Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 42/2023 z dne 7. 4. 2023

1144. Uredba o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne, stran 3621.

Na podlagi prvega, četrtega in petega odstavka 49. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O) Vlada Republike Slovenije izdaja

U R E D B O

o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(vsebina)

(1) S to uredbo se območje nižinskega gozda z mokrišči vzhodno od Radomelj v Ljubljanski kotlini zavaruje kot Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne (v nadaljnjem besedilu: krajinski park).

(2) Ta uredba določa meje krajinskega parka, varstvena območja v krajinskem parku, varstvene režime in pravila ravnanja, razvojne usmeritve in ukrepe, način upravljanja in nadzora, financiranje ter druga ravnanja, povezana s cilji in nameni te uredbe.

2. člen

(cilji in namen)

(1) Varstveni cilji krajinskega parka so ohranitev celovitosti nižinskega gozda z mokrišči, ohranitev visoke stopnje biotske raznovrstnosti, zlasti posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000), ohranitev naravnih vrednot, ohranitev ugodnega stanja ogroženih, zavarovanih in mednarodno varovanih prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst (v nadaljnjem besedilu: rastlinske in živalske vrste) in njihovih habitatov, ohranitev najmanj obstoječega obsega in kakovosti habitatnih tipov v ugodnem stanju (v nadaljnjem besedilu: habitatni tipi), ohranitev redkih in ogroženih vrst in njihovih habitatnih tipov, ohranitev izjemnih in celovitih hidroloških lastnosti in procesov ter ohranitev krajinske pestrosti. Cilj krajinskega parka je tudi z ohranjeno naravo prispevati k blaženju in obvladovanju posledic podnebnih sprememb.

(2) Razvojni cilji krajinskega parka so omogočanje trajnostne rabe naravnih virov, omogočanje obiskovanja in doživljanja krajinskega parka, urejanje in vzdrževanje infrastrukture za obiskovanje in mirno rekreacijo, zmanjševanje obstoječega ter preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja, omogočanje raziskovanja in izobraževanja.

(3) Območje krajinskega parka je namenjeno predvsem ohranjanju narave, najmanj v zdajšnji kakovosti, in preprečitvi dodatnega obremenjevanja okolja. Namen zavarovanja je z aktivnim upravljanjem krajinskega parka zagotoviti doseganje varstvenih in razvojnih ciljev.

II. OPIS IN MEJE KRAJINSKEGA PARKA

3. člen

(opis krajinskega parka)

(1) Krajinski park leži v Ljubljanski kotlini, vzhodno od Radomelj, in obsega 411,36 ha.

(2) Krajinski park obsega naravno ohranjeni strnjeni nižinski gozd, ki vključuje mokrišča na poplavnem območju Rovščice s črnojelševjem (Blata), prehodna barja ter manjša mokrotna območja v depresijah in ulekninah, nizka barja, kotanje z vodo, povirne krake in poplavna območja potokov Želodnik, Erjavec in Rovščica.

(3) Območje krajinskega parka vključuje ekološko pomembno območje Češeniške in Prevojske gmajne (ident. št. 26200) in posebno varstveno območje – območje Natura 2000 Češeniške gmajne z Rovščico (SI3000079) z naslednjimi kvalifikacijskimi vrstami in habitatnimi tipi: 3150 naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition, 7140 prehodna barja, 7150 uleknine na šotni podlagi z vegetacijo zveze Rhynchosporion, kranjska sita (Eleocharis carniolica), hribski urh (Bombina variegata), navadni koščak (Austropotamobius torrentium), črtasti medvedek (Callimorpha quadripunctaria) in vidra (Lutra lutra).

(4) Na območju krajinskega parka so naslednje naravne vrednote: naravna vrednota državnega pomena Češeniške in Prevojske gmajne – barja (ident. št. 4566), naravna vrednota lokalnega pomena Rovščica v povirnem delu (ident. št. 4570), naravna vrednota državnega pomena Rova – zalit glinokop (ident. št. 4565) in naravna vrednota lokalnega pomena Prevoje – ribniki (ident. št. 5259).

(5) Predeli gozdnega prostora, kjer zastaja voda ali kjer so se razvila šotna barja, so predeli z največjo stopnjo ohranjenosti, ki so namenjeni za uresničevanje varstva in ohranjanje naravnih vrednot in ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov. Na teh območjih so človekove dejavnosti omejene in prilagojene ohranitvi naravnih procesov.

4. člen

(meje krajinskega parka)

(1) Meje krajinskega parka so določene s to uredbo na podlagi namenske rabe prostora, zemljiškokatastrskega načrta, digitalnih topografskih kart in ortofoto posnetkov.

(2) Meje krajinskega parka iz prejšnjega odstavka se hranijo kot elektronski podatek o zavarovanih območjih v registru naravnih vrednot pri ministrstvu, pristojnem za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(3) Seznam zemljiških parcel, ki določajo mejo krajinskega parka, je naveden v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(4) Meje krajinskega parka iz prvega odstavka tega člena so informativno prikazane na publikacijski karti v merilu 1:15 000, ki je kot Priloga 2 sestavni del te uredbe.

III. VARSTVENE IN RAZVOJNE USMERITVE

5. člen

(varstvene in razvojne usmeritve za doseganje ciljev krajinskega parka)

(1) Na območju krajinskega parka se spodbujajo predvsem aktivnosti, ki prispevajo k spoznavanju krajinskega parka in doživljanju narave ter naravi prijaznemu preživljanju prostega časa in trajnostni rabi naravnih virov, kar omogoča doseganje ciljev krajinskega parka.

(2) Cilji krajinskega parka se uresničujejo z naslednjimi razvojnimi usmeritvami:

1. usmerjanjem vozil zunaj območja krajinskega parka;

2. urejanjem obstoječih parkirišč v makadamski izvedbi in omejitvijo velikosti parkirišč;

3. spodbujanjem naravi prijaznega kmetovanja s čim manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojil;

4. usmerjanjem obiska in ogledovanja krajinskega parka zunaj ekološko občutljivih območij in na način, ki ne povzroča škode lastnikom zemljišč in negativnih vplivov na naravo;

5. izobraževanjem o pomenu krajinskega parka in ohranjanja narave;

6. vključevanjem lokalnih prebivalcev, lastnikov zemljišč in lokalnih skupnosti na območju krajinskega parka v njegovo upravljanje;

7. pridobivanjem in uporabo finančnih sredstev v skladu z varstvenimi cilji krajinskega parka;

8. izvajanjem trajnostne rabe naravnih virov, tako da se ohranjajo gozdne in mokrotne površine, celovitost gozda, ohranja ali izboljšuje hidrološko stanje mokrotnih površin, preprečuje zaraščanje prehodnih barij ter ohranjata krajinska pestrost in za krajinski park značilna krajina;

9. upravljanjem voda tako, da se vodotoki ohranjajo v naravnem stanju, vključno z naravno dinamiko poplavljanja;

10. spodbujanjem prilagojenega gospodarjenja z gozdom, tako da se ohranjajo najmanj 3 % deleža odmrle biomase listavcev, predvsem v debelinskem razredu nad 30 cm, in da se gospodarjenje z gozdom odvija po obstoječih gozdnih prometnicah;

11. uporabo okolju prijaznih tehnologij in načinov gospodarjenja z naravnimi viri tako, da se ohranjajo habitati rastlinskih in živalskih vrst ter naravne vrednote;

12. preprečevanjem odlaganja odpadkov ali drugega materiala na območje krajinskega parka;

13. omogočanjem raziskovanja rastlinskih in živalskih vrst ter hidrologije;

14. omogočanjem mirne rekreacije in doživljanja narave brez infrastrukture in po obstoječih poteh zunaj mokrotnih površin;

15. spodbujanjem lastnikov zemljišč na območju krajinskega parka k izvajanju del za uresničevanje varstvenih ciljev;

16. usmerjanjem razvoja tako, da se ohranja ali izboljšuje hidrološko stanje mokrotnih površin v krajinskem parku;

17. izlavljanjem tujerodnih vrst rib in želv iz ribnikov;

18. izvajanjem ekstenzivnega kmetijstva z zmernim gnojenjem in košnjo v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijstvo;

19. z izvajanjem organiziranega vodenja obiskovalcev v dogovoru z upravljavcem krajinskega parka;

20. vključevanjem ciljev in usmeritev krajinskega parka v prostorske in razvojne dokumente lokalnih skupnosti in države;

21. odkupi zemljišč, ki gospodarsko niso donosna in je njihova ekološka funkcija prevladujoča.

(3) Cilji krajinskega parka se uresničujejo z varstvenimi usmeritvami tako, da se pri izvajanju posegov, dejavnosti in ravnanja:

1. ohranja prvobitna narava, ki vključuje tiste njene dele, kjer je vpliv človeka majhen ali je časovno tako oddaljen, da niso bistveno spremenjene lastnosti naravnih pojavov ali naravnih oblik;

2. dosega in ohranja ugodno stanje ogroženih, zavarovanih in mednarodno varovanih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;

3. dosegajo in ohranjajo za krajinski park pomembne hidrološke razmere;

4. ohranjajo naravne vrednote;

5. ohranjajo ali trajnostno rabijo naravni viri;

6. ohranja krajinska pestrost.

(4) V krajinskem parku se lahko financirajo samo tisti razvojni projekti, ki so v skladu z varstvenimi cilji krajinskega parka.

(5) Načini uresničevanja razvojnih in varstvenih usmeritev iz drugega in tretjega odstavka tega člena se podrobneje opredelijo z načrtom upravljanja krajinskega parka (v nadaljnjem besedilu: načrt upravljanja).

IV. VARSTVENI REŽIMI

6. člen

(splošni varstveni režim)

(1) V krajinskem parku se posegi, dejavnosti in ravnanje lahko izvajajo v obsegu, času in na način, ki je skladen z varstvenimi cilji in varstvenimi režimi, določenimi s to uredbo.

(2) V krajinskem parku ni dovoljeno:

1. graditi, postavljati ali nameščati objektov, naprav, predmetov, reklam ali drugih oznak, razen pomožnih lovskih objektov (preže in krmišča);

2. zasipavati, odkopavati ali kakor koli drugače spreminjati oblikovanosti površja;

3. krčiti gozda, spreminjati namenske rabe gozdnih zemljišč in kmetijskih zemljišč, razen v gozdna zemljišča;

4. vzpostavljati infrastrukture za športno-rekreacijske dejavnosti;

5. graditi ali nadelovati novih gozdnih cest, spreminjati namena gozdnih cest in utrjevati cest z asfaltom;

6. spreminjati naravnega vodnega režima v krajinskem parku in na območju vpliva nanj (izsuševati, meliorirati, poplavljati, zadrževati in odvzemati vode, urejati vodotokov in podobno);

7. spreminjati naravnega reliefa, razen izvajanja renaturacij ali sanacij;

8. sekati ali obsekavati vegetacije ob vodotokih;

9. postavljati solnic na zamočvirjene predele;

10. gnojiti ali vnašati katerih koli sredstev za gnojenje in varstvo rastlin ter drugih snovi, razen na obstoječih kmetijskih površinah;

11. spreminjati naravne temperaturne in kemijske sestave vode ali drugače onesnaževati površinske in podzemne vode;

12. spreminjati naravne sestave tal ali drugače onesnaževati tla in odnašati rodovitne prsti;

13. požigati rastlinja;

14. izkopavati, lomiti, nabirati ali drugače poškodovati rastlin, odvzemati rastlin in živali iz narave ter se približevati gnezdiščem, prezimovališčem ali kotiščem živali ali izvajati drugih dejavnosti, s katerimi se živali namerno vznemirjajo, poškodujejo ali uničujejo;

15. v komercialne namene odvzemati iz narave rastlin prostoživečih vrst;

16. uničevati ali poškodovati sestav in prostora, kjer se živali zadržujejo, hranijo in razmnožujejo;

17. naseljevati, doseljevati ali gojiti živali ali rastline;

18. izvajati raziskav, razen v dogovoru z upravljavcem krajinskega parka ter v času, na način in v obsegu, ki so v skladu z varstvenimi cilji te uredbe;

19. umetno osvetljevati ali zatemnjevati habitata rastlin in živali ali drugih delov krajinskega parka;

20. voziti se z vozili na motorni pogon, razen za vožnje pri opravljanju lovskočuvajske in ribiškočuvajske službe, dejavnosti gospodarjenja z gozdovi in divjadjo, dejavnosti gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči, za opravljanje nalog javnih služb in posegov, za dostop do ribnikov ter po obstoječi občinski cesti Radomlje–Rova;

21. taboriti, šotoriti, postavljati začasnih bivalnih vozil, prebivati in prenočevati v naravnem okolju v katerem koli objektu, vozilu ali na prostem;

22. kuriti ognja ali urejati prostorov za piknike, razen na že obstoječih prostorih za piknik in kadar prostorski akti določajo ureditev manjših prostorov za piknik;

23. jezditi zunaj gozdnih cest in za to označenih vlak in poti;

24. ograjevati zemljišč;

25. puščati psov ali drugih hišnih živali brez povodca;

26. metati ali drugače sprožiti eksplozivnih teles, izvajati glasne glasbe ali drugače povzročati hrupa, ki je večji od predpisanih vrednosti iz predpisa, ki ureja varstvo pred hrupom v naravnem okolju;

27. snemati filmov, fotografij, videospotov in drugih videoproizvodov za javno predvajanje, razen v dogovoru z upravljavcem krajinskega parka in pod pogojem, da snemanje ni v nasprotju z varstvenimi režimi, nima negativnega vpliva na naravo, ne moti obiskovalcev in lastnikov zemljišč ter da je sporočilnost posnetkov v skladu z varstvenimi cilji in nameni krajinskega parka;

28. izvajati predstav, nastopov, shodov in drugih množičnih dogodkov, prireditev in tekmovanj, razen tekmovanj, ki so se izvajala do uveljavitve te uredbe;

29. na mokrotnih predelih gozda izvajati sanitarne sečnje, razen v času pomrznjenih tal po dostopni poti, ki najmanj poškoduje mokrotna tla;

30. izvajati vseh drugih posegov in dejavnosti, ki lahko ogrozijo uresničevanje ciljev krajinskega parka.

(3) Na šotnih barjih poleg prepovedi iz prejšnjega odstavka tudi ni dovoljeno:

1. vzpostavljati gozdnih vlak;

2. izvajati spravila lesa in lesnih ostankov čez mokrišča;

3. izvajati strojne sečnje;

4. hoditi po zamočvirjenih predelih;

5. odstranjevati, požigati ali rezati šote.

(4) Varstveni režimi iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se podrobneje določijo v načrtu upravljanja.

7. člen

(izjeme od varstvenih režimov)

(1) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena se v krajinskem parku lahko v skladu z varstvenimi cilji iz te uredbe in v skladu z načrtom upravljanja ter v dogovoru z upravljavcem krajinskega parka izvajajo ukrepi za varstvo narave in posamezne naravovarstvene naloge ter gradijo ali postavljajo objekti in naprave, ki so namenjene za varovanje in predstavitev naravnih vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti ter interpretaciji narave (v nadaljnjem besedilu: parkovna infrastruktura).

(2) Ne glede na prepovedi iz prejšnjega člena se v krajinskem parku lahko v skladu z varstvenimi cilji iz te uredbe in v skladu z načrtom upravljanja:

1. izvajajo potrjeni programi na področju urejanja voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode;

2. izvaja lov v skladu s predpisi s področja divjadi in lovstva ter načrti upravljanja z divjadjo;

3. izvajajo naloge gozdarske dejavnosti v skladu z veljavnimi gozdnogospodarskimi načrti;

4. izvajajo naloge ribiške dejavnosti v skladu z veljavnimi ribiškogojitvenimi načrti in vodnimi dovoljenji;

5. urejajo vodni jarki, ki so del hidromelioracijskega sistema Radomlje IV, v skladu z letnimi programi;

6. izvajajo vzdrževalna dela na ribnikih v skladu z ustreznimi soglasji;

7. izvaja krčitev gozda za namen uresničevanja varstvenih ciljev (primeroma za ponovno vzpostavitev mokrotnih travnikov);

8. ureja, vzdržuje, nadgradi ali izvede postavitev infrastrukture za obiskovalce v omejenem obsegu ob južni strani ribnikov Prevoje 4 (Španov ribnik) in Zeleni gaj v skladu z občinskimi prostorskimi akti;

9. ohrani in vzdržuje poučna okoljska pot Blata – Mlake s pripadajočo infrastrukturo;

10. izvede ureditev krožne učne poti po obstoječih poteh na območju prevojskih ribnikov z okolico v skladu z občinskimi prostorskimi akti;

11. izvede rekonstrukcija javne energetske, komunalne in komunikacijske infrastrukture ter ceste Radomlje–Rova v obstoječem obsegu;

12. na območju nadomestnega habitata Hofer izvajajo z občinskim prostorskim aktom načrtovani omilitveni ukrepi;

13. na meji krajinskega parka ob postavitvi protihrupne zaščite izvajajo dejavnosti, ki povzročajo hrup, ki je večji od predpisanih vrednosti iz predpisa, ki ureja varstvo pred hrupom v naravnem okolju.

V. UPRAVLJANJE KRAJINSKEGA PARKA

8. člen

(upravljanje krajinskega parka)

(1) Upravljanje krajinskega parka zagotavlja ministrstvo neposredno v režijskem obratu (v nadaljnjem besedilu: upravljavec krajinskega parka).

(2) Naloge upravljanja krajinskega parka so:

1. izvajanje ukrepov za varstvo narave, naravovarstvenih akcij in posegov, s katerimi se preprečujejo škodljivi vplivi na krajinski park ali izboljšuje njegovo stanje;

2. postavitev in vzdrževanje tabel in drugih oznak, s katerimi se označi krajinski park;

3. ozaveščanje javnosti o vrednosti in pomenu krajinskega parka;

4. določanje načina obiskovanja, ki ne škoduje naravni vrednoti in biotski raznovrstnosti;

5. spremljanje ravnanja, posegov in dejavnosti na območju krajinskega parka;

6. sklepanje pogodb o varstvu ali skrbništvu v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave;

7. sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, lokalnimi prebivalci, lastniki zemljišč ter lokalnimi in širšimi organizacijami pri medsebojnem povezovanju interesov;

8. priprava načrta upravljanja, poročila o njegovem izvajanju in mnenj v zvezi z ravnanjem v krajinskem parku;

9. izvajanje drugih potrebnih aktivnosti za doseganje varstvenih ciljev iz te uredbe.

(3) Naloge, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave, izvaja Zavod Republike Slovenije za ohranjanje narave na območju krajinskega parka, so zlasti:

1. spremljanje stanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti v krajinskem parku;

2. izvajanje strokovnega nadzora nad upravljanjem z ugotavljanjem doseganja varstvenih ciljev in predlaganjem dodatnih varstvenih ukrepov, če so potrebni;

3. sodelovanje pri pripravi načrta upravljanja;

4. strokovno svetovanje, dajanje mnenja v zvezi z ravnanjem v krajinskem parku, pripravljanje navodil in metod za spremljanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti ali izvajanje ukrepov za varstvo narave;

5. izvajanje akcij in posegov, s katerimi se preprečujejo škodljivi vplivi na naravne vrednote, biotsko raznovrstnost, izboljšuje stanje, označevanje delov narave ali izvajanje aktivnosti za ozaveščenost javnosti o pomenu ohranjanja narave.

9. člen

(načrt upravljanja)

(1) Upravljanje krajinskega parka se izvaja na podlagi desetletnega načrta upravljanja, ki vključuje besedilni in grafični del.

(2) Načrt upravljanja zajema vsebine, določene v zakonu, ki ureja ohranjanje narave.

VI. FINANCIRANJE

10. člen

(sredstva)

(1) Sredstva za upravljanje krajinskega parka se zagotavljajo iz državnega proračuna.

(2) Za izvajanje projektov se sredstva lahko pridobivajo:

– iz državnega proračuna;

– z donacijami;

– iz lokalnih, državnih ali mednarodnih skladov, finančnih mehanizmov, ustanov ali organizacij ter mednarodnih programov pomoči;

– iz drugih virov.

VII. NADZOR

11. člen

(neposredni nadzor v naravi)

Neposredni nadzor v naravi v krajinskem parku zagotavlja upravljavec krajinskega parka v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, in to uredbo.

12. člen

(inšpekcijski nadzor)

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo pristojni inšpektorji v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave.

VIII. KONČNA DOLOČBA

13. člen

(začetek veljavnosti)

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 00704-150/2023

Ljubljana, dne 6. aprila 2023

EVA 2023-2560-0008

Vlada Republike Slovenije

dr. Robert Golob

predsednik

Priloga 1: Seznam zemljiških parcel, ki določajo meje krajinskega parka

Priloga 2: Publikacijska karta - Krajinski park Češeniške in Prevojske gmajne

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 42/2023 z dne 7. 4. 2023