člen

(vrste gradenj)

(1) V območju OPPN je dopustna novogradnja objektov, infrastrukture, manipulativnih površin, zunanje ureditve. Po izgradnji načrtovanih gradenj so dopustna še vzdrževalna dela, prizidave, rekonstrukcije, odstranitve objektov.

(2) V območju OPPN so na funkcionalnih površinah objektov in zelenih površinah dopustne naslednje gradnje in postavitve enostavnih ter nezahtevnih objektov:

– nadstrešnica kot majhna stavba do 50,0 m²,

– ograja,

– oporni zid,

– rezervoar za vodo in bazen do 100,0 m³ (omejitev ne velja za podzemne rezervoarje),

– vodnjak,

– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in interne povezave infrastrukture,

– pomožni komunalni objekt ter

– drugi sorodni enostavni in nezahtevni objekti, povezani z dejavnostjo kmetije.

(3) V območju OPPN je dopustna postavitev oziroma gradnja zunanjih tehnoloških naprav in zunanje opreme ter kmetijsko gozdarske opreme, ki služi delovanju objektov.

(4) Dopustne vrste gradenj glede na namen so:

Klasifikacija objektov (CC-SI)	Vrsta objektov
11100 Enostanovanjske stavbe	– stanovanjska stavba – pripadajoči objekti: drvarnica, lopa, nadstrešnica, uta, savna, bazen, zimski vrt, letna kuhinja, vodnjak, garaža
11210 Dvostanovanjske stavbe	– stanovanjska stavba – pripadajoči objekti: drvarnica, lopa, nadstrešnica, uta, savna, bazen, zimski vrt, letna kuhinja, vodnjak, garaža
12420 Garažne stavbe	– garaža
12712 Stavbe za rejo živali	– konjski hlev – hlevski izpust, gnojišče
12713 Stavbe za skladiščenje pridelka	– skedenj – kmečka lopa
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe	– stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije
12745 Stavbe za funkcionalno dopolnitev	– uta, pokrita letna kuhinja, nadstrešnica
24202 Drugi kmetijski gradbeno inženirski objekti	– gnojišče
24205 Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev	– ograje, podporni zid z ograjo
24206 Odprta skladišča in odprte prodajne površine ali zunanja ureditev objekta in nima lastne klasifikacije	– utrjene površine
Zunanje naprave in zunanja oprema	– klima naprava, zunanja enota toplotne črpalke in sorodne naprave
Kmetijsko gozdarska oprema	– ograja, obora
Za vse objekte	– priključki na gospodarsko javno infrastrukturo (v nadaljevanju GJI) – zbiralnik vode – zunanja ureditev

3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo, za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov

10. člen

(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov)

(1) Načrtovane namembnosti objektov so:

– konjski hlev: CC-SI 12712 Stavbe za rejo živali,

– večnamenski gospodarski objekt (spravilo pridelka in shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije) in gnojišče: CC-SI 12713 Stavbe za skladiščenje pridelka, CC-SI 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,

– stanovanjski objekt: CC-SI 1110 Enostanovanjske stavbe.

(2) Lega načrtovanih objektov je določena grafično na karti 5 Zazidalna situacija OPPN.

(3) Pogoji za zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov:

1. Kmetijski gospodarski objekti

1.1. Objekt A: hlev za konje

– zmogljivost: 10 boksov za konje, sprehajalna naprava, skladišče, drugi spremljajoči prostori;

– tlorisna velikost: 12,0–17,0 m x 86,0 m;

– etažnost: ena – pritlična etaža.

1.2. Objekt B: spravilo pridelka in shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije

– tlorisna velikost: 35,0 m x 50,00 m;

– etažnost: ena – pritlična etaža.

1.3. Objekt C: gnojišče z nadstreškom

– velikost: 10,0 m x 20,0 m, 200,0 m²;

– etažnost: ena – pritlična etaža.

1.4. Dodatno za objekte A, B in C:

– streha: dvokapnica ali druge oblike;

– strešine v naklonu 0°do 35°, razen pri ločni strehi;

– dopustna so odpiranja strešin;

– dopustna je montaža sončnih zbiralnikov v ravnini strešin (toleranca 10°).

Tolerance za kmetijske gospodarske objekte so: dopustna so odstopanja od zgoraj navedenih dimenzij in od grafično prikazane lege, tlorisa ter orientacije, odmik fasade najmanj 1,0 m od meje OPPN, zazidana površina + 20 %, objekt je lahko manjši od navedenih dimenzij, dopustna je kletna etaža, kapaciteta hleva je lahko do 14 konj.

Postavitev oziroma gradnja zunanjih tehnoloških naprav in zunanje opreme je dopustna na objektih, zunanji ureditvi objektov ali pod nivojem terena in v kletni etaži objektov.

Velikost, razporeditev prostorov in oblikovanje objektov, ki je prikazana na karti 6 Idejna zasnova načrtovanih gospodarskih objektov kmetije, ni obvezujoča in ima značaj strokovne podlage.

Postavitev kmetijsko gozdarske opreme je dopustna na odprtih površinah OPPN.

2. Stanovanjski objekt

2.1. Objekt D: stanovanjski objekt

– velikost: 624,0 m² zazidane površine;

– etažnost: ena – pritlična etaža.

2.2. Objekt E: garaža stanovanjskega objekta

– velikost: 141,0 m² zazidane površine;

– etažnost: ena – pritlična etaža.

2.3. Dodatno za objekta D in E:

– streha: dvokapnica ali druge oblike;

– strešine v naklonu 0°do 35°, razen pri ločni strehi;

– dopustna so odpiranja strešin;

– dopustna je montaža sončnih zbiralnikov v ravnini strešin (toleranca 10°).

Ob stanovanjskem objektu je dopustna gradnja bazena in urbane opreme.

Tolerance za stanovanjski objekt in garažo so: dopustna so odstopanja od zgoraj navedenih dimenzij in od grafično prikazane lege, tlorisa ter orientacije, odmik fasade najmanj 1,0 m od meje OPPN, zazidana površina + 10 %, objekt je lahko manjši od navedenih dimenzij, dopustna je kletna etaža.

Postavitev oziroma gradnja zunanjih tehnoloških naprav in zunanje opreme je dopustna na objektih, zunanji ureditvi objektov ali pod nivojem terena in v kletni etaži objektov.

11. člen

(pogoji za projektiranje in gradnjo)

(1) Za pripravo temeljne podlage so dopustne delne odstranitve krovnega sloja heterogenih umetnih nasutij, ki so nastali z zasipom opuščenih glinokopov, izravnave terena na lokacijah načrtovanih objektov in nasutja temeljnega planuma na lokacijah načrtovanih objektov.

(2) Vsa zemeljska dela je dopustno izvajati samo v suhem vremenu (v daljšem sušnem obdobju) in pod sprotnim geomehanskim nadzorom ter z meritvami nosilnosti.

(3) Glede na obstoječe stanje je dopustno dodatno nadvišanje terena (izravnava in stabilizacija tal): na območju stanovanjskih objektov na koto okvirno 252,5–253,0 m n. v. in na območju gospodarskih objektov na višino okvirno 251,0 m n. v. Dopustna so odstopanja od navedenih nivojev glede na rezultate meritev stabilnosti in načrtovanih obremenitev ter s tem povezano nivojsko ureditev med posameznimi objekti. Detajlnejši način temeljenja in nivojev se določi v fazi PZI.

(4) Planum povozne površine: pri vgrajevanju sanacijske blazine pod povoznimi površinami je na posameznih plasteh potrebno doseči gostoto 95–98 % po Proctorju oziroma modul stisljivosti Me > 40 MN/m² (EV2 > 60 MN/m²).

(5) Hlev in gnojišče morata biti načrtovana in izvedena tako, da bo preprečeno nenadzorovano iztekanje ter onesnaženje voda in tal.

(6) Sestavni del projektne dokumentacije (DGD) mora biti izračun in detajlni prikaz objektov za ponikanje.

IV. NAČRT PARCELACIJE IN GRADBENA PARCELA

12. člen

(1) Dopustna je izvedba parcelacije za posamezne funkcionalne sklope površin ali objektov.

(2) Merila za gradbeno parcelo: Gradbena parcela za kmetijske gospodarske objekte in stanovanjski objekt z garažo se določi glede na načrtovane velikosti objektov in potrebne površine za rabo in vzdrževanje objektov. Gradbena parcela se glede na etapnost gradnje lahko določi za vsako etapo posebej.

(3) Največja dopustna stopnja zazidanosti na gradbeni parceli je 40 %.

V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO TER GRADNJA INTERNE INFRASTRUKTURE

13. člen

(priključki na gospodarsko javno infrastrukturo)

(1) Načrtovana je nova dovozna cesta do kmetije, ki poteka v smeri vzhod–zahod ob južnem robu posesti kmetije. Dovoz se priključuje na lokalno cesto Začret LC 034131 (parc. št. 1446/1 k.o. 1073 Trnovlje) približno 200,0 m južno od križišča ceste Začret in Ceste v Teharje. Dovoz se izvede v širini 3,5 m z razširitvami za priključevanje in srečevanje v širini 5,0 m. Dovoz je določen grafično na karti 7 Načrt prometne ureditve. Toleranca za dovoz: dopustna so odstopanja od grafično prikazane lege, tlorisa in širine; širina dovoza do + 15 %; dovoz je lahko manjši od navedenih dimenzij; minimalen odmik od meje OPPN 1,0 m.

(2) Obstoječi dovoz – javna pot JP 534444 (Cesta v Teharje) se na odseku od stanovanjskih objektov do nekdanje kovačije (parc. št. 1182/14 in 1182/17, obe k.o. 1073 Trnovlje) po zaključeni gradnji kmetije ukine. Ukinitev obstoječega dovoza je grafično prikazana na karti 7 Načrt prometne ureditve, kjer je označena kot odsek B.

(3) Načrtovano je gospodarsko dvorišče na južni strani kmetijskih gospodarskih objektov. Na gospodarskem dvorišču se zagotovi tudi parkiranje vozil. Toleranca za gospodarsko dvorišče: dopustna so odstopanja od grafično prikazane lege, tlorisa in velikosti; odmik roba dvorišča najmanj 1,0 m od meje OPPN; površina do + 25 %; dvorišče je lahko tudi manjše od velikosti v grafičnem prikazu.

(4) V območju OPPN je obstoječ vodovodni priključek, ki se ga uporabi za potrebe načrtovane kmetije. Načrtovan je še nov priključek na vodovod od objektov kmetije v trasi novega dovoza do javnega vodovoda v trasi lokalne ceste Začret. Priključek mora biti dimenzije PE DN/OD 50 mm (notranji premer DN 40).

(5) Priključek na odpadno kanalizacijo je načrtovan od objektov kmetije do javne kanalizacije v jašku J69. Priključek se izvede s tlačnim vodom.

(6) V območju OPPN je obstoječ elektro priključek, ki se ga uporabi za potrebe načrtovane kmetije. Načrtovana je priključna moč 14 kW. Obstoječo priključno merilno omarico je potrebno pred pričetkom gradnje prestaviti izven območja gradnje in na stalno dostopno mesto za pooblaščene osebe SODO.

(7) Priključek na elektronske komunikacije je načrtovan v trasi dovoza na kmetijo v smeri vzhod–zahod.

(8) Odvoz trajnih odpadkov bo izvajalo pristojno komunalno podjetje. Na lokaciji je potrebno zagotoviti odjemno mesto za zbiranje in odvoz odpadkov v bližini gospodarskih objektov in stanovanjskega objekta. Odjemna mesta morajo biti locirana tako, da je omogočen dovoz in odvoz z vozili pristojnega komunalnega podjetja.

(9) Dopustna je gradnja gospodarskega dvorišča, dovoza in dvorišča do stanovanjskega objekta, manipulativnih površin ob gospodarskih objektih ter zunanje ureditve ob objektih.

(10) Dopustno je priključevanje še na drugo infrastrukturo, ki je ali še bo zgrajena v prihodnje v bližini kmetije.

(11) Tolerance za infrastrukturo: dopustna so odstopanja od grafično določenih tras priključkov in kapacitet. Infrastrukturni priključki se lahko izvedejo v drugih koridorjih, ki so tehnično, tehnološko in ekonomsko ugodnejši ter na podlagi pogojev pristojnih upravljalcev infrastrukture.

14. člen

(odvajanje padavinskih vod)

(1) Dreniranje zaledne podtalne in precejne meteorne vode mora biti izvedeno z dreniranjem planuma, to je z vgradnjo obodnih drenaž planuma objektov. Drenaže se povežejo preko revizijskih jaškov do ponikovalnih objektov. Vsa meteorna kanalizacija območja mora biti izvedena vodoneprepustno.

(2) Za zadrževanje odtoka meteornih vod je potrebna izvedba zadrževalnikov. Vodo iz zadrževalnikov se uporabi za gospodarsko rabo. Pri gospodarskih objektih je potrebna izvedba zadrževalnika s kapaciteto najmanj 200,0 m³, pri stanovanjskem objektu pa najmanj 60,0 m³. Kapacitete zadrževalnikov so lahko večje.

(3) Padavinske vode s streh kmetijskih gospodarskih objektov (objekti A, B in C) je potrebno preko peskolova in zadrževalnika odvesti v suhi površinski zadrževalnik, ki mora imeti prostornino najmanj 92,0 m³, površino najmanj 100,0 m² in globino 1,5 do 1,7 m. Preliv iz suhega zadrževalnika se izvede s površinskim razpršenim odtokom. Oblika suhega površinskega zadrževalnika je lahko poljubna.

(4) Padavinske vode s streh stanovanjskega objekta (objekta D in E) je potrebno preko peskolova in zadrževalnika odvesti v zadrževalno ponikovalno polje, ki mora imeti prostornino najmanj 6,2 m³, površino najmanj 20,0 m² in globino 1,0 do 1,2 m. Oblika zadrževalnega ponikovalnega polja je lahko poljubna.

(5) Padavinske vode z gospodarskega dvorišča je potrebno odvesti preko peskolova in lovilca olj v zadrževalno ponikovalno polje, ki mora imeti dimenzije: prostornina najmanj 14,25 m³, tlorisna površina najmanj 45,0 m², globina od 1,0 do 1,2 m. Oblika zadrževalnega ponikovalnega polja je lahko poljubna.

(6) Padavinske vode s površine dostopne ceste je potrebno odvesti v enostranski odprti kanaleti vzdolž vozišča do ponikovalnic. Osem ponikovalnic je treba enakomerno razporediti na odseku dovoza od lokalne ceste do gospodarskega dvorišča. Prostornina ene ponikovalnice mora biti najmanj 0,3 m³. Glede na načrt zunanje ureditve ali terenske razmere je lahko velikost in razporeditev ponikovalnic tudi drugačna, vendar mora izpolnjevati minimalne zahteve iz Inženirsko geološkega in hidrološko geološkega poročila ter zagotavljati ustrezno ponikanje padavinskih vod.

(7) Lega ponikovalnih objektov je določena okvirno v karti 8 Načrt komunalne, energetske ureditve in elektronskih komunikacij in karti 9 Ureditve za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, ureditve za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom. Lega se podrobneje določi v projektni dokumentaciji glede na načrtovano zunanjo ureditev, nagibe terena in smeri dreniranja zalednih ter precejnih vod.

(8) Tolerance za zadrževalne in ponikovalne objekte: dopustna so odstopanja od zgoraj navedenih dimenzij in grafično prikazanih lokacij. Odstopanja so dopustna v primeru drugačnih količin padavinskih vod (drugačne dimenzije površin, s katerih se odvaja padavinske vode), drugačnih ugotovitev o sestavi tal in sposobnosti ponikanja padavinskih vod, če so rešitve tehnično, tehnološko in okoljsko ustreznejše ter naprednejše in na podlagi mnenja pristojnih mnenjedajalcev.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN

15. člen

(varstvo tal in voda)

(1) Varstvo tal pred onesnaženjem se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji tega odloka, določenimi v pogojih za infrastrukturno urejanje.

(2) Rodovitno prst z območja gradnje se deponira za rekultivacijo in sanacijo zemljišča po gradnji. Deponijo se urediti tako, da se ohranja rodovitnost in količina prsti ter tako, da je prst zaščitena pred onesnaženjem in erozijo.

(3) Na odkopnih površinah se po zaključenih delih izvede protierozijske ukrepe, kot so zatravitev razgaljenih površin, odvodnjavanje padavinskih vod ter sorodne ukrepe za preprečitev erozije.

(4) Odvajanje živalskih izločkov v javno kanalizacijo, padavinsko kanalizacijo ali površinski odvodnik ni dopustno.

(5) Skladiščenje živinskih gnojil je načrtovano v objektu B, objektu za spravilo pridelka in shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije. Skladiščenje živinskih gnojil mora biti načrtovano in upravljano tako, da ne pride do nenadzorovanega iztekanja ter onesnaženja vode in tal.

(6) Tehnologija čiščenja hleva in kapaciteta skladišča za živinska gnojila se morajo določiti v dokumentaciji za gradbeno dovoljenje, skladno z veljavnimi predpisi. V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na območju posega, da bo preprečeno onesnaženje podzemne vode in površinskih voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi, oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v podzemno vodo in vodotoke.

(7) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati gradbenega in izkopanega materiala na vodna ali priobalna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov, na poplavno ogrožena območja, na nestabilna mesta ali na mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja.

(8) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.

(9) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja, ki ga izda organ, pristojen za upravljanje z vodami na državni ravni.

16. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Na območju urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot ga dopušča veljavna uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(2) Za območje OPPN se določa III. stopnja varstva pred hrupom.

17. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.

(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.

VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM

18. člen

(požarna varnost)

Za zagotavljanje požarne varnosti se zagotovijo/uredijo:

– za zagotovitev protipožarnih ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte je treba zagotoviti odmike med objekti, kot so določeni v grafičnih prikazih s toleranco odmika kmetijskih gospodarskih objektov do min. 8 m,

– delovna površina za požarno varnost na vzhodni strani stanovanjskega objekta in na manipulativnih površinah med hlevom in večnamenskim objektom; treba je zagotoviti neovirane in varne dovoze in dostope za intervencijska vozila, le-ti se zagotovijo po urejenem dovozu do kmetije in po manipulativnih površinah stanovanjskega in gospodarskih objektov, ki so določeni v grafičnih prikazih OPPN,

– površine za umik ljudi na zunanjih dvoriščnih in drugih zunanjih površinah.

19. člen

(sistemi za gašenje)

Voda za gašenje se zagotovi v rezervoarjih za gašenje. Do rezervoarjev vode za gašenje je treba zagotoviti neoviran dovoz in dostop. Voda za gašenje se po potrebi dovaža tudi z gasilskimi ali drugimi ustreznimi vozili.

20. člen

(varstvo pred potresi)

Po slovenskem standardu SIST – ENV 1998-1-1, ki upošteva povratno dobo potresov 500 let, spada obravnavano območje v 5. potresno stopnjo z vrednostjo potresnega pospeška Qg = 15,0 %.

VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

21. člen

(etapnost izvedbe)

(1) Načrtovani objekti se lahko gradijo postopno po etapah:

I. etapa: kmetijski gospodarski objekti,

II. etapa: stanovanjski objekt (v skladu s 3.ea člen ZKZ, ki določa, da se v primeru preselitve kmetijskega gospodarstva v celoti, dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta lahko izda šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte).

(2) V I. etapi je potrebna tudi izvedba ureditev priključkov na GJI: priključek na cesto, priključek na odpadno kanalizacijo, odvajanje, zadrževanje in ponikanje padavinskih vod.

(3) Vsaka gradbena faza mora biti izvajana tako, da ne bo povzročen škodljivi vpliv na vodni režim in stanje voda.

(4) Kmetijski gospodarski objekti se lahko vsak posebej gradijo neodvisno od drugega, prav tako se lahko posamezen kmetijski gospodarski ali stanovanjski objekt gradi postopno v več fazah.

(5) Na površinah načrtovanih objektov se do njihove zgraditve lahko uredijo zunanje manipulativne površine ali druge funkcionalne površine kmetije.

IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV

22. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s funkcionalnega, tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika.

(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prvega odstavka tega člena morajo biti usklajena z veljavnimi predpisi ter ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji mora soglašati tisti projektni soglasjedajalec, v katerega pristojnost posega odstopanje. Prav tako so možna tudi odstopanja in spremembe pri izgradnji komunalne infrastrukture, če se ugotovijo ekonomičnejše rešitve in se s tem ne spremeni osnovna funkcija infrastrukture.

23. člen

(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)

Po prenehanju veljavnosti OPPN se merila in pogoji OPPN smiselno prenesejo v nov prostorski akt, ki bo urejal predmetno območje ter upoštevajo novi razvojni interesi, ki bi se lahko pojavili v obdobju priprave novega prostorskega akta.

X. KONČNE DOLOČBE

24. člen

(vpogled)

OPPN je na vpogled na Mestni občini Celje.

25. člen

(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske inšpekcijske službe za posamezna področja.

26. člen

(veljavnost)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3503-5/2021

Celje, dne 22. marca 2023