Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 38/2022 z dne 18. 3. 2022

Št. 6316-2/2022-6 Ob-1829/22, Stran 939

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na podlagi drugega odstavka 32. člena v povezavi z 12. členom, v zvezi z drugimi in tretjim odstavkom 100. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21; v nadaljnjem besedilu: ZZrID), 15. člena Pravilnika o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP) (Uradni list RS, št. 43/11, 6/12 in 186/21 – ZZrID) (v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o CRP), Metodologije ocenjevanja prijav za razpise, št. 6319-2/2013-38 z dne 5. 6. 2017 – uradno prečiščeno besedilo, št. 6319-2/2013-39 z dne 11. 12. 2017, št. 6319-2/2013-40 z dne 22. 1. 2018, št. 6319-2/2013-41 z dne 1. 2. 2018, št. 6319-2/2013-42 z dne 19. 2. 2018, št. 6319-2/2013-43 z dne 5. 3. 2018, št. 6319-2/2013-44 z dne 14. 5. 2018, št. 6319-2/2013-45 z dne 20. 6. 2018, št. 6319-2/2013-46 z dne 9. 7. 2018, št. 6319-2/2013-47 z dne 17. 8. 2018, št. 6319-2/2013-48 z dne 18. 10. 2018, št. 6319-2/2013-49 z dne 19. 11. 2018, št. 6319-2/2013-50 z dne 17. 12. 2018, št. 6319-2/2013-51 z dne 4. 2. 2019, št. 6319-2/2013-52 z dne 18. 2. 2019, 6319-2/2013-53 z dne 13. 5. 2019, št. 6319-2/2013-54 z dne 14. 10. 2019, št. 6319-2/2013-55 z dne 28. 10. 2019, št. 6319-2/2013-56 z dne 2. 12. 2019, št. 6319-2/2013-57 z dne 3. 2. 2020, št. 6319-2/2013-58 z dne 18. 5. 2020, št. 6319-2/2013-59 z dne 14. 9. 2020, št. 6319-2/2013-60 z dne 5. 10. 2020, št. 6319-2/2013-61 z dne 30. 11. 2020, št. 6319-2/2013-62 z dne 4. 1. 2021, št. 6319-2/2013-63 z dne 19. 4. 2021, 6319-2/2013-64 z dne 5. 7. 2021 in 6319-2/2013-65 z dne 6. 12. 2021 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija), Metodologije ocenjevanja in izbora prijav na Javni razpis za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2022« v letu 2022, št. 012-2/2022-39 z dne 10. 3. 2022 (v nadaljnjem besedilu: Metodologija CRP), Usmeritev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2022« v letu 2022, št. 631-32/2021/8 z dne 18. 2. 2022, in na podlagi soglasij: Ministrstva za zunanje zadeve, št. 020-7/2022/12 z dne 14. 3. 2022, Ministrstva za notranje zadeve, št. 430-383/2022/3 (15-04) z dne 14. 3. 2022, Ministrstva za obrambo, št. 631-3/2022-8, z dne 11. 3. 2022, Ministrstva za finance, št. 631-1/2021/10 z dne 14. 3. 2022, Ministrstva za pravosodje, št. 631-2/2020/8 z dne 11. 3. 2022, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, št. 631-23/2021/6 z dne 11. 3. 2022, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, št. 631-38/2021/11 z dne 10. 3. 2022, Ministrstva za okolje in prostor, št. 631-7/2021-2550-12 z dne 14. 3. 2022, Ministrstva za infrastrukturo, št. 371-13/2021/25-02521752 z dne 14. 3. 2022, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, št. 631-1/2022/2 z dne 14. 3. 2022, Ministrstva za javno upravo, št. 010-144/2021/21 z dne 11. 3. 2022, Ministrstva za zdravje, št. 631-1/2022/7 z dne 11. 3. 2022, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, št. 631-32/2021/14 z dne 11. 3. 2022, Ministrstva za okolje in prostor, Geodetske uprave Republike Slovenije, št. 353-1/2022-2552-3 z dne 11. 3. 2022, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urada Republike Slovenije za meroslovje, št. 6400-4/2021/17 z dne 11. 3. 2022, Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa, št. 3711-2/2021/16, z dne 14. 3. 2022, Ministrstva za kulturo, št. 631-5/2021-3340-9 z dne 16. 3. 2022 in Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, št. 631-1/2022/6 z dne 11. 3. 2022, objavlja

javni razpis

za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2022« v letu 2022

1. Naziv in naslov udeležencev javnega razpisa:

– Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: agencija),

– Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana,

– Ministrstvo za notranje zadeve, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana,

– Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana,

– Ministrstvo za finance, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,

– Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana,

– Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana,

– Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana,

– Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000 Ljubljana,

– Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova ulica 4, 1535 Ljubljana,

– Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana,

– Ministrstvo za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana,

– Ministrstvo za zdravje, Štefanova ulica 5, 1000 Ljubljana,

– Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, 1000 Ljubljana,

– Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije, Zemljemerska ulica 12, 1000 Ljubljana,

– Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad Republike Slovenije za meroslovje, Tkalska ulica 15, 3000 Celje,

– Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Kotnikova ulica 19a, 1000 Ljubljana,

– Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana in

– Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana.

2. Predmet javnega razpisa

Predmet Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2022« v letu 2022 (v nadaljnjem besedilu: javni razpis CRP 2022) je izbor in sofinanciranje raziskovalnih projektov, ki bodo podpora vladi in sektorjem udeležencev javnega razpisa v zvezi s pripravo strokovnih podlag za odločanje in oblikovanje razvojnih in drugih politik na posameznem področju javnega interesa, ki je nujna za izboljšanje konkurenčnosti in trajnostnega razvoja Slovenije.

Javni razpis CRP 2022 temelji na strateških ciljih, opredeljenih v Strategiji Republike Slovenije 2030 in v dokumentih udeležencev javnega razpisa CRP 2022. Seznam dokumentov je priloga javnemu razpisu.

Področja javnega interesa raziskovalnih projektov so določena s prioritetnimi vsebinami v okviru težišč »CRP 2022«, in sicer:

Težišče 1: Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,

Težišče 2: Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,

Težišče 3: Učenje za in skozi vse življenje,

Težišče 4: Ohranjeno zdravo naravno okolje,

Težišče 5: Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja.

Težišča javnega razpisa CRP 2022 tematsko in problemsko ustrezajo strateškim in drugim razvojnim dokumentom udeležencev CRP.

Razpisani tematski sklopi predstavljajo vsebinski okvir za razpisane teme in pokrivajo skupne vsebine in skupne cilje v okviru posameznega težišča CRP ter imajo skupen naslov v okviru posameznih težišč CRP. Tematski sklopi sledijo ciljem in prednostnim programskim usmeritvam.

Razpisane teme z opredelitvijo in obrazložitvijo ciljev, skupno okvirno višino sredstev in celotnim trajanjem projekta ter z navedbo uradne osebe udeleženca, so priloga javnemu razpisu CRP 2022.

Razpisani tematski sklopi in teme

Težišče 1: Vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba

Tematski sklop: 1.1. Zdravo in aktivno življenje

Številka teme: 1.1.1.

Naslov teme: Odzivnost odraslih prebivalcev na preventivne javnozdravstvene programe in vzroki za razlike

Cilja:

– raziskava na reprezentativnem vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije in Poročilo o opravljeni raziskavi z analizo stanja o prepoznavnosti in udeležbi v preventivnih programih in o dejavnikih, ki vplivajo na spremembo vedenja in zdrav življenjski slog; raziskava bo zajela različne segmente prebivalcev;

– predlog ukrepov za nadaljnjo implementacijo komunikacijske strategije preventivnih programov.

Številka teme: 1.1.2.

Naslov teme: Priprava kazalnikov za oceno preskrbljenosti naselij z zelenimi površinami za telesno dejavnost v odprtem prostoru

Cilji:

– dopolnitev teoretičnih in praktičnih izhodišč obravnave prostorskih dejavnikov za zdravo in aktivno življenje z vidika analize domačih in mednarodnih raziskav v povezavi z pandemijo Covid-19;

– priprava in testiranje meril in kazalnikov za oceno preskrbljenosti teh prostorov za aktivni življenjski slog v naseljih, na podlagi prostorskih dejavnikov in na primeru najmanj dveh izbranih občin (od tega vsaj ena mestna občina);

– opredelitev tipa in nivoja prostorskih podatkov za uporabo kazalnikov, analiza obstoječih možnosti njihovega zajema, preveritev njihove dostopnosti, kakovosti in izračunljivosti zelenih površin za spodbujanje telesne dejavnosti;

– priprava predlogov za izboljšanje dostopnosti prebivalcev do zelenih površin v naselju;

– priprava orodja za evalvacijo ustreznosti planiranih in obstoječih prostorskih pogojev občin za zdrav življenjski slog;

– priprava in utemeljitev predloga za vključitev opredeljenih kazalnikov med Kazalnike zdravja v občini;

– priprava predloga nadgradnje zajema prostorskih podatkov za potrebe izračuna in uporabe kazalnikov v natančnosti primerni za uporabo na ravni naselja.

Številka teme: 1.1.3.

Naslov teme: Evolucija odnosa družbe do konoplje v zadnjih 20 letih s ključnimi dejavniki

Cilji:

– sistematični pregled in analiza objav glede rastline konoplja v slovenskem strokovnem in znanstvenem tisku (članki, razprave, zborniki, druge relevantne objave), njihova kronološka umestitev in sistematizacija z vidika meta vsebin – glavna spoznanja, priporočila z vidika javnega zdravja in mednarodni referenčni okvir (najpomembnejše študije in analize na katere se avtorica oziroma avtor referira);

– sistematični pregled in analiza političnih iniciativ glede rastline konoplja v Državnem zboru RS;

– sistematični pregled medijskih objav (časopisnih člankov, radijskih oddaj, televizijskih prispevkov; spletnih objav in drugih medijev), v katerih so bila izražena mnenja in stališča glede rastline konoplja, predvsem glede njenih psihoaktivnih učinkovin (rastlina, kanabisova smola, ekstrakti in tinkture iz kanabisa oziroma kanabisove smole);

– priprava arhiva strokovnih objav, političnih iniciativ in medijskega poročanja o konoplji za obdobje 2000–2020 (kronološki pregled objav, iniciativ in poročanja), njihova sistematizacija z vidika meta vsebine – prevladujoči diskurz, vsebine, najpomembnejši in najpogostejši deležniki;

– kronološka analiza in primerjava poglavitnih trendov glede objav, političnih iniciativ in medijskega poročanja – kdaj so se uveljavile določene vsebine, kakšna je bila njihova utemeljitev (znanstvena dokazljivost), kako so se do teh vsebin opredeljevali preostali deležniki ter strokovna in laična javnost;

– trendi v zaznavanju dostopnosti, (ne)škodljivosti in razširjenosti uporabe konoplje med šolajočo se mladino (osnovna šola, srednja šola, visoko šolstvo) in njihova umestitev v mednarodni prostor (primerjava kazalnikov z drugimi EU državami);

– izvedba kvalitativne raziskave (fokusne skupine) s predstavniki različnih družbenih skupin glede odnosa družbe do konoplje v zadnjih 20 letih in o zaznanih posledicah tega odnosa ter potrebah in možnostih vključevanja javnozdravstvenega vidika v znanstveni, politični in medijski diskurz o konoplji;

– izvedba mednarodnega strokovnega posveta s predstavniki ministrstev, predstavniki politične javnosti, predstavniki medijev in nevladnih organizacij o potrebah in možnostih vključevanja javnozdravstvenega vidika v in širši javni diskurz o konoplji;

– priprava smernic in priporočil za poročanje in medijski in javni diskurz o konoplji in drugih prepovedanih drogah, ki bo temeljil na znanstveno dokazljivih ugotovitvah in zadnjih spoznanjih na področju javnega zdravja;

– javna predstavitev smernic širši zainteresirani javnosti in vsem najpomembnejšim deležnikom in izdaja smernic in priporočil v tiskani in spletni različici;

– poročilo o izsledkih kvalitativne raziskave in glede odnosa družbe do konoplje v zadnjih 20 letih in o zaznanih posledicah tega odnosa ter potrebah in možnostih vključevanja javnozdravstvenega vidika v znanstveni, politični in medijski diskurz o konoplji;

– smernice in priporočila glede medijskega poročanja o konoplji in drugih prepovedanih drogah in vsebinah s področja javnega zdravja, ki jih je ob tem potrebno izpostaviti;

– arhiv strokovnih in znanstvenih objav, političnih iniciativ in medijskega poročanja s področja konoplje za obdobje 2000–2020;

– poročilo o zaključkih mednarodnega strokovnega posveta s ključnimi deležniki o potrebah in možnostih vključevanja javnozdravstvenega vidika v širši družbeni diskurz o konoplji;

– kvalitativna analiza diskurzivnih trendov glede konoplje in njihova razčlenitev na ravni meta kazalnikov.

Številka teme: 1.1.4.

Naslov teme: Vloga zdravstvene dejavnosti pri prepoznavi, preprečevanju in obravnavi težav v duševnem zdravju pri migrantih in beguncih

Cilji:

– proučiti obseg, vrsto in dejavnike tveganj za težave v duševnem zdravju med begunci in migranti. Pri tem je pomembno proučiti dejavnike tveganja, ki se nanašajo na življenje pred migracijo, med samo migracijo in izkušnjo po migraciji. V tem oziru nas bo zanimal tako širši socio-ekonomski kontekst beguncev in migrantov kot tudi zakonodajni in politični okvir, ki ureja dostopnost in organiziranost zdravstvene dejavnosti v Sloveniji;

– zbrati primere dobrih praks iz drugih držav in regij na področju preprečevanja, prepoznave in obravnave težav v duševnem zdravju beguncev in migrantov v okviru zdravstvene in sorodnih (socialno-varstvenih) dejavnosti;

– pričakovani rezultati: Priporočila in primeri dobrih praks za:

1. izboljšano prepoznavo in obravnavo težav v duševnem zdravju beguncev in migrantov v okviru zdravstvene dejavnosti in širše s primeri dobrih praks v nacionalnem in v mednarodnem merilu, ki bodo v oporo tudi zdravstvenim delavcem, ki se pri svojem delu srečujejo z migranti in begunci;

2. oblikovanje (javno)zdravstvenih politik na tem področju;

3. zmanjševanje javnozdravstvenega bremena, ki ga težave v duševnem zdravju predstavljajo za državo in lokalne skupnosti.

Številka teme: 1.1.5.

Naslov teme: Ocena tveganja za zdravje ljudi glede na lastnosti hišnega vodovodnega omrežja (HVO)

Cilji:

– zbrati in ovrednotiti podatke o ugotovljenih neskladnostih v monitoringu pitne vode v zadnjih petih letih, ki so posledica HVO (s poudarkom na svincu);

– zbrati in ovrednotiti podatke o preskušanjih pitne vode na parametra svinec in legionela, ki so jih v zadnjih petih letih izvedli upravljavci vodovodov in lastniki oziroma upravniki javnih objektov;

– zbrati in analizirati podatke o uporabljenih materialih in izdelkih za HVO v objektih v javni rabi v Sloveniji;

– raziskati povezave med materiali in izdelki, ki so vgrajeni v HVO in rezultati preskušanj;

– zbrati in analizirati podatke o uporabljenih načinih preprečevanja onesnaženja pitne vode z legionelo v HVO v Sloveniji;

– strokovno preveriti možnost dodatnega tveganja za onesnaženje pitne vode zaradi HVO ter predlagati ukrepe za obvladovanje takega tveganja;

– pripraviti predlog ciljnih preskušanj pitne vode na vsebnosti svinca in legionele ter morebitnih drugih relevantnih onesnaževal;

– izdelati splošno oceno tveganja za zdravje ljudi glede na lastnosti HVO v Sloveniji;

– pripraviti predlog splošnega načrta obvladovanja tveganja za zdravje ljudi glede na lastnosti HVO v Sloveniji.

Številka teme: 1.1.6.

Naslov teme: Ocene tveganja za zdravje ljudi zaradi kemijske onesnaženosti pitne vode na manjših in srednje velikih sistemih za oskrbo s pitno vodo v Sloveniji

Cilji:

– sistematično zbrati podatke ugotovljenih vrednostih za posamezen kemijski parameter v posameznem vodnem viru, ki se uporablja za manjši ali srednje velik sistem za oskrbo s pitno vodo (sistemi, ki oskrbujejo med 50 in 5000 uporabnikov pitne vode), in na samih mestih uporabe v navedenih sistemih (monitoring virov pitne vode in monitoring pitne vode na mestih uporabe, notranji nadzor upravljavcev vodovodov, druga preskušanja) za obdobje zadnjih petih let;

– ugotoviti trende vrednosti posameznih parametrov v pitni vodi;

– ugotoviti področja virov in uporabe pitne vode, kjer podatkov o kemijski onesnaženosti sploh ni oziroma jih je premalo glede na potencialna tveganja (obstoj industrije, odlagališča odpadkov, intenzivno kmetijstvo);

– prikazati zbrane in analizirane podatke o kemijski onesnaženosti pitne vode v informacijskem sistemu oziroma ustvariti ustrezno povezljivost različnih baz podatkov;

– izvesti splošno oceno tveganja za zdravje ljudi zaradi kemijske onesnaženosti pitne vode na manjših in srednje velikih sistemih za oskrbo s pitno vodo v Sloveniji;

– pripraviti sistematičen predlog načrta nadaljnjih preskušanj pitne vode na posameznih malih in srednje velikih oskrbovalnih območjih glede na zahteve iz evropske direktive o pitni vodi in glede na izdelano splošno oceno tveganja za zdravje ljudi zaradi kemijskega onesnaženja pitne vode v Sloveniji.

Številka teme: 1.1.7.

Naslov teme: Ocena potencialnega vpliva sežiga in sosežiga odpadkov na zdravstvene posledice pri ljudeh: modelna študija na primeru cementarne Salonit Anhovo

Cilji:

– z uporabo dostopnih okoljskih podatkov o kakovosti zunanjega zraka, stanja voda in stanja tal ter dostopnih zdravstvenih podatkov na obravnavanem območju v okolici cementarne Salonit Anhovo ugotoviti povezavo med obratovanjem cementarne Salonit Anhovo na zdravstveno stanje prebivalcev. Pri tem je treba ugotoviti časovno in prostorsko analizo povezanosti med okoljskimi in zdravstvenimi podatki na populacijski ravni;

– kolikor obstoječi okoljski podatki iz prejšnjega odstavka niso zadostni, se izvedejo dodatna vzorčenja in analize okoljskih vzorcev (pilotna raziskava);

– izdelati je treba tudi oceno tveganja izpostavljenosti prebivalcev okoljskim dejavnikom in vpliv na njihovo zdravje;

– eden izmed ciljev je ugotoviti obseg območja vpliva Salonita Anhovo na kakovost zunanjega zraka, pri čemer se uporabljajo ustrezni disperzijski modeli širjenja onesnaženosti zraka;

– na podlagi rezultatov študije se podajo ugotovitve za izboljšanje stanja okolja in zdravja.

Številka teme: 1.1.8.

Naslov teme: Novi trendi na področju kajenja po uveljavitvi zakonodaje iz leta 2017 s predlogi za ukrepanje s poudarkom na neenakostih

Cilji:

– zbrati in pregledati najnovejšo dostopno literaturo in dobre prakse iz drugih držav glede novih ukrepov nadzora nad tobakom (strategije za končanje epidemije tobaka oziroma »endgame« strategije) za doseganje cilja Slovenija brez tobaka 2040 in priprava predlogov ukrepanja;

– izvesti kvantitativno raziskavo med mladostniki o učinkih zakonodaje (4. val raziskave o vrednotenju učinkov ZOUTPI) in podpori morebitnim novim ukrepom;

– izvesti kvantitativno raziskavo med odraslimi o učinkih zakonodaje in podpori morebitnim novim ukrepom (zunanji izvajalec raziskave);

– pripraviti pregled dostopnih podatkov o obsegu uporabe novih in porajajočih se tobačnih in nikotinskih izdelkov v Sloveniji in opraviti dodatne analize po različnih neodvisnih dejavnikih, tudi glede neenakosti v uporabi, ter analize trendov v uporabi;

– izvesti kvalitativne raziskave (fokusne skupine) med mladimi in odraslimi za pridobitev stališč, prepričanj, zaznav, znanja, razlogov za uporabo, načina uporabe, zaznanih škodljivih učinkov, situacij ob uporabi, pristopih tobačne industrije k promociji teh izdelkov;

– zbrati in pregledati najnovejšo dostopno literaturo in dobre prakse iz drugih držav glede regulacije teh izdelkov;

– zbrati in pregledati najnovejšo dostopno pregledno literaturo o vplivu teh izdelkov na zdravje;

– pripraviti pregled dostopnih podatkov o neenakostih v kajenju v Sloveniji in opraviti dodatne analize po različnih neodvisnih dejavnikih za identifikacijo najranljivejših skupin ter analize trendov;

– zbrati in pregledati najnovejšo dostopno literaturo in dobre prakse iz drugih držav za zmanjševanje neenakosti v kajenju;

– pripraviti pregled dostopnih podatkov o neenakostih v izpostavljenosti tobačnemu dimu v Sloveniji in opraviti dodatne analize po različnih neodvisnih dejavnikih za identifikacijo najranljivejših skupin ter analize trendov;

– izvesti raziskavo o delovanju občin v Sloveniji na področju zmanjševanja izpostavljenosti tobačnemu dimu in prepoznati dobre prakse širitve števila okolij brez tobačnega dima v lokalnem okolju v Sloveniji;

– izvesti kvalitativno raziskavo (fokusne skupine) o izpostavljenosti aerosolu povezanih izdelkov v domačem okolju;

– zbrati in pregledati najnovejšo dostopno literaturo in dobre prakse iz drugih držav za zmanjševanje neenakosti v izpostavljenosti tobačnemu dimu;

– pripraviti skupno poročilo analiz in pregledov literature s predlogi ukrepov;

– pripraviti gradiva in komunikacijska orodja ter izvesti izobraževanja za različne ciljne populacijske skupine (zdravstveni delavci, pedagoški delavci, starši mladoletnih otrok, politični odločevalci, mediji, družbeni mediji in drugi kanali, splošna javnost in posebej mladi);

– predstaviti spoznanja širši strokovni javnosti in političnim odločevalcem. Razširiti gradiva, posnetke izobraževanj in komunikacijska sporočila v okviru vseh različnih ciljnih populacijskih skupin in splošne javnosti;

– znanstvena monografija s predstavitvijo podatkov in pregledi literature za vsa vključena področja ter s predlogi ukrepov;

– poročila, prispevki in članki iz posameznih izvedenih raziskav, objave v različnih strokovnih virih;

– gradiva in komunikacijska orodja za različne ciljne populacijske skupine (zdravstveni delavci, pedagoški delavci, politični odločevalci, mediji, družbeni mediji in drugi kanali, splošna javnost in posebej mladi);

– izobraževanja, predstavitve in različne komunikacijske aktivnosti za različne ciljne populacijske skupine;

– poročilo vrednotenja izvedenih pristopov.

Številka teme: 1.1.9.

Naslov teme: Razvoj modela celostnega preventivnega programa za otroke in mladostnike na področju psihoaktivnih snovi (PAS) in nekemičnih zasvojenosti

Cilji:

– zbrati in pregledati vse dostopne dobre prakse s področja na dokazih temelječe učinkovite preventive pred uporabo psihoaktivnih snovi (PAS) in nekemičnih zasvojenosti za otroke in mladostnike s tujine in Slovenije (NVO delovanja);

– zbrati in pregledati vso dostopno najsodobnejšo literaturo s področja na dokazih temelječe učinkovite preventivne pred uporabo psihoaktivnih snovi (PAS) in nekemičnih zasvojenosti za otroke in mladostnike;

– izvedba kvalitativne raziskave z izvajalci vzgoje za zdravje za bodoče starše in drugimi ključnimi deležniki glede potreb in možnosti vključevanja vsebin v obstoječe programe vzgoje za zdravje za bodoče starše;

– narediti poglobljeno analizo razpoložljivih nacionalnih anketnih podatkov iz leta 2018, 2020 in 2021 s področja zdravja in z zdravjem povezanih vedenj ter nekemičnih zasvojenosti med mladostniki z namenom prepoznavanj ključnih izzivov in novih ranljivosti v pred- in post- covidnem času;

– pripraviti in izvesti primerljivo raziskavo (kot med všolanimi mladostniki) na področju zdravja in z zdravjem povezanih vedenj in nekemičnih zasvojenosti med mlajšimi odraslimi, ki niso vključeni v formalno izobraževanje ali delovni proces (udeleženci PUMO);

– poglobljeno analizirati podatke iz raziskave med mlajšimi odraslimi, ki niso vključeni v formalno izobraževanje ali delovni proces;

– pripraviti in izvesti kvalitativno raziskavo med mladostniki z namenom poglobljenega razumevanja post covidne situacije, posledic in potreb, novih (digitalnih) ranljivosti in izzivov mladostnikov na področju zdravja in z zdravjem povezanih vedenj in nekemičnih zasvojenosti;

– na podlagi vseh pridobljenih podatkov identificirati nove – digitalne in druge ranljivosti ter najbolj ranljive skupine mladostnikov;

– izvedba kvalitativne raziskave (fokusne skupine) s predstavniki vrtcev in šol in drugimi ključnimi deležniki glede potreb in možnosti vključevanja preventivnih aktivnosti in vsebin v vzgojnoizobraževalne zavode;

– izvedba strokovnega posveta s predstavniki vzgojnoizobraževalnih zavodov, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za zdravje in Zavoda za šolstvo glede potreb in možnosti vključevanja preventivnih aktivnosti in vsebin v vrtčevsko in šolsko okolje;

– priprava predloga razvojnega modela celostnega preventivnega programa za otroke in mladostnike na področju PAS in nekemičnih zasvojenosti;

– priprava predloga možnosti sodelovanja z vzgojnoizobraževalnimi zavodi in predloga implementacije modela celostnega preventivnega programa za otroke in mladostnike;

– predstavitev predloga razvojnega modela celostnega preventivnega programa za otroke in mladostnike, implementacije modela in možnosti sodelovanja z vzgojnoizobraževalnimi zavodi ključnim partnerjem oziroma deležnikom;

– gradivo s povzetkom pregleda primerov dobrih praks s področja na dokazih temelječe učinkovite preventive pred uporabo PAS in nekemičnih zasvojenosti za otroke in mladostnike s tujine in Slovenije (NVO delovanja);

– gradivo s povzetkom pregleda dostopne literature o na dokazih temelječi učinkoviti preventivi pred uporabo PAS in nekemičnih zasvojenosti za otroke in mladostnike v vzgojnoizobraževalnimi zavodi;

– poročilo z izsledki kvalitativne raziskave z izvajalci vzgoje za zdravje za bodoče starše in drugimi ključnimi deležniki o potrebah in možnostih vključevanja preventivnih aktivnosti in vsebin v obstoječe programe vzgoje za zdravje bodočih staršev;

– poročilo z izsledki kvalitativne raziskave s predstavniki vrtcev, šol in drugimi ključnimi deležniki o potrebah in možnostih vključevanja preventivnih aktivnosti in vsebin v vrtčevsko in šolsko okolje s predlogi ukrepov;

– poročilo o zaključkih strokovnega posveta s ključnimi deležniki glede potreb in možnosti vključevanja preventivnih aktivnosti in vsebin v vrtčevsko in šolsko okolje;

– poročilo o opravljeni raziskavi izpostavljenosti zaslonom;

– predlog razvojnega modela celostnega preventivnega programa za otroke in mladostnike na področju PAS in nekemičnih zasvojenosti za vrtčevsko in šolsko okolje s predlogom implementacije;

– poročilo o analizah glede ključnih izzivov in novih ranljivosti med otroci in mladostniki v post-covidnem času;

– poročilo iz kvalitativne raziskave med mladostniki o posledicah, potrebah, novih (digitalnih) ranljivostih in izzivih otrok in mladostnikov na področju zdravja in z zdravjem povezanih vedenj ter nekemičnih zasvojenosti;

– poglobljena analiza razpoložljivih nacionalnih anketnih podatkov iz leta 2018, 2020 in 2021 s področja zdravja in z zdravjem povezanih vedenj ter nekemičnih zasvojenosti med mladostniki.

Številka teme: 1.1.10.

Naslov teme: Ustno zdravje v populaciji in načini oskrbe zob z materiali brez živega srebra

Cilji:

– analiza stanja na področju ustnega zdravja populacije iz vidika (regijske) dostopnosti, tudi stroškovne, do zobozdravstvenih storitev in načinov oskrbe zob z materiali brez živega srebra;

– pridobitev znanj in kliničnih izkušenj na področju sodobnih, minimalno invazivnih preparacij zob;

– pridobitev znanstvenih dokazov za izbiro optimalnih materialov (cement, bloki) za oskrbo s CAD/CAM tehnologijo;

– časovna in stroškovna optimizacija posegov in postopkov pri uporabi CAD/CAM tehnologije;

– razvoj in preverjanje orodij za kakovostno in varno oskrbo pacientov s CAD/CAM tehnologijo;

– primerjalna analiza in ocena različnih načinov oskrbe zob z materiali brez živega srebra (dostopnost, izvedljivost, finančne posledice, posledice na ustno zdravje populacije, kazalniki kakovosti).

Številka teme: 1.1.11.

Naslov teme: Ocena potreb, prepoznava kazalnikov in izdelava modela organizacije onkološke paliativne oskrbe na nacionalni ravni

Cilji:

– oceniti trenutno stanje potreb po onkološki paliativni oskrbi in dane možnosti obravnave v lokalnih okoljih;

– izvesti projekcijo potreb po onkološki paliativni oskrbi na nacionalni ravni do leta 2040;

– izdelava matrike, ki vključuje prepoznane kazalnike za vključevanje v osnovno in specializirano onkološko paliativno oskrbo;

– v pilotnem projektu raziskati specifične potrebe bolnikov in njihovih svojcev onkološke paliativne oskrbe;

– na podlagi ugotovitev dopolniti in prilagoditi načrt za nadaljnji razvoj onkološke paliativne oskrbe v Sloveniji;

– izdelava priporočil, ki bodo podlaga za obravnavo drugih bolnikov z neozdravljivimi bolezenskimi stanji.

Številka teme: 1.1.12.

Naslov teme: Analiza učinkov prenosa dela storitev za duševno zdravje s sekundarne na primarno zdravstveno raven

Cilj:

– učinkovito načrtovanje in ocena posledic (gospodarnost, kakovost, varnost, učinkovitost, skladnost z načelom enakopravnosti dostopa do storitev za duševno zdravje itd.) prenosa dela storitev za duševno zdravje (ambulantna dejavnost, skupnostna psihiatrija, dnevna bolnišnica ipd.) s sekundarne na primarno zdravstveno raven.

Številka teme: 1.1.13.

Naslov teme: Predlog forenzične psihiatrije za mladoletnike v Sloveniji

Cilj:

– izdelava elaborata o izvajanju varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja mladoletnikov v zdravstvenem zavodu in na prostosti, z mednarodno primerjavo.

Številka teme: 1.1.14.

Naslov teme: Raziskava o izvajanju celostne rehabilitacije onkoloških bolnikov za Centre za krepitev zdravja 2022–2024

Cilji:

– identificirati področja za razvoj zdravstvenih storitev celostne onkološke rehabilitacije na primarnem nivoju, kot so kognitivni upad in utrudljivost;

– s sodelovanjem strokovnjakov med primarnim in terciarnim nivojem zdravstvenega varstva pripraviti celostno storitev za obravnavo bolnikov na primarnem nivoju;

– napotiti bolnike na te storitve in spremljati ter preučevati učinke implementirane zdravstvene storitve;

– pripraviti oceno stroškov potrebnih resursov za izvedbo te zdravstvene storitve za vse onkološke bolnike na državni ravni;

– v sodelovanju s Centri za krepitev zdravja (CzK) razviti in implementirati vsaj dve storitvi na področju celostne rehabilitacije za onkološke bolnike, ki jih predvidevajo strokovne smernice in klinične poti. V sklopu raziskave bodo merjeni učinki intervencije in zadovoljstvo bolnikov, ki bodo deležni obravnave v lokalnem okolju, pripravljena pa bo tudi ocena resursov za implementacijo te storitve na državni ravni.

Številka teme: 1.1.15.

Naslov teme: Pilotna raziskava o individualizirani celostni rehabilitaciji bolnikov z rakom debelega črevesja in danke 2022–2024

Cilji:

– ugotoviti potrebe po posameznih sklopih celostne rehabilitacije na reprezentativnem vzorcu bolnikov z RDČD, kar bo podlaga za načrtovanje potreb po kadrih za potrebe CR teh bolnikov na nivoju cele države;

– na podlagi izkušenj iz prakse predlagati ustrezne prilagoditve smernic in klinične poti CR bolnikov z RDČD;

– s pomočjo kontrolne skupine bolnikov, ki jim storitev celostne rehabilitacija ni bila ponujena, oceniti, ali se je kakovost življenja bolnikov vključenih v predlagan sistem celostne rehabilitacije izboljšala, ter ugotoviti, kako je intervencija vplivala na trajanje bolniškega staleža in invalidsko upokojevanje;

– na reprezentativnem vzorcu bolnikov z rakom debelega črevesja in danke (RDČD) oceniti ustreznost predlagane klinične poti celostne rehabilitacije (CR), ugotoviti potrebe po posameznih sklopih CR, predlagati ustrezne prilagoditve/izboljšave smernic in klinične poti CR bolnikov z RDČD in s pomočjo kontrolne skupine oceniti, ali se je kakovost življenja ter vračanje na delo bolnikov vključenih v predlagan sistem CR izboljšalo in zmanjšalo invalidsko upokojevanje.

Številka teme: 1.1.16.

Naslov teme: Vpliv zdravstvene pismenosti na sprejemanje odločitev glede cepljenja

Cilji:

– oblikovati, preizkusiti in validirati inštrument za merjenje zdravstvene pismenosti specifičen za slovenski prostor;

– opisati in razložiti pomen zdravstvene pismenosti v povezavi s cepljenjem;

– identificirati ključne elemente, ki vplivajo na odnos do cepiv (cepljenja), namen odločitve za celjenje ter sprejemanje odločitev glede izvedbe cepljenja;

– identificirati in opredeliti morebitne ukrepe za povečanje zaupanja v cepljenje.

Številka teme: 1.1.17.

Naslov teme: Promocija poklicev v dolgotrajni oskrbi

Cilja:

– pripravljeni predlogi ukrepov, ki postanejo predmet strateških dokumentov na področju dolgotrajne oskrbe, s katerimi se načrtuje in izvaja promocijo poklicev na področju dolgotrajne oskrbe v naslednjem petletnem obdobju;

– promocija poklicev na področju dolgotrajne oskrbe.

Številka teme: 1.1.18.

Naslov teme: Izdelava predloga podatkovnega modela za enotni nacionalni eKarton

Cilj:

– izdelava predloga podatkovnega modela (in preslikava na ustrezne OpenEHR arhetipe ali predloge arhetipov, ki bi jih bilo smiselno uporabiti) na podlagi podatkov, ki se že zbirajo, ali se bi za klinične odločitve, prehode med ravnmi in spremljanje kakovosti obravnave morali spremljati.

Številka teme: 1.1.19.

Naslov teme: Izdelava predloga modela vrednotenja klinične in stroškovne učinkovitosti rešitev telezdravja

Cilj:

– izdelava predloga modela presoje klinične in stroškovne učinkovitosti obravnave telezdravja na daljavo.

Številka teme: 1.1.20.

Naslov teme: Varnost pacientov – kultura varnosti pacientov

Cilji:

– oblikovati in psihometrično testirati inštrumente za merjenje zdravstvene kulture varnosti pacientov za bolnišnice (sekundarna raven), ZD (primarno zdravstvo), specialistične ambulante, zdravstveni del SVZ-jev in lekarne v skupnosti;

– oceniti in zapisati vpliv kulture varnosti na dogajanje preprečljivih škodljivih dogodkov;

– ugotoviti priložnosti za izboljšave varnosti pacientov;

– priporočiti izvajalcem zdravstvene dejavnosti ukrepe in vpeljavo varoval v procese za preprečevanje napak.

Številka teme: 1.1.21.

Naslov teme: Vpliv športne/gibalne aktivnosti na ekonomske in družbene stroške zdravja

Cilji:

– sistematičen pregled mednarodnih raziskav o pozitivnih in negativnih učinkih športne/gibalne aktivnosti na zdravje posameznika in družbe;

– ocena pozitivnih in negativnih učinkov športnih/gibalnih aktivnosti na zdravje v Sloveniji;

– identifikacija zdravstvenih stanj, na katere redna športna/gibalna aktivnost najbolj vpliva;

– izdelava teoretičnega okvirja ekonomskega in družbenega vrednotenja učinkov športnih/gibalnih aktivnosti na zdravje;

– okvirna ocena ekonomskih in družbenih učinkov preko njegovega vpliva športne/gibalne dejavnosti na zdravje v Sloveniji.

Številka teme: 1.1.22.

Naslov teme: Izhodišča za vzpostavitev sistema za identifikacijo in izmenjavo meroslovnih potreb na področju biokemijske analitike na primeru metode verižne reakcije s polimerazo (PCR)

Cilji:

– opredelitev izhodišč za vzpostavitev centralnega sistema za identifikacijo in izmenjavo meroslovnih potreb na področju kemije, biologije in medicine na primeru biokemijske analitike z metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR) z namenom hitrejšega in učinkovitejšega reagiranja v primeru kriznih situacij oziroma novih potreb po merjenjih;

– identifikacija meroslovnih potreb na področju kemije, biologije in medicine na primeru biokemijske analitike z metodo verižne reakcije s polimerazo (PCR);

– opredelitev načina zagotavljanja meroslovne sledljivosti pri določevanju SARS-CoV-2 s PCR metodo.

Tematski sklop: 1.2. Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo

Številka teme: 1.2.1.

Naslov teme: Prepoznavanje potreb in oblikovanje kriterijev za izvajanje medsebojne psihološke podpore reševalcem na področju zaščite, reševanja in pomoči – PSIHTRI

Cilji:

– preučiti možnosti triaže pred izvajanjem psihološke podpore in pomoči za reševalce v sistemu zaščite, reševanja in pomoči;

– preučiti akutne težave, ki jih ima reševalec po intervenciji za izdelavo psihičnega statusa z namenom presejanja za morebitno psihološko podporo ali pomoč;

– določitev kriterijev za psihološko medsebojno pomoč;

– preučiti možnosti triažne metodologije in izdelava triažnega algoritma;

– izdelava aplikacije za praktično uporabo na pametnih telefonih, ki deluje brez stalnega dostopa do interneta (off-line) v mobilnih operacijskih sistemih android in iOS.

Številka teme: 1.2.2.

Naslov teme: Dvig sporazumevalne zmožnosti romskih otrok – priprava instrumentarija za merjenje sporazumevalne zmožnosti romskih otrok in učencev v romskem jeziku

Cilji:

– razvoj sporazumevalnih zmožnosti romskih otrok kot enem od pogojev za zagotavljanje vključujočega in pravičnega izobraževalnega sistema;

– zagotavljanje ohranjanja lastne kulturne identitete, večje uspešnosti v šoli, nadaljevanja šolanja in pridobitve izobrazbe;

– izdelava posnetka trenutnega stanja na področju sporazumevalnih zmožnosti romskih otrok in učencev v romskem jeziku;

– izdelava in pilotiranje instrumentarija za merjenje sporazumevalne zmožnosti romskih otrok in učencev v romskem jeziku.

Številka teme: 1.2.3.

Naslov teme: Spremljanje in izboljšanje individualne pomoči (intervencij) učencem v COVID in post-COVID razmerah – področje anksioznosti, premagovanje občutka tesnobe

Cilji:

– zasnovati, implementirati in ovrednotiti merjenje anksioznosti učenca ob izvajanju aktivnosti, pri kateri doživlja povečano anksioznost, z namenom prilagajanja aktivnosti za zmanjšanje anksioznosti;

– učinkovitejše učenčevo učenje zaznavanja intenzivnosti simptomov anksioznosti za njihovo boljše obvladovanje;

– prilagoditev in personalizacija sistema izvajanja individualne pomoči učencu med izvajanjem učne aktivnosti. Učenec hitreje in bolje prepoznava naraščanje lastne anksioznosti, učitelj oziroma izvajalec pomoči dovolj zgodaj intervenira, učencu prilagodi učni proces in s tem prepreči slabše funkcioniranje učenca zaradi pretirane anksioznosti;

– učenec se nauči boljšega obvladovanja anksioznosti, pridobiva pozitivne izkušnje obvladovanja anksioznosti, izboljša se učna uspešnost in učenčeva samopodoba;

– izboljšan vpogled svetovalcev in pedagogov v mehanizme proženja anksioznosti, ki temelji na objektivnih podatkih, pridobljenih s sodobnimi senzorskimi tehnologijami;

– izboljšana priporočila za delo z učencem v šolskem in domačem okolju, ki jih na podlagi rezultatov projekta podajo strokovnjaki svetovalci za posameznega otroka staršem in pedagoškim delavcem;

– šola kot institucija izboljša postopke dodeljevanja pomoči učencem vključno z vključevanjem zunanje pomoči;

– razvoj tehnologij za spremljanje učnih procesov na podlagi objektivnih meritev kot podlaga za razvoj podpore učenju in poučevanju v normalnih in posebnih razmerah;

– možnost razširitve na druga področja s situacijsko animoznostjo kot so učenje jezikov, govorni nastopi, ocenjevanje znanja ipd.

Tematski sklop: 1.3. Dostojno življenje za vse

Številka teme: 1.3.1.

Naslov teme: Mobilnostna revščina v RS

Cilji:

– natančna teoretska opredelitev pojma mobilnostne revščine na podlagi literature in njene implikacije v ekonomski situaciji v RS;

– analiza ključnih dokumentov in aktivnosti na področju trajnostne mobilnosti v odnosu do mobilnostne revščine na ravni Slovenije in EU;

– določitev metodologije za analizo stanja in identifikacijo mobilnostne revščine v njeni primarni in sekundarni obliki v RS;

– določitev praga mobilnostne revščine;

– identifikacija skupin prebivalcev v RS, ki jih zadeva mobilnostna revščina;

– identifikacija mehanizmov, ki povzročajo ali bodo v prihodnje potencialno povzročali mobilnostno revščino;

– identifikacija območij v RS, v katerih je mobilnostna revščina najbolj izrazita;

– priprava scenarijev stanja na področju mobilnostne revščine ob napovedi rasti cen energentov in osebnih vozil;

– priprava predlogov ukrepov za omilitev obsega mobilnostne revščine oziroma njene rasti;

– komunikacija s ključnimi javnostmi.

Številka teme: 1.3.2

Naslov teme: Analiza konceptualnih zasnov informacijske in tehnične sistemske podpore invalidom za povečanje socialne vključenosti

Cilji:

– analiza zakonskih obveznosti javnega sektorja (npr. upravnih enot, šol, zdravstvenih domov) na področju dostopnosti, arhitekturnega in informacijskega prilagajanja invalidom;

– iz že evidentiranih novih naprav in pripomočkov je potrebno oblikovati skupine naprav, ki bodo tehnično izvedljive, dovolj poceni za financiranje in primerne za uporabo invalidov;

– pripravljena predloga za objavo že evidentiranih novih pripomočkov in naprav ter novih skupin pripomočkov in naprav za spletno stran MDDSZ.

Številka teme: 1.3.3

Naslov teme: Identifikacija ukrepov, virov financiranja in njihova učinkovitosti na področju zmanjševanja revščine in tveganja revščine

Cilji:

– identifikacija in analiza pravic, ki se izplačujejo iz sredstev sektorja država in humanitarnih organizacij oziroma nevladnih organizacij v javnem interesu ter analiza sistema dodeljevanja socialnih transferjev v Republiki Sloveniji, ki sledi razvojnemu cilju Strategije razvoja Slovenije 2030 za dostojno življenje za vse;

– priprava predloga ciljev in ukrepov za zmanjševanje revščine in tveganje revščine za sledenje načela socialne države, da z aktivnimi ukrepi država vsakomur zagotovi možnost za dostojno življenje, opolnomočenje in spodbud za delo;

– priprava ciljev in ukrepov za zmanjšanje revščine, tveganje revščine in opolnomočenje, nosilcev ukrepov, potrebnih finančnih sredstev, identifikatorjev za ugotavljanje uspešnosti realizacije zastavljenih ciljev ter način poročanja o izvajanju;

– priprava možnih (organizacijskih in vsebinskih) sprememb za prenovo sistema pravic do javnih sredstev;

– vzpostavitev sistema sodelovanja deležnikov, ki so odgovorni za zasledovanje cilja zmanjševanja revščine, tveganja revščine in opolnomočenja prek sistema socialnih transferjev;

– s kazalniki se identificirajo vsa sredstva upravičencev in njihov vpliv na zmanjšanje revščine, tveganje revščine in opolnomočenje.

Številka teme: 1.3.4.

Naslov teme: Fenomenološka in etiološka analiza čustvenih in vedenjskih težav oziroma motenj ter izdelava didaktičnih pristopov za posamezne podtipe težav oziroma motenj

Cilji:

– priprava teoretičnih izhodišč z vidika analize ugotovitev v tujini in kontinuuma dela z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami oziroma motnjami;

– izdelava inštrumentarija za prepoznavanje ter identifikacija čustvenih in vedenjskih težav oziroma motenj v slovenskih vrtcih, osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, srednjih šolah in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami glede na posamezne podskupine po kontinuumu težav oziroma motenj in analiza pojavnosti;

– analiza vzrokov za nastanek čustvenih in vedenjskih težav oziroma motenj v posameznih podskupinah po kontinuumu od manjših vedenjskih težav do najtežjih oblik vedenjskih motenj;

– priprava predlogov didaktičnih pristopov oziroma metod dela za posamezno podskupino po kontinuumu težav oziroma motenj;

– izdelava predlogov za sistemske spremembe na področju prepoznavanja težav oziroma motenj, didaktičnih pristopov oziroma metod dela in izobraževanja strokovnih delavcev ter sodelovanja s pedopsihiatrično in drugimi strokami.

Tematski sklop: 1.4. Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete

Številka teme: 1.4.1.

Naslov teme: Kulturna dediščina stavb v lasti Republike Slovenije, v upravljanju Ministrstva za pravosodje in v uporabi pravosodnih organov

Cilji:

– opraviti pregled stavbnega fonda v lasti Republike Slovenije, upravljanju Ministrstva za pravosodje ter v uporabi pravosodnih organov z identificiranjem in sortiranjem objektov glede na stopnjo varstva kulturne dediščine (s poudarkom na identificiranju in evidentiranju omejitvenih pogojev pri posegih – rekonstrukcijah stavbnega fonda);

– glede na stopnjo varstva kulturne dediščine, pripraviti popise elementov kulturne dediščine in na podlagi le-teh preveriti skladnost z registrom kulturne dediščine v okviru razpoložljivih podatkov ter popisati morebitna neskladja;

– evidentirati morebitna neskladja v zvezi z podatki o kulturno-varstvenih vidikih v prilogi B Dolgoročne strategije energetske prenove stavb do leta 2050 (D-SEPS);

– za potrebe evidence NEPIS (nepremičninski prostorski informacijski sistem Ministrstva za pravosodje) pripraviti opise in glede na stopnjo varstva dediščine tudi slikovno gradivo za vnos;

– določiti omejitve, ki onemogočajo vzpostavitev primerne dostopnosti za funkcionalno ovirane osebe in druge omejitve, ki jih je mogoče določiti za potrebe prenov objektov, zaradi kulturno-varstvene zaščite posameznih objektov.

Tematski sklop: 1.7. Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta

Številka teme: 1.7.1.

Naslov teme: Socialne in zaposlovalske politike za učinkovito integracijo dolgotrajno brezposelnih oseb s kompleksnimi ovirami na trg dela

Cilji:

– pregled in analiza mednarodnih socialnih in zaposlovalskih politik pri spodbujanju integracije dolgotrajno brezposelnih oseb s kompleksnimi ovirami na trg dela (sodelovanje med zaposlovanjem, socialo in zdravstvom, ukrepi za delodajalce in brezposelne osebe ter prilagojene oblike delovnega vključevanja in zaposlovanja teh oseb);

– pregled in analiza uspešnosti in učinkovitosti mednarodnih ukrepov na področju delovne aktivacije dolgotrajno brezposelnih oseb s kompleksnimi ovirami (poudarek na ukrepih za delodajalce in brezposelne osebe);

– pregled in analiza dobrih praks sistemskega sodelovanja med sektorji sociale, zaposlovanja in zdravstva. Katere prakse drugih držav bi bilo smiselno prilagoditi in vpeljati v slovensko okolje? Primerljivost sistemov, zakonskih podlag, sistemskih ureditev sodelovanja, oblik in načinov sodelovanja pri spodbujanju integracije dolgotrajno brezposelnih oseb s kompleksnimi ovirami pri integraciji na trg dela;

– mednarodni pregled in analiza uspešnosti prilagojenih oblik zaposlovanja in delovnega vključevanja dolgotrajno brezposelnih oseb s kompleksnimi ovirami (oblike, načini, ureditev v pokojninski in delovno pravni zakonodaji);

– oblikovanje predlogov za izboljšanje sistemskega sodelovanja med sektorji zaposlovanja, sociale in zdravstva, s ciljem integracije na trg dela, ohranjanja in izboljšanja delazmožnosti ter zagotavljanja ustreznih storitev osebam s težavami v duševnem zdravju (ter s tem povezane sistemske in zakonodajne spremembe) na podlagi proučenih uspešnih tujih praks;

– na podlagi analize dobrih mednarodnih praks oblikovanje predlogov za delovno vključevanje in prilagojene oblike zaposlovanja za osebe s težavami v duševnem zdravju, ki niso invalidi;

– oblikovanje priporočil in predlogov za nove oblike delovnega vključevanja in prilagojenih oblik zaposlovanja ter s tem povezane sistemske spremembe (tudi zakonodajne) na podlagi proučenih uspešnih tujih praks; Predlogi programov za delovno vključevanje oseb z nižjo delovno učinkovitostjo, ki ni posledica invalidnosti, s ciljem kreiranja ciljni skupini prilagojenih rešitev (posebni programi aktivne politike zaposlovanja, razvoj sistemske podpore socialnemu podjetništvu, nove oblike vključevanja v pokojninsko invalidsko zavarovanje …).

Tematski sklop: 1.8. Nizkoogljično krožno gospodarstvo

Številka teme: 1.8.1.

Naslov teme: Metodologija in izračun celovitega ogljičnega odtisa Ministrstva za obrambo

Cilja:

– opredeljen in izračunan ogljični odtis delovanja ministrstva v RS skupno in po organih v sestavi: SV in URSZR, ki bo služil kot osnova za ugotavljanje zniževanja ogljičnega odtisa pri načrtovanju in izvedbi projektnih aktivnosti energetske učinkovitosti in zniževanju ogljičnega odtisa;

– pridobitev izhodiščnega ogljičnega odtisa, ki bo služil za izdelavo strategije zelenega prehoda ministrstva in organov v sestavi ter bo omogočal merljivo učinkovitost izvedenih aktivnosti.

Tematski sklop: 1.10. Zaupanja vreden pravni sistem

Številka teme: 1.10.1.

Naslov teme: Raziskava potresne varnosti in analiza potresne odpornosti objektov v lasti Republike Slovenije, v upravljanju Ministrstva za pravosodje in v uporabi pravosodnih organov

Cilji:

– pridobiti strateško oziroma sistemsko podlago za nadaljnje ukrepanje upravljavca Ministrstva za pravosodje na področju potresne varnosti objektov pravosodnih organov;

– pridobiti analize potresne odpornosti izbranih objektov pravosodnih organov v upravljanju Ministrstva za pravosodje, na primeru značilnih stavb proučiti možne scenarije za izboljšanje le-te ter izoblikovati ključne rešitve za učinkovito potresno upravljanje;

– pridobiti konkretne predloge ukrepov za povečanje potresne odpornosti posameznih značilnih stavb, kot tudi sistemskih usmeritev in tipizacije kot podlage za prihodnje investicije na tem področju.

Številka teme: 1.10.2.

Naslov teme: Oblikovanje smernic kakovostne zasnove sodobne arhitekture prostorov sodišč z oblikovanjem meril in normativov s poudarkom na prenovah sodnih stavb v Republiki Sloveniji

Cilji:

– analizirati primere predlaganih prenov in gradenj sodnih stavb glede na obstoječi stavbni fond pravosodnih organov pri nas;

– analizirati primere dobre arhitekturne prakse na področju prenov in gradnje sodnih stavb v državah, v katerih je primerljivo izvajanje sodne oblasti in ki so hkrati širše prepoznavne po vidnejših dosežkih na področju trajnostnega oblikovanja sodnega prostora, tako za zaposlene kot za javnost, z možnostjo prenosa obravnavanih elementov, konceptov, modelov, smernic v drugih državah v naš prostor;

– oblikovati smernice kakovostne zasnove sodobne arhitekture sodišč po posameznih tipičnih prostorih sodišč (sodniške pisarne, pisarne vpisnikov, razpravne dvorane, zemljiška knjiga …) in sodišč kot celote (javni, poslovni del …), s shemami;

– analizirati Merila za ureditev poslovnih prostorov za potrebe vladnih proračunskih uporabnikov, uveljavljena s Sklepom vlade št. 35200-3/2018/9 z dne 30. 8. 2018, s predlogi dopolnitev in sprememb za objekte – prostore, ki jih uporabljajo pravosodni organi;

– oblikovati predlog Meril za ureditev poslovnih prostorov za potrebe pravosodnih organov – sodišč z normativi glede velikosti posameznih prostorov (tipične pisarne, razpravne dvorane …).

Številka teme: 1.10.3.

Naslov teme: Učinkovito izvensodno in sodno varstvo individualnih premoženjskopravnih pravic potrošnikov v Sloveniji

Cilja:

– celovita in poglobljena mednarodno primerjalnopravna analiza obstoječega stanja na področju uveljavljanja izvensodnega in sodnega varstva individualnih premoženjskopravnih pravic potrošnikov v Republiki Sloveniji.

– Analiza obstoječega stanja na področju uveljavljanja izvensodnega in sodnega varstva individualnih premoženjskopravnih pravic potrošnikov v Republiki Sloveniji:

– Ugotoviti katere države EU imajo javno shemo izvensodnega reševanja potrošnikih sporov za oškodovane potrošnike; primerjalna analiza učinkovitega izvensodnega pravnega okvirja za individualno uveljavljanje premoženjskih zahtevkov v primerih individualnega oškodovanja ter ugotoviti, katere so države članice EU (najmanj tri države, med njimi obvezno Švedska) imajo najboljšo normativno ureditev na tem področju;

– Ugotoviti, ali trenutno veljavna ureditev uveljavljanja izvensodnega in sodnega varstva individualnih premoženjskopravnih pravic potrošnikov optimalna na podlagi analize Zakona o varstvu potrošnikov (ZVPot-1), Zakona o prekrških (ZP-1), Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ter Zakona o izvensodnem reševanju potrošniških sporov (ZIsRPS);

– Ugotoviti vzroke za nizko število primerov uveljavljanja individualnih premoženjskopravnih zahtevkov po ZVPot-1, ZIsRPS, ZP-1 in ZPP in; ali so vzroki pravne ali dejanske narave; ali je številčnost primerov v Sloveniji primerljiva drugimi državami (pet držav, med njimi najmanj tri iz EU);

– Opredelitev rešitev, ki bodo ureditev ZVPot-1, ZIsRPS, ZP-1 in ZPP nadgradile tako, da bo ta omogočala njihovo optimalno uporabo za potrošnike.

– Analiza primerljivosti in odstopanja veljavnega normativnega okvira v RS:

– ugotoviti, katere so države članice EU (najmanj tri države, med njimi obvezno Švedska) imajo najboljšo normativno ureditev na tem področju;

– ugotoviti, v kolikšnem obsegu ureditev v ZVPot-1, ZIsRPS, ZP-1 in ZPP odstopa od primerljivih držav;

– opredelitev rešitev, ki bodo ureditev ZVPot-1, ZIsRPS, ZP in ZPP nadgradile tako, da bo ta optimalna za uveljavljanje zneskov majhne vrednosti.

– oblikovanje konkretnih rešitev za izboljšanje stanja reševanja potrošniških sporov, izboljšanje izvensodnega reševanja sporov z odločanjem o premoženjsko pravnih postopkih pred prekrškovnim organom in zmanjšanje časa reševanja sodnih sporov z oblikovanjem posebnega učinkovitega in hitrega postopka sodnega postopka za potrošniške spore.

Tematski sklop: 1.11. Varna in globalno odgovorna Slovenija

Številka teme: 1.11.1.

Naslov teme: Globalna prisotnost in domet Slovenije v OZN

Cilji:

– analizirati in oceniti dosedanjo globalno prisotnost in domet Slovenije v svetu;

– analizirati možnosti za povečanje globalne pristnosti in dometa Slovenije v svetu, tudi v luči najavljene kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta OZN za obdobje 2024–2025;

– opredeliti prioritetna področja za povečanje prisotnosti in dometa Slovenije v svetu;

– analizirati možnosti za podporo Sloveniji v smeri njene večje internacionalizacije in globalne prepoznavnosti;

– analizirati možnosti za večjo učinkovitost slovenske diplomacije pri krepitvi globalne prisotnosti in dometa;

– opraviti primerjalno analizo o globalni prisotnosti in dometu primerljivih držav.

Številka teme: 1.11.2.

Naslov teme: Napredna analiza podatkov o objavah gradiv spolnih zlorab otrok

Cilji:

– izdelava podatkovnega modela za shranjevanje metapodatkov o objavah spolnih gradiv spolnih zlorab otrok;

– preučitev možnosti uporabe naprednih tehnik analiz podatkov (npr. umetne inteligence in večdimenzionalnih vizualizacij);

– izdelava in implementacija najbolj primernih naprednih tehnik analiz podatkov v obstoječi analitski platformi;

– seznanitev preiskovalcev z implementiranimi naprednimi analitskimi tehnikami.

Številka teme: 1.11.3.

Naslov teme: Učinkovitost rehabilitacijskih programov in programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo

Cilji:

– ugotoviti število udeležencev po posameznih vzrokih za udeležbo na rehabilitacijskih programih (alkohol, droge, hitrost) in po vrsti programov (edukacijske, psihosocialne delavnice ter programi varne vožnje) od leta 2012 naprej;

– ugotoviti, ali so rehabilitacijski programi, ki ji določa Zakon o voznikih (Uradni list RS, št. 85/16, 67/17, 21/18 – ZNOrg, 43/19 in 139/20, v nadaljevanju: ZVoz-1) in izvaja Javna agencija RS za varnost prometa učinkoviti do mere, da se to dejansko odrazi na spremenjenem vedenju in stališčih posameznikov po zaključenih programih;

– ugotoviti zakonitosti predhodnih značilnosti kršiteljev – udeležencev rehabilitacijskih programov (starost, spol, vozniško dovoljenje, predhodni prekrški, stopnja alkoholiziranosti ali prisotnost drog oziroma prekoračitve hitrosti in drugi pomembni podatki);

– preveriti oceno udeležencev glede same izvedbe rehabilitacijskih programov (vsebine, pristopi, izvajalci, organizacijski vidiki);

– preveriti, ali so udeleženci v roku dveh let po zaključku programa ponovili že storjeni prekršek, zaradi katerega so se morali udeležiti rehabilitacijskega programa;

– preveriti, ali so bili udeleženci v roku dveh let po zaključku programa udeleženi v prometni nesreči;

– preveriti, kakšno je stališče udeležencev rehabilitacijskih programov v zvezi s pitjem alkohola oziroma uživanjem drog v povezavi z vožnjo ali stališče do prehitre vožnje po preteku vsaj enega leta od zaključka programa;

– preveriti, kakšen bi bil po mnenju udeležencev rehabilitacijskih programov najbolj ustrezen ukrep za osebe, ki jim je bilo zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih substanc izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (npr. uvedba obveznega dela v splošno korist, omejitev števila možnosti ponovne pridobitve vozniškega dovoljenja …).

Težišče 2: Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse

Tematski sklop: 2.5. Gospodarska stabilnost

Številka teme: 2.5.1.

Naslov teme: Ugotavljanje finančnih posledic predlogov novih lastnih virov proračuna EU za Slovenijo

Cilja:

– razviti ustrezne modele ugotavljanja obsega vplačil novih lastnih virov sredstev v proračun EU za vse države članice Evropske unije na podlagi javno dostopnih podatkov in podatkovnih baz na ravni držav članic EU in na podlagi internih dokumentov, predlogov in podatkov Evropske komisije in Sveta EU v zvezi z novimi lastnimi viri sredstev, ki jih zagotovi Ministrstvo za finance;

– priprava izračunov in simulacije finančnih posledic različnih predlogov v okviru pogajanj na ravni EU o zakonodajnih predlogih, ki določajo vsebino in višino vplačila novih lastnih virov sredstev v proračun EU.

Številka teme: 2.5.2.

Naslov teme: Nadgradnja mikrosimulacijskega modela za izračunavanje učinkov na področju sprememb dohodnine

Cilji:

– ustrezno upoštevanje posameznih makro-ekonomskih kazalnikov na spremembo višine in strukture dohodkov prebivalstva. Pomembno je, da bomo lahko s pomočjo mikrosimulacijskega modela ocenjevali vpliv na javnofinančne prihodke tudi ob upoštevanju določenih makroekonomskih kazalnikov, kar bo naredilo model dinamičen;

– pridobitev orodja oziroma modela, ki bo pripomogel k oblikovanju jasnejše in učinkovitejše davčne politike in s tem h krepitvi dolgoročne rasti slovenskega gospodarstva. Pomembno je, da se bo v model vpeljala dinamičnost in bo omogočena uporaba tega modela ob spremembah tako na strani davčne politike, kot tudi ob scenarijih sprememb makroekonomskih kazalnikov in dohodkov zavezancev;

– ocena vpliva na javnofinančne prihodke in na posamezne skupine zavezancev za dohodnino.

Številka teme: 2.5.3.

Naslov teme: Učinkovitost ukrepov na davčnem področju za ustvarjanje digitalnih in zelenih investicij v gospodarstvu

Cilji:

– proučitev učinkovitosti različnih davčnih ukrepov za investicije usmerjene v okoljsko in digitalno sprejemljive tehnologije, kot pomemben dejavnik konkurenčnosti podjetij;

– povezava učinkov davčnih ukrepov na spodbujanje povečanja digitalnih in zelenih investicij. S tem bi se preverilo, kako z davčnimi ukrepi, kljub negativnim učinkom v prvih letih, vplivamo dolgoročno pozitivno na krepitev davčne kapacitete;

– proučitev vpliva in vloge davčnih ukrepov na konkurenčnost gospodarstva in dodano vrednost podjetij. Ob tem je smiselna tudi analiza vpliva na rast zaposlenosti in večjo izrabo človeških virov;

– primerjava vpliva davčnih ukrepov v primerjavi z direktnimi spodbudami na rast zelenih in digitalnih investicij ter vpliv davčnih ukrepov in direktnih spodbud na makro-ekonomske kazalnike (produktivnost, BDP, delež obnovljivih virov, emisijska produktivnost, itd.).

Tematski sklop: 2.6. Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor

Številka teme: 2.6.1.

Naslov teme: Digitalizacija terroirjev slovenskih vinogradov

Cilji:

– na podlagi pregleda in analize stanja izbrati podatkovne vire in podati tehnološke rešitve (predvsem z vidika nadgradnje obstoječih baz MKGP) za vzpostavitev sistema za spremljanje terroirjev slovenskih vinogradov v vseh vinorodnih deželah Slovenije;

– izdelati metodologijo za digitalno podatkovno definiranje in klasifikacijo terroirjev;

– izvedba pilotnega testiranja modela na izbranih lokacijah;

– postavitev testnega portala (web strani) s prikazom zbranih GIS podatkov iz različnih virov za vse tri vinorodne dežele;

– predlagati model prikaza rezultatov dozorevanja grozdja v GIS sistemu;

– izdelati analizo možne uporabe sistema za potrebe nadzora zaščitenih označb porekla vina;

– proučitev, ali so vinorodni okoliši in manjša pridelovalna območja, ki so hkrati tudi geografske označbe slovenskih vin, skladna z digitaliziranimi in določenimi terroirji;

– priporočila in ukrepi za nadaljnjo implementacijo.

Številka teme: 2.6.2.

Naslov teme: Opredelitev modela kazalnikov za spremljanje potenciala uvajanja UI v Sloveniji

Cilji:

– Opredelitev modela kazalnikov in metodologije za ocenjevanje uvajanja UI v Sloveniji (v zasebnem in javnem sektorju). Metodologija se mora navezovati na že opredeljene metodologije in analize na EU ravni (npr.

– European Commission, Joint Research Centre, Nepelski, D., Sobolewski, M., Estimating investments in general purpose technologies: the case of AI investments in Europe, Publications Office, 2020, https://data.europa.eu/doi/10.2760/506947;

– European Commission, Directorate-General for Communications Networks, Content and Technology, European enterprise survey on the use of technologies based on artificial intelligence: final report, Publications Office, 2020, https://data.europa.eu/doi/10.2759/759368;

– SURS analiza uporabe umetne inteligence v podjetjih, 2020, https://pxweb.stat.si/SiStat/sl/Podrocja/Index/88/razvoj-in-tehnologija/?uporaba-tehnologij-umetne-inteligence-v-podjetjih #643);

– pregled in ocena stanja uvajanja UI v Sloveniji v skladu s pripravljeno metodologijo (po sektorjih, po velikosti organizacij, etc.) v zasebnem in javnem sektorju, na podlagi reprezentativnega vzorca deležnikov v Sloveniji (javne in zasebne organizacije), ki uporabljajo ali nameravajo uvesti UI v svoje poslovanje (za izboljšanje in optimizacijo lastnega poslovanja in poslovnih procesov ali pa za vzpostavitev novih inovativnih storitev in proizvodov za svoje uporabnike, dobavitelje oziroma kupce);

– analiza dejavnikov, ki vplivajo na zmožnost in interes za pospešeno uvajanje UI, vključno z notranjimi dejavniki v organizacijah (npr. človeški viri, finančni viri, informatiziranost internega poslovanja, informatiziranost poslovanja z zunanjimi partnerji v verigi vrednosti, razpoložljivost in dostopnost do podatkov, spremembe delovnih procesov, pripravljenost zaposlenih na spremembe, etc.), tržnimi dejavniki in drugimi dejavniki (npr. skladnost z zakonodajo, upoštevanje etičnosti).

Številka teme: 2.6.3.

Naslov teme: Vzpostavitev protokolov za uporabo besedilnih in govornih virov za razvoj govornih in semantičnih tehnologij z upoštevanjem zasebnosti in varstva osebnih podatkov

Cilji:

– vzpostavitev protokolov za varovanje zasebnosti pri razvoju govornih in semantičnih tehnologij (besedila in avdio posnetki):

– zasebnost in upoštevanje izjem za raziskovalne namene,

– zasebnost biometričnih podatkov v avdio zapisih;

– pravna in etična dimenzija pri zbiranju in prenosu besedilih ter govornih podatkov za vzpostavljanje konkruenčnega in družbeno odgovornega podjetniškega ter raziskovalnega sektorja:

– protokol za pridobivanje podatkov,

– družbena dimenzija podatkov,

– uporaba podatkov za raziskovalne namene,

– uporaba podatkov za komericalne namene;

– vzpostavitev postopka (vključno z anonimizacijo) za dostopanje do podatkov v sodelovanju z deležniki:

– deležniki na ravni države,

– deležniki na ravni lokalne samouprave;

– pilotska uporaba pravnih podlag in protokolov za pridobitev učnih virov za razvoj govornih tehnologij na izbranem področju (npr. razvoj razpoznavalnika govora za potrebe sodišč):

– potencial rabe za znotraj izbrane domene,

– potencial rabe v ostalih domenah;

– priprava smernic za uporabo na drugih področjih:

– potencial rabe za raziskovalne namene,

– potencial rabe za komercialne namene.

Tematski sklop: 2.7. Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta

Številka teme: 2.7.1.

Naslov teme: Transparentnost plačil kot način naslavljanja plačne vrzeli med moškimi in ženskami

Cilji:

– primerjalni pregled ureditev sistemov transparentnosti plačil v drugih državah Evropske unije (vsaj 5 držav),

– poglobljena študija delovanja sistema državne in javne uprave v Sloveniji na področju spremljanja plačne vrzeli in transparentnosti plačil (pregled zakonskih in podzakonskih aktov, intervjuji, fokusne skupine),

– analiza učinkov Direktive o transparentnosti plačil in priprava akcijskega načrta za njeno implementacijo v Republiki Sloveniji, upoštevajoč zadnjo razpoložljivo in na ravni EU usklajeno različico dokumenta.

Številka teme: 2.7.2.

Naslov teme: Preobrazba trga dela zaradi uvajanja umetne inteligence

Cilji:

– pregled trenutnega realnega trga dela po sektorjih (SKD) in delovnih mestih v Sloveniji z vidika potrebe po različni stopnji znanja in veščin s področja IKT;

– identifikacija in analiza sektorjev in delovnih mest v Sloveniji, ki bodo predvidoma spremenjena ali nadomeščena glede na vpliv (pozitiven in negativen), ki ga lahko pričakujemo zaradi uvajanja umetne inteligence, tudi z vidika enakosti spolov, v naslednjih 10 letih;

– identifikacija in analiza novih načinov dela na podlagi ekonomije na poziv (ang. gig economy), ki upravlja z ljudmi in sredstvi na osnovi algoritmov UI in njen vpliv na trg dela, delovna razmerja, pogojev in organizacije dela ter delavske pravice;

– analiza potrebe znanja in kompetenc s področja umetne inteligence v Sloveniji v naslednjih 10 letih (ločeno z vidika zahtev IKT sektorja, kjer se razvijajo tehnologije in rešitve umetne inteligence ter ostalih sektorjev, kjer se umetna inteligenca uporablja za izboljšanje lastnega poslovanja ali za razvoj lastnih novih inovativnih proizvodov in storitev) glede na predvidene zaposlitvene profile in delovna mesta po sektorjih v Sloveniji, tudi z vidika potenciala zagotavljanja enakosti spolov.

Številka teme: 2.7.3.

Naslov teme: Mehanizmi privabljanja tujih in vračanja domačih strokovnjakov za krepitev položaja Slovenije v globalnih trendih digitalizacije

Cilji:

– popisati in poglobljeno analizirati dejavnosti, ki jih izvajajo evropske in druge države za aktivnejše sodelovanje s strokovnjaki v tujini in pomoč pri vračanju le teh v domovino;

– razviti več-dimenzionalni indeks, ki za vsako dejavnost oceni možnost in potrebe prenosa ter njeno prilagoditev, da se dejavnosti lahko uvede v Republiki Sloveniji;

– uporabiti več-dimenzionalni indeks, da se opravi primerjalna analiza in analiza stroškov ter koristi na seznamu dejavnosti drugih držav z namenom oblikovanja priporočil za slovenske razmere in specifike. Opredelitev rešitev, ki bi omogočile izvedbo ustrezno prilagojenih dejavnosti v Republiki Sloveniji tako, da se omogoči njihova široka in učinkovita uporaba;

– poglobljeno preučiti in oceniti programe na primeru države Izrael s poudarkom na digitalnem podjetništvu, industrijsko in visoko-tehnološki stroki (npr., The Israel Brain Gain Program, Back to Tech, Israeli Houses, Study in Isreal in druge programe). Poudarek je na študiju programov, ki so namenjeni privabljanju tujih strokovnjakov v Izrael in programov, ki so namenjeni podpori vračanja Izraelcev, živečih v tujini;

– proučiti kriterije glede izvedbe programov v Izraelu in posledično ugotoviti, kakšne so dejanske potrebe, možnosti in ugodnosti za prilagoditev in prenos izbranih programov v Republiko Slovenijo.

Tematski sklop: 2.8. Nizkoogljično krožno gospodarstvo

Številka teme: 2.8.1.

Naslov teme: Raziskava deficitarnosti kadrov v lesni industriji s podlago za prenovo izobraževanja in ukrepi

Cilji:

– posodobitev kurikuluma oziroma prilagoditev izobraževanja sodobnim vsebinam in prihajajočim spremembam;

– okrepiti zmožnost podjetij in izobr. institucij za boljše sodelovanje na področju vzgoje in razvoja kadrov;

– okrepiti imidž/privlačnost lesarskih poklicev;

– identifikacija letnega potenciala za izobraževanje (na lokalni in državni ravni), kjer bi bilo možno zagotoviti večji vpis in možnosti uvedbe dualnega izobraževanja po zgledu Avstrije;

– posnetek stanja ponudbe na slovenskem trgu glede na identificirane potrebe in ugotovitev vrzeli;

– priprava znanstvene podlage za nadgradnjo obstoječega kurikuluma;

– primerjalna študija stroškovnega vidika klasične in posodobljene sheme izobraževanja ter funkcionalna primerljivost (upoštevajoč zunanje vplive idr.);

– ovrednotenje pozitivnih ekonomskih in okoljskih učinkov novega modela.

Številka teme: 2.8.2.

Naslov teme: Hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo z izkoriščanjem potenciala lesa v okviru zelenega javnega naročanja

Cilji:

– identifikacija letnega investicijskega potenciala v okviru zelenih javnih naročil (na lokalni in državni ravni), kjer bi bilo možno zagotoviti večjo rabo lesa;

– posnetek stanja ponudbe na slovenskem trgu glede na identificirane potrebe in ugotovitev vrzeli (produktno in količinsko);

– priprava znanstvene podlage za nadgradnjo obstoječega modela zelenih javnih naročil;

– primerjalna študija stroškovnega vidika klasične in lesene gradnje (faza gradnje in uporaba) ter funkcionalna primerljivost (upoštevajoč zunanje vplive …) v celotni življenjski dobi;

– ovrednotenje pozitivnih ekonomskih in okoljskih učinkov novega modela zelenih javnih naročil (vključno z vidika vezave CO₂ v izdelkih in vpliva na bilanco emisij toplogrednih plinov).

Tematski sklop: 2.9. Trajnostno upravljanje naravnih virov

Številka teme: 2.9.1.

Naslov teme: Strokovne podlage za razvoj sektorske integracije vseh potencialnih virov energije in njene rabe v vseh sektorjih rabe

Cilji:

– prispevati k razvoju celovitega sistema sektorske integracije vseh potencialnih virov energije in njene rabe v vseh sektorjih rabe;

– razviti metodologijo za potrebe Slovenije in identificirati okvirne nacionalne cilje sektorske integracije, ki jih lahko uporabimo pri pripravi nadaljnjih strategij;

– ovrednotiti ključne potenciale sektorske integracije za vse sektorje rabe glede na razpoložljive podatke danes in v prihodnjem energetskem sistemu Slovenije;

– v okviru sektorske integracije podrobneje preučiti potrebe prometnega sektorja in ovrednotiti potencial za prehod na obnovljive vire energije kot je vodik, sintetični metan in bioplin glede na razpoložljive tehnologije in podatke.

Tematski sklop: 2.11. Varna in globalno odgovorna Slovenija

Številka teme: 2.11.1.

Naslov teme: Opredelitev okvira za zagotavljanje zaupanja javnosti v rešitve UI na podlagi različnih socialno tehnoloških dejavnikov

Cilji:

– določitev in analiza vpliva različnih značilnosti sistema UI kot so tehnološke značilnosti (robustnost, pojasnilnost, transparentnost, uporabljeni modeli), uporabljene metodologije razvoja (npr. klasične, agilne, inkrementalne), obstoj ustreznih standardov in skladnost njimi, vrsta licenciranja (npr. odprta koda, lastniška programska oprema), ki so relevantne na zaupanje posameznika v umetno inteligenco;

– določitev in analiza vpliva različnih etičnih načel in temeljnih pravic na zaupanje posameznika v umetno inteligenco;

– določitev in analiza vpliva kulturnih in družbenih značilnosti kot je gospodarska stabilnost, socialna ogroženost, dostopnost do izobraževanja, dojemljivost za tveganje, ustrezna zakonodaja za zagotavljanje pravne varnosti in predvidljivosti, etc. na zaupanje posameznika v umetno inteligenco;

– določitev in analiza značilnosti posameznikovega statusa kot je izobrazba, zaposlenost, starost, znanje in veščine s področja IKT, etc. na zaupanje posameznika v umetno inteligenco;

– določitev okvira za analizo in spremljanje stanja zaupanja javnosti v umetno inteligenco na podlagi medsebojne odvisnosti in vpliva zgoraj opredeljenih dejavnikov, i.e. značilnosti rešitev UI, etičnih načel, družbenih in kulturnih značilnosti in značilnosti posameznikovega statusa.

Težišče 3: Učenje za in skozi vse življenje

Tematski sklop: 3.2. Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo

Številka teme: 3.2.1.

Naslov teme: Ureditev kombiniranega učenja (blended learning) na visokošolskih zavodih

Cilji:

– pridobiti pregled oblik izvajanja kombiniranega poučevanja in njegove ureditve na visokošolskih zavodih;

– pridobiti pregled ukrepov, ki potekajo na visokošolskih zavodih z namenom izvajanja študija na daljavo;

– identificirati dobre prakse kombiniranega poučevanja na visokošolskih zavodih;

– priprava standarda kombiniranega poučevanja, ki zajema področja priprave, izvedbe in vrednotenja same izvedbe poučevanja;

– priprava priporočil kadrovskih (pedagoških in administrativno-tehničnih) ter materialnih resursov za organizacijo posameznih oblik kombiniranega poučevanja;

– pripraviti predlog normativnega okvira ureditev kombiniranega poučevanja ter njegove umestitve v obstoječo zakonsko ureditev.

Številka teme: 3.2.2.

Naslov teme: Doseganje ciljev znanja in spretnosti za kakovostno življenje in delo po pridobljenem štipendiranju v tujini oziroma usposabljanju za specializirane poklice v kulturi

Cilj:

– ocena uspešnosti financiranja štipendij in usposabljanja v tujini za specializirane poklice v kulturi.

Številka teme: 3.2.3.

Naslov teme: Demonstracija uporabnosti umetne inteligence za poučevanje različnih predmetov v osnovnih in srednjih šolah

Cilji:

– identifikacija predmetov (najmanj 10) za osnovno in srednjo šolo, kjer za predavanje, predstavitev oziroma ponazoritev učne snovi lahko učinkovito uporabimo umetno inteligenco;

– priprava konkretne predstavitve učne vsebine z uporabo UI za izbrane predmete;

– pilotska izvedba delavnic/izobraževanja s pripravljenimi učnimi vsebinami z uporabo UI – vsaj 2 pilotski izvedbi za vsak izbrani predmet,

– analiza učinka in odziva učencev in učiteljev na izvedene delavnice z vidika razumevanja UI ter priprava smernic za vključevanje uporabe UI v proces izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah.

Številka teme: 3.2.4.

Naslov teme: Digitalna vključenost starejših odraslih: smernice za krepitev digitalnih veščin in razvoj uporabnikom prijaznih digitalnih javnih storitev

Cilji:

– analiza ukrepov in strategij na področju digitalne vključenosti za države, ki so v vrhu po indikatorju DESI na dimenziji človeškega kapitala in priprava poročila;

– izvedba evalvacije ukrepov na podlagi Digitalnega bona '22 in priprava poročila;

– pregled in identifikacija dejavnikov digitalne vključenosti starejših odraslih (55+) v mednarodnem in nacionalnem prostoru na vseh treh ravneh digitalnega razkoraka (dostop, veščine in uporaba, posledice);

– izvedba analize prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj uporabe različnih modelov izvedbe izobraževanj oziroma tečajev digitalnih veščin za starejše odrasle, v katero bi zajeli uporabniške, tehnološke, organizacijske in metodološke izvedbene vidike;

– razvoj metodološkega instrumentarija in izvedba pilotnega raziskovanja, s katerim bi dobili veljaven empirični vpogled v ključne dejavnike digitalne vključenosti starejših odraslih z oceno strategij za spodbujanje digitalnih veščin in uporabe digitalnih javnih storitev med starejšimi odraslimi;

– priprava ocene stanja na področju digitalnih veščin starejših odraslih, s poudarkom na razumevanju odnosa med internetnimi in algoritmičnimi veščinami ter veščinami za zaščito informacijske zasebnosti na spletu, ki so ključne za uporabo digitalnih storitev;

– izdelava priporočil za razvoj digitalnih javnih storitev, ki bi bile zasnovane po načelu dostopnosti starejšim odraslim, da jim bodo omogočale samostojno in opolnomočeno uporabo;

– priprava končnega poročila ter smernic in ukrepov za spodbujanje digitalne vključenosti starejših odraslih in uporabe digitalnih javnih storitev.

Tematski sklop: 3.4. Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete

Številka teme: 3.4.1.

Naslov teme: Skrb za slovenski jezik v visokem šolstvu – pregled stanja in priprava izhodišč za akcijski načrt

Cilji:

– pridobiti pregled pravno-formalnih in administrativnih ukrepov, ki se izvajajo na visokošolskih zavodih z namenom ohranitve statusa slovenščine kot uradnega in učnega jezika;

– pridobiti pregled dejavnosti in ukrepov, ki potekajo na visokošolskih zavodih z namenom krepitve sporazumevalnih zmožnosti v slovenskem jeziku strokovnih delavcev ter študentov in študentk. Pri tem se upoštevajo tako govorci in govorke slovenščine kot prvega jezika ter tudi kot tujega jezika oziroma jezika okolja;

– pridobiti pregled dejavnosti in ukrepov, ki potekajo na visokošolskih zavodih z namenom razvoja slovenskega jezika in terminologije v visokem šolstvu in znanosti ter dostopnostjo študijskih vsebin v slovenskem jeziku;

– identificirati dobre prakse na visokošolskih zavodih na tem področju;

– identificiranje dobre prakse učenja slovenščine za tuje študente in študentke ter visokošolske učiteljice in učitelje znotraj posameznih visokošolskih zavodov;

– pridobiti pregled prakse jezikovne politike pri izvajanju skupnih študijskih programov slovenskih s tujimi visokošolskimi institucijami;

– pripraviti priporočila glede vodenja ustrezne jezikovno politike na visokošolskih zavodih vključno s poučevanjem v tujih jezikih.

Številka teme: 3.4.2.

Naslov teme: Digitalna preobrazba slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi

Cilji:

– popisati, analizirati in oceniti stanje uporabe informacijske tehnologije, digitalizacije in družbenih omrežij slovenske izseljenske skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi;

– ugotoviti, kako društva in organizacije vidijo in uporabljajo informacijsko tehnologijo. Ugotoviti, v kolikšnem obsegu organizacije uporabljajo digitalna orodja za promocijo svojih dejavnosti, dogodkov in prostorov ter za komunikacijo med člani in informiranje ter doseg splošne javnosti;

– identificirati in analizirati dejavnike krepitve oziroma slabitve izseljenskih dejavnosti v procesu digitalne preobrazbe. Opredeliti učinke digitalizacije na obseg, interes in potencial dejavnosti slovenskih izseljencev, ki živijo v Severni Ameriki;

– analizirati možnosti za digitalizacijo kulturne dediščine. Poudarek je na pregledu stanja (npr., digitalizacija arhivov, spletna predstavitev skupnosti in zgodovine organizacije) in oblikovanju smernic za arhiviranje in krepitev slovenske izseljenske dejavnosti v skladu s trendi digitalnega razvoja.

Tematski sklop: 3.7. Vključujoč trg dela in kakovostna delovna mesta

Številka teme: 3.7.1.

Naslov teme: Vzpostavitev sistema spremljanja in napovedovanja potreb po kadrih v vzgoji in izobraževanju

Cilji:

– analiza strategij spremljanja in napovedovanja potreb po kadrih;

– pregled obstoječih virov podatkov (baze, aplikacije MIZŠ, ZRSZ, SURS …) ter ocena ustreznosti in kakovosti podatkov;

– analiza primernosti dostopa do podatkovnih baz in ustreznosti podatkov z vidika zagotavljanja podatkov za sistem spremljanja in napovedovanja potreb po kadrih v vzgoji in izobraževanju;

– ocena navzkrižne skladnosti podatkov in možnosti podatkovne izmenjave in povezave različnih baz;

– priprava rešitev za oblikovanje modela spremljanja in izdelavo strategije za napovedovanje potreb po kadrih v vzgoji in izobraževanju.

Težišče 4: Ohranjeno zdravo naravno okolje

Tematski sklop: 4.8. Nizkoogljično krožno gospodarstvo

Številka teme: 4.8.1.

Naslov teme: Okvir za spremljanje napredka prehoda na krožno gospodarstvo

Cilji:

– predstavitev razvitih sistemov za spremljanje napredka prehoda na krožno gospodarstvo, ki naj obsega sisteme, ki so jih razvile mednarodne inštitucije in sisteme v državah EU;

– analiza uporabnosti elementov razvitih sistemov za spremljanje napredka v Sloveniji;

– predlog kazalcev za spremljanje prehoda na krožno gospodarstvo ločeno za spremljanje prehoda na državni ravni, na občinski ravni in na ravni podjetij.

Tematski sklop: 4.9. Trajnostno upravljanje naravnih virov

Številka teme: 4.9.1.

Naslov teme: Interesi in možnosti Republike Slovenije glede ohranjanja morskega okolja in upravljanja z morskimi viri v izključni ekonomski coni ter območjih izven nacionalne jurisdikcije

Cilji:

– analiza obveznosti države, ki razglaša IEC, da z ukrepi in primernim upravljanjem z viri zagotovi ohranitev in ne ogrozi obstoja živih naravnih bogastev glede na umeščenost Slovenije med obalne države Jadranskega morja in širše v sredozemsko regijo;

– analiza možnosti sodelovanja obalne države in drugih držav glede ohranjanja morskega okolja, upravljanja z morskimi viri in s tem povezanega znanstvenega raziskovanja v izključni ekonomski coni ter možnosti nasprotovanja obalne države, če so prizadeti njeni interesi;

– analiza pomena dolžnosti sodelovanja držav v zaprtih in polzaprtih morjih glede upravljanja z morskimi viri, ohranjanja morskega okolja in znanstvenega raziskovanja;

– analiza predlogov ureditve ukrepov, kot so orodja za upravljanje na posamičnih področjih, vključno z morskimi zaščitenimi območji (Area Based Management Tools, including Marine Protected Areas), v okviru pogajanj mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta na podlagi Konvencije Združenih narodov o pravu morja o ohranjanju in trajnostni rabi morske biotske raznovrstnosti na območjih izven nacionalne jurisdikcije (BBNJ) z vidika okoljske politike Republike Slovenije in njenega članstva v EU;

– analiza sodelovanja držav v izključnih ekonomskih conah oziroma pri upravljanju morskih območij v evro-sredozemskem prostoru;

– priprava priporočil za oblikovanje konkretnih stališč in predlogov kompromisov glede področij največjih razhajanj;

– analiziranje tematike z različnih znanstvenih vidikov (pravnega družbenopolitičnega, okoljskega in ekonomskega).

Tematski sklop: 4.11. Varna in globalno odgovorna Slovenija

Številka teme: 4.11.1.

Naslov teme: Izvedljivost tehnologije za odstranjevanje onesnažil iz tal na vojaškem strelišču

Cilji:

– ocena izvedljivosti (feasibility testing) tehnologij za odstranjevanje anorganskih onesnažil (predvsem svinca, antimona in bakra) ter organskih onesnažil (predvsem goriv in mineralnih olj) iz tal izbranega modelnega vojaškega strelišča;

– optimizacija parametrov postopka čiščenja tal na pilotni remediacijski napravi;

– demonstracija tehnologije na izbranem vojaškem strelišču s pilotno mobilno remediacijsko napravo. Določitev učinkovitost remediacije, zmanjšanja tveganja in delovanja remediiranih tal;

– predlog optimiziranih remediacijskih aktivnosti na modelnem strelišču SV za izboljšanje stanja onesnaženosti kot posledice vojaške dejavnosti.

Težišče 5: Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja

Tematski sklop: 5.3. Dostojno življenje za vse

Številka teme: 5.3.1.

Naslov teme: Dopolnitev Evidence prikritih vojnih grobišč in Registra vojnih grobišč s podatki o prikritih vojnih grobiščih v podzemnih jamah

Cilji:

– popis prikritih vojnih grobišč v podzemnih jamah;

– pregled prikritih vojnih grobišč v podzemnih jamah;

– posodobitev podatkov Registra vojnih grobišč.

Tematski sklop: 5.6. Konkurenčen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor

Številka teme: 5.6.1.

Naslov teme: Celostno izvajanje ukrepov mobilnosti za implementacijo ciljev skupnega Evropskega raziskovalnega prostora

Cilji:

– analiza stanja mednarodne odprtosti trga raziskovalk in raziskovalcev, njihove mednarodne mobilnosti v Sloveniji ter mehanizmih sprememb v smislu krepitve »kroženja znanja« kot celote, in sicer v kontekstu razvoja raziskovalnih karier v novem Evropskem raziskovalnem prostoru;

– oblikovanje predlogov ukrepov za večjo privlačnost Slovenije za tuje raziskovalke in raziskovalce, zlasti za doktorske in podoktorske raziskovalce ob upoštevanju novega Zakona o znanstveno raziskovalni dejavnosti;

– oblikovanje predlogov ukrepov za izboljšanje institucionalnih in nacionalnih pogojev za večje mednarodno kroženje talentov v Sloveniji, ki presega nacionalni beg možganov in njihovo potencialno reintegracijo, in sicer na ravni akademskih in ne-akademskih institucij v Sloveniji ter nacionalne raziskovano-razvojne in druge migracijske politike visoko-izobraženih kadrov v Sloveniji;

– priprava strokovnih podlag za oblikovanje konkretnih političnih pobud in predlogov v institucijah Evropske unije za krepitev uravnotežene mednarodne mobilnosti raziskovalk in raziskovalcev v Evropskih uniji, vključno z raziskovalnim programom Obzorje Evropa, s posebnim poudarkom na razkoraku in večji koordinaciji med t. i. »Widening countries« in drugimi državami Evropske unije.

Številka teme: 5.6.2.

Naslov teme: Raziskovalne infrastrukture kot povezovalni dejavnik ERA in element krepitve nacionalnih raziskovalnih zmogljivosti

Cilja:

– pregled učinka raziskovalnih infrastruktur na raziskovalne zmogljivosti v nacionalnem in mednarodnem (EU) prostoru ter priprava predlogov ukrepov za izvajanje ESFRI Roadmapa na nacionalni ravni;

– oblikovanje ustrezne metodologije, ki se bo uporabljala pri vrednotenju razvoja evropskih raziskovalnih infrastruktur in bila tako v oporo forumu ESFRI kot nacionalnim državam pri vrednotenju in oblikovanju lastnih načrtov razvoja RI (nacionalnih RI roadmapov).

Tematski sklop: 5.10. Zaupanja vreden pravni sistem

Številka teme: 5.10.1.

Naslov teme: Sistemska analiza ustanavljanja, delovanja in upravljanja javnih zavodov v RS in pregled primerjalno-pravne ureditve

Cilji:

– analiza in ocena stanja na področju ustanavljanja, delovanja in upravljanja javnih zavodov;

– pregled primerjalno-pravne ureditve;

– identifikacija potrebnih sistemskih sprememb na področju ustanavljanja, delovanja in upravljanja javnih zavodov.

Tematski sklop: 5.11. Varna in globalno odgovorna Slovenija

Številka teme: 5.11.1.

Naslov teme: Ustreznost in nadaljnji razvoj sistemske ureditve zasebnega varovanja in področnega strokovnega interesnega združevanja v Republiki Sloveniji

Cilji:

– znanstveno relevantne ugotovitve o prednostih in slabostih obstoječe slovenske regulative s poudarkom na pristojnostih, pogojih za opravljanje in prenehanje opravljanja zasebnega varovanja, strokovnem usposabljanju, dolžnostih in ukrepih varnostnikov ter presoji njihove zakonitosti in strokovnosti, obveznem organiziranju varovanja in ureditvi strokovnega interesnega združevanja;

– identifikacija srednjeročnih in dolgoročnih tveganj ter opredelitev elementov za strategijo nadaljnjega razvoja zasebnega varovanja v Sloveniji s poudarkom na ravnovesju javnega interesa, svobodne podjetniške pobude in zagotavljanja kakovostnega varnostnega osebja;

– oblikovanje relevantnih podlag za posodobitev normativne ureditve zasebnega varovanja.

Številka teme: 5.11.2.

Naslov teme: Analiza uspešnosti izvajanja policijskega dela v skupnosti v Sloveniji in primerljivih državah Evropske unije ter širše

Cilji:

– izdelati analizo pristopov in modelov policijskega dela v skupnosti, ki jih v primerljivih državah Evropske unije in drugje v tujini, uporabljajo pri izvajanju policijskega dela v skupnosti;

– izdelati analizo pristopov k ocenjevanju uspešnosti izvajanja policijskega dela v skupnosti v državah Evropske unije in drugje v tujini;

– izdelati pregled literature o učinkih policijskega dela v skupnosti na kriminaliteto in druge varnostne pojave;

– izdelati kvalitativno oceno delovanja slovenske policije na področju policijskega dela v skupnosti kot ga vidijo in razumejo vodje policijskih okolišev, načelniki policijskih postaj, direktorji policijskih uprav ter strokovnjaki ki so v policiji zadolženi za to področje dela;

– izdelati analizo delovanja slovenske policije na področju policijskega dela v skupnosti kot ga vidijo predstavniki lokalnih skupnosti, župani, občinski svetniki, člani varnostnih sosvetov ipd.;

– opredeliti ključne ukrepe za izboljšanje izvajanja policijskega dela v skupnosti v Sloveniji in podati predloge za ocenjevanje uspešnosti policijskega dela v posamezni policijski enoti.

Tematski sklop: 5.12. Učinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve

Številka teme: 5.12.1.

Naslov teme: Strategija razvoja informacijsko komunikacijskih sistemov na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami

Cilj:

– Izdelave strateškega dokumenta: Strategija razvoja informacijsko komunikacijskih sistemov na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega poudarek je predvsem na:

– prenovi, nadgradnji in povezovanju obstoječih ITK sistemov,

– uvajanju novih storitev,

– nadgradnji brezžičnih komunikacijskih sistemov,

– tehnološki prenovi klicnih centrov 112,

– izboljšanju digitalne podpore štabom Civilne zaščite,

– izboljšanju uporabe in distribucije podatkov silam za zaščito, reševanje in pomoč,

– zgodnjemu pridobivanju podatkov o nesrečah in

– uvajanju učinkovitega mehanizma za izmenjavo podatkov tako na nacionalni kot nadnacionalni ravni.

Številka teme: 5.12.2.

Naslov teme: Vrednotenje ukrepov regionalne politike v Sloveniji v programskem obdobju 2014–2020

Cilji:

– identifikacija specifičnih in opredelitev splošnih ciljev regionalne politike v obdobju 2014–2020 – kot osnova za vrednotenje ukrepov regionalne politike;

– izbor in prikaz primerov vrednotenja regionalne politike v primerljivih evropskih državah ter primerov dobrih praks aktualnih ukrepov regionalne politike v primerljivih evropskih državah;

– razvit metodološki okvir ex-post vrednotenja ukrepov regionalne politike v Sloveniji;

– skladno z razpoložljivimi podatki izvedeno vrednotenje ukrepov regionalne politike, ki so se delno ali v celoti izvajali v obdobju 2014–2020. Ti ukrepi so predvsem ukrepi endogene regionalne politike iz 22. člena ZSRR-2;

– izbor in podrobnejša analiza ukrepov na posameznih področjih in/ali območjih (izbor bo opredeljen skupaj z naročnikom na podlagi izsledkov prvih faz vrednotenja);

– identifikacija meril za opredelitev strateških regijskih projektov ter izbor in predstavitev primerov dobrih praks regijskih projektov v Sloveniji v obdobju 2014–2020;

– priporočila za izvajanje regionalne politike v Slovenji v prihodnje in predlogi sprememb ZSRR-2.

Številka teme: 5.12.3.

Naslov teme: Strokovne podlage za razvoj učinkovitega Upravljanja z energijo v javnem sektorju

Cilji:

– prispevek k vzpostavitvi sistematičnega pristopa (organizacijske in tehnične rešitve) za izboljšanje delovanja celovitega sistema Upravljanja z energijo v stavbah javnega sektorja, z naslednjimi aktivnostmi:

– dolgoročna strategija javnega sektorja na področju energetske učinkovitosti,

– zaveza javnega sektorja k trajnostni energetski politiki za strukturiran pristop upravljanja z energijo (razvoj standardiziranih in komplementarnih ukrepov upravljanja z energijo v javnem sektorju in posledična sposobnost dokazovanja stroškovne učinkovitosti),

– ozaveščanje, svetovanje in izobraževanje deležnikov, ki so del sistema upravljanja z energijo v javnem sektorju (odločevalci, načrtovalci, uporabniki stavbe),

– spremljanje in ocena ukrepov upravljanja z energijo v javnem sektorju (izkoriščanje moči kakovostnih energetskih podatkov);

– preučitev in določitev več elementov področja uporabe in obratovanja javnih stavb, ki se lahko, kot primer dobre prakse prenesejo tudi na ostale stavbe (stanovanjski sektor, storitveni sektor;

– s preučitvijo in strokovnimi podlagami za Upravljanje z energijo v javnem sektorju je potrebno:

– Opraviti analizo posameznih rešitev držav članic EU (raziskava ovir in primeri dobre prakse upravljanja z energijo v javnem sektorju).

– Analizirati dosedanje stanje vključenosti javnega sektorja v Sloveniji v sistem upravljanja z energijo na lokalni in nacionalni ravni (raziskava ovir in primeri dobre prakse upravljanja z energijo v javnem sektorju):

– potrebno je identificirati težave, ki so značilne za lokalno okolje ter

– identificirati in vključiti lokalne akterje v oblikovanje navedeno dolgoročno strategijo, energetsko politiko in ukrepe.

– Pripraviti osnutek celovite dolgoročne strategijo energetske učinkovitosti v javnem sektorju z upoštevanjem:

– analizirati stanje rabe energije v celotnem javnem sektorju (v okviru tega ovrednotiti tudi stroškovno);

– določiti posebne indikativne cilje za javni sektor za prispevek k zavezujočim nacionalnim ciljem v NEPN-u in v DSEPS-u. Predlog naj vsebuje tudi indikativne sledljive cilje URE in OVE za različne deležnike in vsebinska področja javnega sektorja;

– razvoj metodologije in nadgradnja kazalnikov za redno letno spremljanje in poročanje glede zastavljenih ciljev;

– analizirati rabo energije in stroške za energijo po posameznih deležnikih javnega sektorja, kjer je mogoče in skupinah deležnikov ter identificirati priložnosti za prihranek energije;

– zaveze, da vsi javni organi sodelujejo pri vključevanju učinkovitega upravljanja z energijo na vseh ravneh svojega poslovanja, z usklajenimi prizadevanji vlade;

– analize strukture javnega stavbnega fonda in njihova namenska raba iz vidika rabe energije na enoto dejavnosti in ne absolutno rabo energije iz leta v leto);

– da bo javni sektor uporabil svoja znanja in izkušnje za prevzem vodilne vloge na nacionalni ravni pri uvajanju energetsko učinkovitih projektov in pobud;

– da bo javni sektor pri reformi javnega sektorja in stroškovno učinkovitem upravljanju energije uporabil pristop, usmerjen v ukrepe in v rezultate. To bo zagotovilo boljšo stroškovno učinkovitost in boljše storitve za državljane;

– analizirati vpliv na javni sektor glede novega zakonodajnega paketa »Pripravljeni na 55«, ki predvideva trgovanje z emisijami v dveh novih sektorjih stavb in cestnega prevoza;

– da bo javni sektor prispeval k razvoju bolj trajnostnega nacionalnega energetskega sistema in zmanjšanju emisij CO2. To bo spodbudilo čistejše in bolj zdravo okolje zdaj in za prihodnje generacije (vključevanje obnovljivih virov energije in trajnostne mobilnosti);

– finančnih mehanizmov za uvajanje energetsko učinkovitih ukrepov v javnem sektorju (razvoj standardiziranih in komplementarnih ukrepov upravljanja z energijo v javnem sektorju in posledična sposobnost dokazovanja stroškovne učinkovitosti).

– dodatno zagotoviti spremljanje in oceno ukrepov in programov upravljanja z energijo v javnem sektorju (izkoriščanje moči energetskih podatkov za doseganje podnebnih ciljev):

– načrtovanje procesov (priložnost za zmanjšanje energije in CO2 v življenjskem ciklu je v začetni fazi zasnove novih naložb),

– delna in celovita prenova javnih stavb;

– gospodarjenje z vodami in čiščenje odpadnih voda, ravnanje z odplakami in čiščenje vode,

– ravnanje z odpadki,

– daljinsko ogrevanje in hlajenje,

– distribucija energije, oskrba z obnovljivimi viri in shranjevanjem energije,

– javna razsvetljava;

– trajnostni promet;

– trajna podpora spremembam vedenja odločevalcev, načrtovalcev, upravljalcev in uporabnikov javnih stavb.

Številka teme: 5.12.4.

Naslov teme: Zmožnost nevladnega sektorja v Sloveniji za zagotavljanje storitev za občane

Cilji:

– prikazati sedanje zmožnosti oziroma obstoječe stanje pokritosti s storitvami, ki jih nudijo nevladne organizacije (NVO);

– raziskati potencial, ki ga imajo NVO za razvoj in/ali nudenje storitev;

– identificiranje potreb za krepitev kapacitet NVO na področju izvajanja storitev oziroma naslavljanju družbenih potreb;

– identificirati potrebne sistemske spremembe, da bi lahko NVO v večjem obsegu in bolj geografsko razpršeno zagotavljale storitve;

– identifikacija novih/neustrezno naslovljenih družbenih potreb.

Številka teme: 5.12.5.

Naslov teme: Kazalniki za določitev razvitosti občin

Cilji:

– analiza kazalnikov razvitosti občin v zadnjih desetih letih;

– analiza vrednosti posameznih kazalnikov, ki jih zagotavljajo pristojni organi;

– analiza trendov izračuna koeficienta razvitosti občine (s premoženjem po tipu občine in tipu kapitalskega prihodka).

Številka teme: 5.12.6.

Naslov teme: Analiza medobčinskega sodelovanja v Sloveniji: področja sodelovanja ter vzroki za (ne)sodelovanje

Cilji:

– natančno dokumentiranje vseh tipov medobčinskega sodelovanja (po Hulstovi in Van Montfortovi klasifikaciji);

– mapiranje območij prekrivajočega se sodelovanja;

– analiza vzrokov, ki botrujejo (ne)sodelovanju.

Številka teme: 5.12.7.

Naslov teme: Vzročne povezave med številom (rastjo) kadrov v zdravstvu, učinkovitostjo zdravstvenih delavcev in čakalnimi dobami na primarni in sekundarni ter terciarni ravni zdravstvenega varstva v obdobju zadnjih 10 let

Cilji:

– ugotoviti vzroke, zakaj kljub rasti števila zaposlenih v zdravstvu obseg opravljenih storitev ne narašča oziroma ne narašča sorazmerno, čakalne dobe pa se daljšajo;

– na podlagi ugotovljenih vzrokov pripraviti ukrepe za reševanje problematike čakalnih vrst;

– pridobiti oceno trendov za prihodnje srednjeročno/dolgoročno obdobje za različne scenarije.

Številka teme: 5.12.8.

Naslov teme: Četrta slovenska nacionalna presečna raziskava bolnišničnih okužb (SNPRBO IV)

Cilji:

Med bolniki hospitaliziranimi v slovenskih bolnišnicah za akutno oskrbo na izbrani dan v letu 2023 bo:

– ocenjena prevalenca vseh in posameznih vrst BO (glede značilnosti bolnikov, bolnišnic, vrste oddelkov);

– opisani mikroorganizmi povzročiteljev BO in ocenjen delež odpornih proti antibiotikom.

Dodatni bolj specifični cilji so:

– opisati značilnosti bolnikov in njihovo izpostavljenost dejavnikom tveganja;

– opisati uporabo protimikrobnih zdravil;

– oceniti procesne in strukturne kazalnike.

Številka teme: 5.12.9.

Naslov teme: Razvoj procesnega modela za podporo vzdrževanja državnih topografskih zbirk podatkov s prostovoljnimi geografskimi informacijami

Cilji:

– namen naloge je razvoj procesnega modela za podporo vzdrževanja državnih topografskih zbirk podatkov s prostovoljnimi geografskimi informacijami (VGI). VGI morajo biti dopolnilo h klasičnim metodam vzdrževanja z metodami fotogrametrije, laserskega skeniranja in topografske kartografije – tudi v času med zaporednimi snemanji državnega ozemlja. Procesni model mora opredeliti vsaj naslednje vidike: (1) organizacijo deležnikov in topografske službe za VGI, (2) vsebino VGI in njen nadzor, (3) komunikacijske metode, kanale in medije, (4) informacijsko podporo, (5) integracijo VGI s podatkovnim modelom državnih topografskih zbirk podatkov in (6) regulacijo;

– pri tem je kot prostovoljce potrebno obravnavati tako laike kot strokovnjake. Med laične prostovoljce štejemo splošno javnost, ki v prostem času ali za osebne namene uporablja topografske podatke in karte ne glede na medij. Med strokovne prostovoljce štejemo osebe, ki ob izvajanju javne ali zasebne dejavnosti izvajajo terenska dela, pri čemer uporabljajo topografske podatke in karte, npr. geodete, geologe, geografe, gozdarje, gradbenike, hidrologe, agronome;

– model mora z ustrezno komunikacijo in moderiranjem zagotoviti čim večji odziv prostovoljcev obeh skupin, kar zahteva primerno organizacijo topografske službe, ki bo podatke sposobna pridobiti, preveriti in integrirati v proces vzdrževanja državnih topografskih zbirk. V ta namen je potrebno v modelu opisati priporočljivo programsko podporo in odprtost topografskih podatkov, ki bo prostovoljcem, upoštevajoč njihovo digitalno in kartografsko pismenost, olajšala sporočanje topografskih sprememb ali napak na kartah in v podatkih ne glede na merilo oziroma raven podrobnosti. Takšne VGI se lahko pošiljajo kot amaterske nemetrične fotografije, besedila, digitalne črtne risbe ali zgolj lokacijske točkovne oznake. Pri odzivu prostovoljcem je potrebno predvideti povratno informiranje o uporabi VGI, ki so jih prispevali. Procesni model mora biti testiran in ovrednoten z omejeno skupino prostovoljcev.

Številka teme: 5.12.10.

Naslov teme: Razvoj državnega višinskega transformacijskega modela med SVS2000/Trst in SVS2010/Koper

Cilja:

– v okviru naloge je predviden razvoj metodologije in protokola (procesa) določitve višinskega transformacijskega modela. Analizirati je potrebno vse obstoječe podatke o višinah reperjev in na podlagi njihovega pazljivega izbora določiti transformacijsko ploskev za celotno območje države. Na urbanih območjih, kjer je potreba po kakovostnejšem transformacijskem modelu večja, je na razpolago bistveno več podatkov. Rezultat projekta poleg same ploskve prehoda vključuje tudi verifikacijo in oceno njene kakovosti – oceno natančnosti višinske transformacije (za posamezno lokacijo);

– cilj je izdelati državni višinski transformacijski model in ustrezno programsko opremo za njegovo uporabo. Končni rezultat bo uporaben za vsa geodetska podjetja ter upravljavce in uporabnike prostorskih podatkovnih zbirk, ki vsebujejo tudi podatke o višinah, saj bo omogočil enostaven prehod na nov državni višinski sistem SVS2010/Koper.

Številka teme: 5.12.11.

Naslov teme: Razvoj usmeritev za izboljšanje semantične medopravilnosti na področju upravljanja prostorskih zbirk podatkov in geoinformatike v Sloveniji

Cilj:

– razvoj usmeritev za doseganje semantične medopravilnosti na področju upravljanja prostorskih zbirk podatkov:

– pri tem naj bo razvit globalni model, digitalni ekosistem, ki izpolnjuje funkcijo (1), semantičnega referenčnega sistema za učinkovito povezovanje pomensko skladnih konceptov raznolikih podatkovnih prostorov in ocenjevanje stopnje njihove skladnosti. V tem okviru naj se zagotovi zasnova platforme (2) za podporo procesu pomenskega usklajevanje konceptov, vsebovanih v zbirkah zainteresiranih deležnikov iz javne in zasebne sfere za sklepanje ontoloških zavez;

– (3) izdelata naj se pregled tehnologij in predlog za izbiro kombinacije najprimernejših tehnologij za povezovanje odprtih podatkov. (4) Izdela naj se pregled odprtokodnih in drugih standardov na obravnavanem področju. (5) Izdela naj se predlog aplikativnih semantičnih mer za ugotavljanje semantične skladnosti geoprostorskih in drugih zbirk podatkov. (6) Pripravijo naj se vodila za upravljanje procesa semantičnega usklajevanja za GURS (MJU), kot koordinacijsko entiteto v procesu integracije. (7) Izdelata naj se načrt diseminacije in popularizacije izvedbe povezovanja ter načrt implementacije sistema;

– (8) opredelijo naj se usmeritve za izvedbo povezovanja podatkovnih nizov zbirk prostorskih podatkov GURS interno ter povezovanje vzorca teh z drugimi zbirkami o prostoru v upravljanju zunanjih skrbnikov. (9.) Izvede naj se testiranje semantičnega povezovanja na dveh internih vzorčnih bazah GURS ter zunanjih bazah; interno naj bodo vključene izbrane topografske zbirke in zbirke podatkov o nepremičninah, zunanje pa zbirke kmetijsko/gozdarske domene in področij državnih in občinskih ter zasebnih katastrov gospodarske javne infrastrukture (GJI);

– (10) proučijo naj se dodatne možnosti uporabe ter izkoriščanja tako povezanih podatkov (na primer pomensko zasnovana generalizacija, poizvedovanje in iskanje pomensko skladnih podatkovnih nizov in podobno) za dokazovanje povečane večkratne uporabe semantično povezanih podatkov v primerjavi z nepovezanimi.

Številka teme: 5.12.12.

Naslov teme: Varnost v cestnem prometu – Razvoj nove metodologije merjenja varnosti v cestnem prometu

Cilji:

– vzpostaviti ustrezno metodologijo merjenja varnosti v cestnem prometu ter razviti razširjeni model izračuna kazalnikov varnosti;

– pregled in ocena stanja varnosti cestnega prometa;

– ugotovitev vzrokov za stanje varnosti cestnega prometa;

– opredelitev ključnih ukrepov za večjo varnost cestnega prometa;

– izboljšanje preventivnega delovanja na področju varnosti cestnega prometa.

Številka teme: 5.12.13.

Naslov teme: Raziskava medijske krajine in strategija za kakovosten, odprt in transparenten medijski prostor

Cilji:

– priprava strategije razvoja medijskega prostora v Republiki Sloveniji za obdobje 2024–2030 na podlagi sistematičnega spremljanja izvajanja in merjenja učinkov medijske zakonodaje;

– na osnovi rezultatov raziskave oblikovanje predlogov za spremembe medijske zakonodaje;

– raziskava medijske pismenosti za najširše občinstvo s poudarkom na razvoju kompetenc, ki so potrebne za prepoznavanje dezinformacij in lažnih novic.

3. Okvirna višina sredstev

Predvideni okvirni obseg sredstev za realizacijo tega razpisa znaša 6.353.000,00 EUR. Razpis bo realiziran glede na razpoložljiva sredstva v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu agencije.

Okvirna višina sredstev po udeležencih za celotno obdobje trajanja projektov v EUR:

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije	3.164.500,00
Ministrstvo za zunanje zadeve	20.000,00
Ministrstvo za notranje zadeve	55.000,00
Ministrstvo za obrambo	171.000,00
Ministrstvo za finance	70.000,00
Ministrstvo za pravosodje	265.000,00
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo	200.500,00
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano	43.000,00
Ministrstvo za okolje in prostor	107.000,00
Ministrstvo za infrastrukturo	180.500,00
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti	100.000,00
Ministrstvo za javno upravo	127.500,00
Ministrstvo za zdravje	671.500,00
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport	357.500,00
Ministrstvo za okolje in prostor, Geodetska uprava Republike Slovenije	70.000,00
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad Republike Slovenije za meroslovje	45.000,00
Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa	70.000,00
Ministrstvo za kulturo	165.000,00
Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo	470.000,00

4. Subjekti, ki se lahko prijavijo na javni razpis

Na javni razpis se lahko prijavijo raziskovalne organizacije, ki so vpisane v zbirko podatkov o izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca RO) in zasebni raziskovalci, ki so vpisani v register zasebnih raziskovalcev, ki ju vodi agencija ter izpolnjujejo pogoje, določene z ZZrID in s Pravilnikom o CRP.

Če pri prijavi raziskovalne dejavnosti sodeluje več izvajalcev raziskovalne dejavnosti, je prijavitelj matična RO. Matična RO je tista RO, ki vloži prijavo raziskovalnega projekta, je prva navedena na prijavnem obrazcu in pri kateri je zaposlen vodja raziskovalnega projekta ob podpisu pogodbe o izvajanju in (so)financiranju.

5. Pogoji

Pogoji za sodelovanje na javnem razpisu so določeni v Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, Pravilniku o Ciljnih raziskovalnih programih (CRP), Pravilniku o kriterijih za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta (Uradni list RS, št. 53/16 – v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o kriterijih), Metodologiji, Metodologiji CRP za izvedbo Javnega razpisa v letu 2022 in v Usmeritvah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport za pripravo Javnega razpisa Ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2022« v letu 2022.

Vsi navedeni dokumenti so sestavni del razpisne dokumentacije in so objavljeni na spletni strani agencije.

5.1 Pogoji za prijavitelje in vodje projekta

Raziskovalni projekt izvaja projektna skupina, ki jo sestavljajo vodja projekta, raziskovalci ter strokovni in tehnični sodelavci.

Če je projektna skupina sestavljena iz več projektnih podskupin na različnih RO, mora imeti prijavitelj z drugimi sodelujočimi RO podpisan dogovor o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.

Vodja projekta mora na dan zaključka javnega razpisa imeti evidenčno številko raziskovalca, kar pomeni, da je vpisan v zbirko podatkov o izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jo vodi agencija. Prijavitelj mora za vodjo projekta, ki še nima številke raziskovalca, izpolniti obrazec ARRS-ZOP-02-2018-1, ki mu je obvezno treba priložiti Izjavo o nameri zaposlitve.

Vodja raziskovalnega projekta s statusom mladega doktorja je tisti raziskovalec, pri katerem je na dan izteka roka za oddajo prijav na razpis poteklo največ deset let po letu zagovora njegovega prvega doktorata. Raziskovalec, ki je že izvajal CRP projekt kot mladi doktor, ne more več prijaviti CRP projekta kot mladi doktor.

V okviru razpisa lahko posamezen raziskovalec kandidira kot vodja le enega raziskovalnega projekta.

5.2 Proste kapacitete in zaposlitev

Vodja raziskovalnega projekta in člani projektne skupine morajo imeti za izvajanje raziskovalnih projektov proste kapacitete (največji dovoljeni obseg na osebo znaša 1700 ur letno ali 1 FTE) in morajo biti za izvajanje raziskovalne dejavnosti zaposleni v RO, izvajalki projekta, ali imeti status zasebnega raziskovalca.

Pogoji glede prostih kapacitet na letni ravni in zaposlitve se preverijo ob podpisu pogodbe. Pogodba mora biti podpisana najkasneje v treh mesecih od sklepa o izboru projektov.

5.3 Raziskovalna uspešnost vodij projektov

Vodja raziskovalnega projekta mora izpolnjevati pogoje za vodjo raziskovalnega projekta v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZZrID in 3. členom Pravilnika o kriterijih (vodja aplikativnega projekta), oziroma 4. členom Pravilnika o kriterijih, če ima vodja raziskovalnega projekta status podoktoranda v zvezi z drugim odstavkom 63. člena ZZrID.

Vodje projektov morajo imeti doktorat znanosti in izpolnjevati v nadaljevanju navedene pogoje, ki so določeni z minimalnimi vrednostmi posameznih parametrov. Raziskovalci, ki imajo status mladih doktorjev, morajo izpolnjevati pogoje za mlade doktorje, kjer so ti izrecno določeni.

Pogoji glede raziskovalne uspešnosti vodij raziskovalnega projekta morajo biti izpolnjeni na dan zaključka javnega razpisa.

5.3.1 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo raziskovalnega projekta, ki nima statusa podoktoranda (3. člen Pravilnika o kriterijih):

1. Dosega minimalno 40 točk iz znanstvenih objav, ki so določene v podzakonskem predpisu, ki ureja kazalnike raziskovalne uspešnosti, v zadnjih petih letih.

2. Izkazuje citiranost, kot je določena v 2. točki prvega odstavka drugega člena Pravilnika o kriterijih, ali ima dokazane prenose lastnih raziskav v prakso (patenti, implementirane tehnologije, prodani računalniški programi, izvedeni pomembni objekti ali izdelki ipd.; COBISS tip 2.02, 2.03, 2.04, 2.06, 2.07, 2.12, 2.13, 2.14, 2.15, 2.16, 2.17, 2.20, 2.21 in 2.24) ali dokazano delo na nacionalno pomembnem znanstvenem korpusu ali zbirki.

3. Izkazuje minimalno oceno iz znanstvenih objav (A1) in dokumentiranega sodelovanja z drugimi financerji (A3) v zadnjih petih letih ter minimalno število čistih citatov v zadnjih desetih letih, in sicer: A1/2 ≥ 400 ali A' ≥ 200 ali A" ≥ 50 ali osnovni pogoj.

4. Osnovni pogoj za kandidate za vodje raziskovalnih projektov je: A1 ≥ A1 minimalni, CI ≥ CI minimalni in A3 ≥ A3 minimalni.

5. Vodje raziskovalnih projektov morajo izpolnjevati pogoj, da je vrednost A' več kot 0.

Če raziskovalec v zadnjih petih letih ni bil zaposlen ali samozaposlen v raziskovalni dejavnosti, se lahko pri izpolnjevanju kriterija iz 1. točke prejšnjega odstavka namesto zadnjih petih let upošteva zadnje intervalno obdobje, ki vključuje obdobje petih let zaposlitve v raziskovalni dejavnosti. Upoštevano obdobje iz 1. točke prejšnjega odstavka se podaljša v primeru dejansko izrabljenega dopusta iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in zaposlitve izven raziskovalne dejavnosti, daljše od šestih mesecev. Na podaljšanje upoštevanega obdobja ne vpliva izraba starševskega dopusta v obliki delne odsotnosti z dela. Upoštevano obdobje se lahko podaljša največ za čas odsotnosti.

V nadaljevanju so za vede in posamezna področja navedeni pogoji za A1 minimalni, CI minimalni in A3 minimalni. Področje je navedeno takrat, kadar predstavlja izjemo in je zanj določen drugačen pogoj kot za celotno vedo. Za področja, ki niso navedena, veljajo pogoji za vedo. Pogoji so navedeni ločeno za vodje raziskovalnih projektov, ki imajo status mladega doktorja in za ostale vodje raziskovalnih projektov.

1. Ocena A1

a. A1 minimalni je za vodje raziskovalnih projektov določen v naslednji tabeli:

Veda/področje	A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija	0,5
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje	1

b. Za raziskovalce, ki imajo status mladih doktorjev, je A1 minimalni določen v naslednji tabeli:

Veda/področje	A1 minimalni
Naravoslovje, Tehnika, Medicina, Biotehnika, Družboslovje, Arheologija, Geografija	0,4
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje	1

2. Čisti citati

Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je navedeno v tabelah. Če področje ni navedeno v tabeli, se zanj uporablja vrednost, ki je določena za vedo.

a. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov določeno v naslednji tabeli:

Veda/področje	CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje	1
Družboslovje, Arheologija, Geografija	5
Rudarstvo in geotehnologija, Geodezija, Promet, Vodarstvo, Psihologija, Šport	15
Tehnika, Biotehnika, Matematika, Geologija	50
Medicina, Biologija, Računsko intenzivne metode in aplikacije, Kemijsko inženirstvo, Energetika, Materiali	100
Naravoslovje, Mikrobiologija in imunologija, Biotehnologija	200

b. Minimalno število čistih citatov, CI minimalni, je za vodje raziskovalnih projektov, ki imajo status mladega doktorja, določeno v naslednji tabeli:

Veda/področje	CI minimalni
Humanistika, Pravo, Narodno vprašanje	1
Družboslovje, Rudarstvo in geotehnologija, Promet, Vodarstvo	5
Tehnika, Matematika, Geologija, Gozdarstvo lesarstvo in papirništvo, Rastlinska produkcija in predelava, Geografija	10
Naravoslovje, Medicina, Biotehnika	20

5.3.2 Kriteriji za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za vodjo, ki ima status podoktoranda:

Vodja, ki ima status podoktoranda, mora izpolnjevati naslednje pogoje:

– vrednost A1 > 0,

– vrednost A' > 0,

– izkazovati vsaj eno znanstveno objavo (tudi v soavtorstvu kot prvi avtor), določeno v podzakonskem predpisu, ki ureja kazalnike raziskovalne uspešnosti,

– izkazovati sposobnost za organiziranje in vodenje.

Za podoktoranda velja, da izpolnjuje pogoj za vodjo raziskovalnega projekta, če od zagovora njegovega prvega doktorata niso potekla več kot tri leta po letu zagovora njegovega doktorata (upošteva se leto zagovora doktorata v obdobju 2019 – 19. 4. 2022). Podoktorand mora imeti opravljen zagovor doktorata do 19. 4. 2022. Če je podoktorand izkoristil dopust iz naslova zavarovanja za starševsko varstvo, pri čemer se za enega otroka upošteva eno leto, se čas po letu zagovora podaljša nad tri leta. Enako velja za dokumentirane odsotnosti zaradi bolezni ali poškodb oziroma drugih primerov odsotnosti, določenih v predpisih o zdravstvenem zavarovanju, in zaposlitev izven raziskovalne dejavnosti, daljšo od treh mesecev.

5.3.3 Izračun kvantitativnih ocen

Kvantitativne ocene za posamezne elemente ocenjevanja (A1 in CI) in za posamezno znanstveno vedo, ki so opredeljene v Metodologiji, pridobi in izračuna agencija. Agencija bo za izračun kvantitativne ocene uporabila podatke, ki bodo vpisani v bazah SICRIS (COBISS) in evidencah agencije na dan zaključka javnega razpisa (A1) oziroma na dan zadnjega zajema podatkov v bazah SICRIS (COBISS) pred zaključkom javnega razpisa (CI).

Za vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti raziskovalca (izračun kvantitativnih ocen) morajo raziskovalci sami, preko pooblaščene knjižnice, pravočasno poskrbeti za vnos evidenčne številke raziskovalca iz zbirke podatkov o izvajalcih znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jo vodi agencija, v normativni zapis za avtorja v bazi normativnih podatkov CONOR.SI.

5.3.4 Drugi kvantitativni pogoji

Minimalna vrednost A3 je za vse vodje raziskovalnih projektov enaka 0.

6. Kriteriji in merila za ocenjevanje

Pri izboru projektov bodo upoštevani naslednji kriteriji: relevantnost in potencialni vpliv predloga projekta, raziskovalna oziroma razvojna kakovost predloga projekta ter izvedljivost predloga projekta.

Kriteriji in merila za ocenjevanje, postopek ocenjevanja in izbora prijav ter izbor ocenjevalcev so podrobneje določeni z Metodologijo CRP, ki je skupaj z ocenjevalnima listoma sestavni del razpisne dokumentacije.

7. Čas trajanja projektov

Predviden začetek izvajanja projektov je 1. 9. 2022 in je odvisen od razpoložljivih sredstev v proračunu Republike Slovenije in finančnem načrtu agencije, ter drugih objektivnih okoliščin, ki lahko vplivajo na izvedbo javnega razpisa. O morebitni spremembi predvidenega datuma začetka sofinanciranja izvajanja projektov bodo prijavitelji obveščeni med razpisom.

Projekti praviloma trajajo od 12 do 24 mesecev. Izjemoma lahko projekti trajajo do 36 mesecev, kar je v prijavi potrebno posebej utemeljiti.

8. Izbor raziskovalnih projektov

8.1. Postopek izbora

Prijave bodo ocenjene po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik o CRP in Metodologija CRP.

Programski svet CRP sprejme predlog prednostnega seznama, skupaj s predlogom deleža sredstev za izvedbo izbranih projektov posebej za agencijo in posebej za vsakega drugega udeleženca CRP.

Programski svet CRP predlog prednostnega seznama za agencijo posreduje v sprejem direktorju agencije. Predlog prednostnega seznama po posameznih udeležencih CRP agencija posreduje v sprejem posameznim udeležencem CRP.

Na podlagi predloga prednostnega seznama Programskega sveta CRP, agencija in udeleženci CRP sprejmejo obrazložene delne sklepe o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na razpis CRP, s seznamom izbora prijav (v nadaljnjem besedilu: delni sklepi).

Po predhodnem sprejetju delnih sklepov s strani agencije in udeležencev CRP, direktor agencije sprejme ugotovitveni Sklep o izboru projektov.

Agencija na podlagi Sklepa o izboru projektov izda prijaviteljem individualno obvestilo o rezultatih izbora prijav.

8.2. Pravna sredstva

Prijavitelj lahko zoper odločitev o rezultatih izbora prijav vloži ugovor v 15 dneh od prejema obvestila o izboru. O ugovoru s sklepom odloči Upravni odbor agencije.

Vloženi ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi prijavitelji.

8.3. Spletna stran

Prijavitelj mora po odobritvi projekta na spletnem mestu svoje RO odpreti posebno spletno stran oziroma podstran, ki bo namenjena projektu, ter bo omogočala diseminacijo dosežkov. Obvezne minimalne vsebine spletne strani so: vsebinski opis projekta z osnovnimi podatki glede financiranja, sestava projektne skupine s povezavami na podatke v sistemu SICRIS, faze projekta in opis njihove realizacije, bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta ter navedba logotipa agencije in drugih sofinancerjev. Vsebine, ki so zajete v sistemu SICRIS, naj bodo povezane in jih ni potrebno podvajati. Spletna stran predstavitve projekta mora ostati aktivna še 5 let po zaključku projekta. O vzpostavitvi spletne strani izvajalec poroča v vmesnem oziroma letnem in zaključnem poročilu.

9. Prijava na javni razpis

Prijavitelji se na razpis prijavijo s prijavno vlogo (ARRS-CRP-JR-Prijava-2022).

Prijava na javni razpis mora vsebovati izpolnjene obrazce:

– Obrazec 1 (ARRS-CRP-JR-Prijava-2022-Obr1): Prijavna vloga (A. Splošni podatki);

– Obrazec 2 (ARRS-CRP-JR-Prijava-2022-Obr2): Prijavna vloga (B. Predstavitev raziskovalnega projekta);

– Obrazec 3 (ARRS-CRP-JR-Prijava-2022-Obr3): Sestava projektne skupine iz RO prijaviteljice in iz sodelujočih RO.

Prijavni obrazec se izpolnjuje v slovenskem jeziku, točke 1, 10, 11, 24.1, 24.2 in 24.3 pa tudi v angleškem jeziku (navedene točke morajo biti izpolnjene v obeh jezikih).

Prijavitelj v prijavni vlogi označi, ali se vsebina predloga raziskovalnega projekta šteje za poslovno skrivnost.

Prijavitelji, kjer v prijavi kot prijavitelj ali soizvajalec nastopa gospodarska družba, morajo skladno s Pravili o državnih pomočeh na področju raziskovalne dejavnosti, št. 007-7/2015-11 z dne 8. 4. 2016 predložiti tudi izpolnjen Obrazec za dodeljevanje državnih pomoči ARRS-RPROJ-CRP-DP-2022.

9.1 Način, oblika in rok za predložitev prijav

Prijavitelj mora prijavo na javni razpis oddati v tiskani in elektronski obliki, in sicer:

– tiskano prijavo z vsemi izpolnjenimi obrazci (Obrazec 1, Obrazec 2, Obrazec 3), navedenimi v 9. točki javnega razpisa, mora prijavitelj oddati v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj – prijava – razpis za CRP 2022« ter z nazivom in naslovom prijavitelja, na naslov: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana. Obrazec 1 mora biti opremljen z lastnoročnim podpisom zastopnika oziroma pooblaščene osebe prijavitelja in vodje raziskovalnega projekta ter žigom prijavitelja.

– v elektronski obliki mora prijavitelj oddati izpolnjene obrazce iz 9. točke javnega razpisa (Obrazec 1, Obrazec 2, Obrazec 3) na elektronski naslov Prijava-RPROJ-CRP-2022@arrs.si, pri čemer obrazce oddajte v naslednjih oblikah in poimenovanjih:

– Obrazec 1 v obliki Word (.doc) poimenovanje Obrazca 1: ARRS-CRP-JR-Prijava-2022-Obr1_priimek vodje projekta.doc.

– Obrazec 2 v obliki Word (.doc) ali obliki PDF (.pdf) poimenovanje Obrazca 2: ARRS-CRP-JR-Prijava-2022-Obr2_priimek vodje projekta.ustrezna končnica

– Obrazec 3 v obliki Excel (.xls) poimenovanje Obrazca 3: ARRS-CRP-JR-Prijava-2022-Obr3.xls.

Prijava mora biti v tiskani in elektronski obliki oddana do vključno 19. 4. 2022 do 14. ure.

Obe obliki prijave, tiskana in elektronska, morata biti vsebinsko popolnoma enaki.

Prijava se šteje za pravočasno, če v tiskani obliki prispe na naslov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, do vključno 19. 4. 2022 do 14. ure. Kot pravočasna se šteje tudi prijava, oddana priporočeno na pošto v Sloveniji do vključno 19. 4. 2022 do 14. ure (upošteva se poštni žig).

9.2 Nepravočasne, nepravilno označene in nepopolne prijave

Nepravočasnih in nepravilno označenih prijav (ni razvidno, da gre za prijavo na razpis, ali na kateri razpis se prijava nanaša, ali ni razviden prijavitelj) komisija za odpiranje prijav ne bo obravnavala in bodo s spremnim dopisom neodprte vrnjene prijaviteljem (razen v primeru, da iz ovojnice ni mogoče razbrati prijavitelja in se prijava odpre). Prijava se šteje za formalno popolno, če je oddana na predpisanih obrazcih in v predpisani obliki ter vsebuje vse zahtevane podatke, kot jih določa ta javni razpis. Če prijavitelj pravočasno ne odda zahtevanih obrazcev in elektronske prijave, gre za formalno nepopolno prijavo. Nepopolne prijave bodo obravnavane v skladu s 30. členom Pravilnika o CRP.

10. Datum odpiranja prijav: komisija za odpiranje prijav bo 22. 4. 2022 ob 10. uri na sedežu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana, odprla vse v roku dostavljene in pravilno označene prijave.

11. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa: prijavitelji bodo o izboru projektov obveščeni predvidoma v avgustu 2022.

12. Kraj, čas in oseba, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo

Razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani agencije (http://www.arrs.gov.si/sl/razpisi/).

Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom pridobite na spletnih straneh agencije http://www.arrs.gov.si oziroma na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Bleiweisova cesta 30, 1000 Ljubljana pri Ljiljani Lučić, na tel. 01/400-59-13 oziroma na elektronskem naslovu: lili.lucic@arrs.si vsak delovni dan od 9. do 12. ure.

Javna agencija za raziskovalno dejavnost

Republike Slovenije

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 38/2022 z dne 18. 3. 2022