Glasilo Uradni list RS

V zavihku Glasilo Uradni list RS najdete vse uradne predpise slovenske zakonodaje.
Od 1. aprila 2010, je edina uradna izdaja Uradnega lista RS elektronska izdaja. Dodatne informacije najdete tukaj.

Številka 38

Uradni list RS, št. 38 z dne 18. 3. 2022

UL Infotok

Uradni list RS, št. 38/2022 z dne 18. 3. 2022

Št. 4300-5/2022/13 Ob-1830/22, Stran 911
Javni razpis 
»Digitalna preobrazba gospodarstva« (JR Digit NOO) 
(ukrep Investicija B Program digitalne transformacije industrije/podjetij, komponenta 1: Digitalna preobrazba gospodarstva (C2.K1), na stebru Digitalna preobrazba)
1. Pravna podlaga:
Podlage za izvedbo javnega razpisa so:
– Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I z dne 22. 12. 2020, str. 23; v nadaljevanju: Uredba 2020/2094/EU),
– Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L št. 57 z dne 18. 2. 2021, str. 17), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L 410 z dne 8. 11. 2021, str. 197, v nadaljevanju: Uredba 2021/241/EU),
– Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2106 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z določitvijo skupnih kazalnikov in podrobnih elementov preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti (UL L št. 429 z dne 1. 12. 2021, str. 83),
– Načrt za okrevanje in odpornost Republike Slovenije, potrjen na Vladi RS dne 28. 4. 2021 in potrjen z izvedbenim sklepom Sveta EU o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo z dne 20. 7. 2021,
– Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost (Uradni list RS, št. 167/21),
– Smernice za določitev načina financiranja iz sredstev Mehanizma z okrevanje in odpornost, št. 546-2/2021/14, ki jih je Ministrstvo za finance izdalo dne 17. 1. 2022,
– Proračun Republike Slovenije za leto 2022 (DP2022) (Uradni list RS, št. 174/20),
– Proračun Republike Slovenije za leto 2023 (DP 2023) (Uradni list RS, št. 187/21),
– Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21, 15/21 – ZDUOP, 74/21, 172/21, 187/21 – ZIPRS2223 in 206/21 – ZDUPŠOP),
– Zakon o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15, 27/17 in 13/18 – ZSInv, v nadaljevanju: ZPOP-1),
– Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb, v nadaljevanju: ZUP),
– Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16),
– Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, UL L št. 119, z dne 4. 5. 2016, str.1, v nadaljevanju: Splošna uredba GDPR),
– Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1),
– Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20 in 3/22 – Zdeb, v nadaljevanju: ZIntPK),
– Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter sprememb Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198/13 z dne 22. 6. 2020),
– Obvestilo komisije Tehnične smernice za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost 2021/C 58/01 (UL C št. 58 z dne 18. 2. 2021),
– Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegiranim sklepom Komisije (EU, Euratom) 2021/135 z dne 12. novembra 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta s podrobnimi pogoji za izračun dejanske stopnje rezervacij skupnega sklada za rezervacije (UL L št. 42 z dne 5. 2. 2021, str. 9),
– Uredba o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17 in 101/20),
– Zakon o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17 in 82/20),
– Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, zadnjič spremenjena z Uredbo Komisije (EU) 2021/1237 z dne 23. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 270 z dne 29. 7. 2021, str. 39), v nadaljevanju: Uredba GBER),
– Shema državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MGRT – RRI« št. priglasitve: BE01-2399245-2015/II, datum potrditve sheme: 5. 5. 2016 (redakcijski popravek: 4. 11. 2016, podaljšanje sheme: 19. 1. 2021; trajanje sheme: do 31. 12. 2023) (v nadaljevanju: shema državne pomoči RRI),
– Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1) z vsemi spremembami,
– Shema de minimis pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MGRT – de minimis (št. priglasitve: M001-2399245-2015, 14. 5. 2015, čistopis 9. 5. 2016 (I), sprememba 10. 11. 2020 (II); trajanje sheme: do 31. 12. 2023) (v nadaljevanju: shema de minimis),
– Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1-9, vključno z vsemi spremembami (v nadaljevanju: Začasni okvir),
– Shema državne pomoči »COVID-19: Digitalna preobrazba gospodarstva (RRF) (COVID-19: Digital transformation of the economy (RRF))« (št. priglasitve: SA.101779 (2022/N), 14. 3. 2022; trajanje sheme: do 31. 12. 2022) (v nadaljevanju: shema državne pomoči 3.13).
2. Naziv in sedež nosilnega organa, ki dodeljuje sredstva
Neposredni proračunski uporabnik je Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: ministrstvo). Ministrstvo nastopa pri izvedbi javnega razpisa »Digitalna preobrazba gospodarstva« (v nadaljevanju: javni razpis) v vlogi nosilnega organa in izvajalca javnega razpisa.
Ministrstvo bo vsa dejanja v postopku izvedbe javnega razpisa v razmerju do prijaviteljev in končnih prejemnikov (izdaja sklepov, podpis pogodb o dodelitvi sredstev, izvajanja posameznih podpisanih pogodb o dodelitvi sredstev) izvajalo na podlagi in skladno s pravnimi podlagami iz prejšnje točke oziroma vsemi relevantnimi pravnimi podlagami.
Finančna sredstva za izvedbo predmetnega javnega razpisa zagotavlja Evropska unija iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: Sklad NOO) oziroma se pravice porabe zagotavljajo iz podračuna, s katerim upravlja organ v sestavi Ministrstva za finance, to je Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: URSOO) in na kateremu se zbirajo sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje ukrepov iz Načrta za okrevanje in odpornost Republike Slovenije, ki je bil potrjen na Vladi RS dne 28. 4. 2021 in potrjen z izvedbenim sklepom Sveta EU o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo z dne 20. 7. 20211 (v nadaljevanju: NOO).
1 Objavljeno na spletni strani: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/urad-za-okrevanje-in-odpornost/zakonodaja/
3. Namen, cilj in predmet javnega razpisa ter območje izvajanja
Predmetni javni razpis je v NOO umeščen v razvojno področje Digitalna preobrazba, komponenta 1: Digitalna preobrazba gospodarstva (C2.K1), Investicija B Program digitalne transformacije industrije/podjetij.
3.1. Namen in cilj javnega razpisa
Namen javnega razpisa je z dodeljevanjem spodbud gospodarstvo (velika podjetja, ki delujejo v konzorcijih z MSPji – mikro, malimi in srednje velikimi podjetji2, vključno s start-up-i in/ali scale-up-i) spodbuditi k celoviti digitalni preobrazbi podjetij ali k digitalni preobrazbi posameznih poslovnih funkcij3 podjetij, s čimer se bo vplivalo na:
2 Velikost podjetja se bo za namen tega razpisa določala skladno s Prilogo I Uredbe GBER. V javnem razpisu so srednje velika, mala in mikro podjetja, določena v skladu s Prilogo I Uredbe GBER, poimenovana MSP.
3 Poslovne funkcije so najmanj: proizvodnja oziroma ključna storitvena dejavnost, nabava, prodaja, trženje, logistika, finančno upravljanje ipd. (Glej podrobnejšo predstavitev meril za ocenjevanje v točki 5 Pojasnil javnega razpisa).
– dvig in rast produktivnosti, ki jo bodo podjetja dosegla skozi optimizacijo procesov in postopkov z implementacijo naprednih digitalnih tehnologij in komplementarnih investicij v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva ter v znanja in veščine;
– optimizacijo in znižanje proizvodnih stroškov in stroškov izvajanja storitev ter poslovanja, kar bodo podjetja dosegla s širitvijo uporabe naprednih digitalnih tehnologij, ki znižujejo stroške podjetja ter omogočijo učinkovito alokacijo virov (človeških in materialnih), kar vpliva na nižje stroške in doseganje trajnosti v dejavnosti na dolgi rok;
– večjo konkurenčnost in bolj odprt trg ter večje možnosti komercializacije inovativnih rešitev na strani ponudbe naprednih tehnologij in inovativnih rešitev za digitalno preobrazbo podjetij. S širitvijo uporabe naprednih tehnologij se namreč povečuje možnost vstopa novih akterjev na trge tradicionalnih industrij, kar povečuje možnost komercializacije inovativnih rešitev in njihove integracije v nove poslovne modele, kar še povečuje pritisk na obstoječa podjetja za uporabo naprednih tehnologij v njihovih poslovnih in proizvodnih procesih. Na tak način bo omogočena večja izkoriščenost novega potenciala, prav tako pa se bo povečevala možnost rasti v tradicionalnih panogah.
Cilj javnega razpisa je s finančno podporo spodbuditi vsaj dvajset konzorcijev k izvedbi celovite digitalne preobrazbe podjetij ali digitalne preobrazbe njihovih posameznih poslovnih funkcij, s čimer bo dosežena:
– večja odpornost podjetij in zmanjšanje negativnih učinkov krize (tudi posledic Covid-19);
– povečevanje ekonomske učinkovitosti (stroškovna učinkovitost, večja produktivnost in konkurenčnost);
– krepitev socialne kohezije, ki bo uresničena z ustvarjanjem družbe, temelječe na znanju, povečevanju prilagodljivosti in digitalnih kompetenc ter povečevanjem prilagodljivosti podjetij pri prerazporejanju virov na tiste poslovne funkcije, kjer se lahko znanje in veščine zaposlenih optimalno izkoristi;
– krepitev teritorialne kohezije, ki se bo na območju Republike Slovenije dosegla s krepitvijo odpornosti in trajnostne naravnanosti podjetij, ki so zaposlovalci na svojih geografskih območjih in ki z nadaljnjim razvojem in krepitvijo poslovanja zmanjšujejo morebitne razvojne razlike v regijah.
3.2. Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izvajanja aktivnosti projektov celovite digitalne preobrazbe podjetij ali digitalne preobrazbe njihovih posameznih poslovnih funkcij. Projekte bodo izvajali konzorciji podjetij, sestavljeni iz najmanj enega velikega podjetja in vsaj dveh dodatnih partnerjev, ki morata biti MSP. Rezultat projektov, ki bodo prejeli sofinanciranje, mora biti izvedena celovita digitalna preobrazba podjetja ali digitalna preobrazba njegovih posameznih poslovnih funkcij4.
4 V nadaljevanju besedila se za projekte, ki bodo predmet sofinanciranja, uporablja poimenovanje projekt digitalne preobrazbe.
Ključni dokument, ki je temelj za izvedbo digitalne preobrazbe podjetja ali posamezne poslovne funkcije, je digitalna strategija.
3.2.1. Osnovne zahteve
Projekti, ki jih bodo za sofinanciranje na javni razpis prijavili konzorciji, morajo izpolnjevati vsaj naslednje osnovne zahteve:
1. predvidevajo tehnološko krepitev za digitalno preobrazbo prek uporabe naprednih tehnologij, ki bodo hkrati prispevale k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in bodo ustrezno naslavljale podnebne spremembe,
2. predstavljajo povezovanje velikih podjetij z MSPji, kar bo ustvarjalo odprto inovacijsko poslovno okolje in pospeševalo uvajanje digitalnih inovacij, prenos digitalnih kompetenc ter povečevalo dostop podjetij do ustreznega testnega okolja za inovacije in prilagodljivost tehnologij in poslovnih procesov,
3. pomenijo krepitev digitalnih kompetenc zaposlenih, ki so povezane z uvajanjem naprednih digitalnih tehnologij in vpeljavo le-teh v poslovne procese. Pri tem uvajanje naprednih digitalnih tehnologij lahko predstavlja tudi podporo spremembam v organizacijski strukturi in poslovnih funkcijah.
3.2.2. Napredne tehnologije
Za digitalno preobrazbo, ki je predmet projekta, se mora uporabiti najmanj tri izmed naprednih digitalnih tehnologij:
– robotika in/ali avtomatizacija procesov,
– internet stvari,
– umetna inteligenca za preobrazbo odločevalskih sistemov5 (vključno s kibernetsko varnostjo),
5 Na katerem koli nivoju v procesih v podjetju.
– blockchain tehnologije/tehnologije distribuiranih zapisov,
– platforme za povezovanje naprednih tehnologij in sinhronizacijo njihove uporabe in optimalno izvedbo digitalnih dvojčkov (interne in zunanje integracijske platforme),
– velepodatki in/ali kvantno računalništvo,
– virtualna resničnost (VR) ali obogatena resničnost (AR) ali razširjena resničnost (XR),
– 3D tiskanje.
3.2.3. Faze izvajanja projekta digitalne preobrazbe
Ministrstvo bo napredek pri izvajanju projekta digitalne preobrazbe spremljalo tudi preko preverjanja mejnikov za posamezno fazo digitalne preobrazbe.
Projekt digitalne preobrazbe mora vsebovati sledeče faze, ne glede na to, ali so vse faze predmet sofinanciranja ali pa jih prijavitelj oziroma konzorcij izvaja z lastnimi sredstvi (ali jih je že izvedel6). Projekt oziroma vloga mora poleg opredelitve faz vsebovati tudi čas oziroma mejnik, kdaj bodo zaključene.
6 Velja za 1. fazo projekta v skladu z določili iz točke 9. javnega razpisa.
Zahtevane faze so naslednje:
1. faza: Priprava digitalne strategije skupaj z opredelitvijo naprednih tehnologij za celovito digitalno preobrazbo podjetja ali digitalno preobrazbo posameznih poslovnih funkcij.
Digitalna strategija je lahko izdelana pred prijavo na javni razpis in je v tem primeru obvezni sestavni del vloge na javni razpis.
V kolikor prijavitelj digitalne strategije nima izdelane do trenutka prijave na javni razpis, mora le-to izdelati najkasneje v šestih mesecih od roka za oddajo vlog na ta javni razpis ali v treh mesecih po prejemu sklepa o izboru, v kolikor ta rok nastopi kasneje.
Osnova za izdelavo digitalne strategije je izdelava (samo)ocene digitalne zrelosti7. (Samo)ocena digitalne zrelosti za vsakega izmed partnerjev je obvezna sestavina vloge na javni razpis.
7 Glej alinejo 15 v točki 1 Pojasnil javnega razpisa.
Digitalna strategija mora nujno vsebovati sledeče elemente:
– analiza vrzeli in KPI (obstoječa vrednost in ciljna vrednost),
– predvidene tehnologije in njihova kombinacija, dvig znanja in digitalnih kompetenc,
– koraki izvedbe,
– razpoložljivost finančnih virov,
– časovnica izvedbe,
– zavezanost h kontinuiranemu posodabljanju poslovnih procesov.
Digitalna strategija mora poleg tega, da vsebuje zgoraj navedene elemente, obvezno naslavljati zgoraj navedene osnovne zahteve (3.2.1.), opredeljevati uporabo naprednih tehnologij (3.2.2.) in faze izvajanja (3.2.3.).
Prijavitelj, ki ima že izdelano digitalno strategijo, naj jo priloži k vlogi na javni razpis, če je ta vsaj vsebinsko skladna z načrtovanim projektom v vlogi na razpis. Če ni skladna, prijavitelj strategijo v okviru izvajanja projekta izdela na novo.
V primerih, ko prijavitelji digitalno strategijo, ki vsebuje vse zgoraj navedene zahteve, priložijo k vlogi na javni razpis, izdaja sklepa o izboru s strani ministrstva pomeni hkrati tudi potrditev uspešne izvedbe 1. faze. Prijavitelj mora v vlogi na javni razpis, skladno s priloženo digitalno strategijo, predstaviti vse zahtevane vsebine obrazca 2.
V primerih, ko imajo prijavitelji digitalno strategijo že izdelano, pa ta ne vsebuje vseh zgoraj navedenih zahtev in elementov, morajo prijavitelji le-te vpisati v obrazcu 2 vloge na javni razpis. Potrditev mejnika 1. faze8 se v takem primeru izvede z upoštevanjem vsebine digitalne strategije in dopolnitve le-te z navedbami v obrazcu 2. Izdaja sklepa o izboru s strani ministrstva pomeni hkrati tudi potrditev uspešne izvedbe 1. faze projekta.
8 Mejnik 1. faze je izdelana digitalna strategija. Izdelana digitalna strategija skupaj z obrazcem 2 vloge na javni razpis predstavlja celovito digitalno strategijo za izvedbo celovite digitalne preobrazbe ali digitalne preobrazbe posameznih poslovnih funkcij. Digitalna strategija, ki naslavlja digitalno preobrazbo enega samega projektnega partnerja, ki ni vodilni partner v konzorciju, ne more šteti kot dokazilo za dosežen mejnik 1. faze izvajanja projekta, niti v kombinaciji s podatki iz obrazca 2 vloge na javni razpis.
V primerih, ko prijavitelji digitalne strategije še nimajo izdelane in jo bodo v tem primeru morali predložiti v določenem roku 6 mesecev od roka za oddajo vlog oziroma v roku 3 mesecev po prejemu sklepa o izboru (v kolikor je ta datum poznejši), mora le-ta nujno vsebovati vse zgoraj predpisane zahteve. V nasprotnem primeru lahko skrbnik pogodbe na strani ministrstva strategijo zavrne ali zahteva njeno dopolnitev. Digitalna strategija mora biti po vsebini skladna z vlogo.
Mejnik 1. faze je izdelana digitalna strategija skladno z zahtevami tega javnega razpisa.
2. faza: Tehnološka krepitev za digitalno preobrazbo
Ta faza zajema:
– izvedbo investicije v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva (nakup opreme, strojev …)9, ki/če so potrebna za izvedbo digitalne preobrazbe in so opredeljena v vlogi prijavitelja in/ali
9 Poleg računalniške opreme HW/SW/MW so relevantni tudi druga elektronska oprema, stroji in orodja, ki lahko tehnološko krepijo podjetje za digitalno preobrazbo (npr. senzorika, kodni sistemi, vstopne točke podatkov, elektronske naprave, avtomatski stroji in roboti ipd.).
– raziskave, razvoj in testiranje novo razvitih ali prilagojenih rešitev v podjetju za hitrejšo digitalno preobrazbo in čim boljši izkoristek tehnologij (v primeru, ko je potrebno poslovni proces prilagoditi na posamezne tehnološke rešitve z uporabo naprednih tehnologij). Novo razvite ali prilagojene rešitve se oblikujejo bodisi z razvojem in testiranjem različnih pristopov pri implementaciji naprednih digitalnih tehnologij in prilagoditvijo tehnoloških rešitev na specifične poslovne procese ali pa z razvojem in testiranjem integracije (npr. podatkov) v proizvode ali storitve in/ali z integracijo in konvergenco tehnologij ter z vzpostavitvijo digitalnih dvojčkov.
V okviru te faze se izvajajo aktivnosti industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja, kar lahko posledično vpliva tudi na digitalne kompetence zaposlenih.
Mejnik 2. faze je izveden nakup in dobava vseh opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, potrebnih za izvedbo digitalne preobrazbe in/ali razvoj ali prilagoditev rešitev ter testiranje le-teh.
3. faza: Implementacija rešitev digitalne preobrazbe v poslovne procese oziroma funkcije
Ta faza pomeni implementacijo rešitev digitalne preobrazbe v poslovne procese oziroma funkcije.
Ta faza vključuje tudi krepitev digitalnih kompetenc zaposlenih za uporabo novih orodij in tehnologij za celovito digitalno preobrazbo.
V tej fazi se izvajajo aktivnosti, ki ne predstavljajo aktivnosti industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja.
Mejnik 3. faze je izvedena celovita digitalna preobrazba podjetja ali digitalna preobrazba posameznih poslovnih funkcij in izveden proces usposabljanja zaposlenih za ravnanje z novimi tehnološkimi rešitvami. Ta faza se zaključi najkasneje do v vlogi napovedanega datuma zaključka projekta, vendar hkrati ne kasneje kot 31. 3. 2024.
Financiranje 2. in 3. faze je pogojeno z uspešno izvedbo 1. faze in potrditvijo le-te s sklepom o izboru ali s strani skrbnika pogodbe na strani ministrstva. Izvajanje 2. in 3. faze se lahko dogaja sočasno.
3.3. Upravičeno območje izvajanja
Upravičeno območje izvajanja je celotna Slovenija.
4. Ciljne skupine/končni prejemniki
Ciljna skupina so konzorciji podjetij, ki se za sredstva iz naslova tega javnega razpisa prijavijo s projektom digitalne preobrazbe. Pogoji, ki jih mora izpolnjevati konzorcij, so navedeni v točki 5.1. tega javnega razpisa.
Z namenom optimalne alokacije sredstev, s katero lahko v kratkem času dosežemo največji učinek, so kot vodilni partnerji v predmetnem razpisu določena velika podjetja, medtem ko se za MSPje pričakuje, da bodo skupaj z velikimi podjetji razvila tako rešitev za digitalno preobrazbo, da bo imel projekt digitalne preobrazbe učinek tudi na njihovo digitalno preobrazbo. MSPji lahko v konzorciju sodelujejo tudi kot razvijalci inovativnih rešitev. Taka vloga je pričakovana tudi za start-up in scale-up podjetja. Podjetja, ki so le dobavitelji opreme in/ali dobavitelji že razvitih standardnih rešitev, ne morejo biti opredeljeni kot konzorcijski partnerji. Ti so lahko le v vlogi zunanjega izvajalca ali dobavitelja opreme.
Prijavitelji, ki lahko s strani ministrstva neposredno prejemajo javna sredstva za sofinanciranje aktivnosti izbranega projekta, so končni prejemniki. Končni prejemniki sredstev so za potrebe tega javnega razpisa poimenovani »podjetja«. Podjetja so tista velika, srednja, majhna in mikro podjetja, ki so konzorcijski partnerji, ter so hkrati pravna ali fizična oseba (samostojni podjetnik posameznik), ki je ustanovljena po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS in 158/20 – ZlntPK-C in 18/21) ali zadruga, ki je registrirana po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 – uradno prečiščeno besedilo in 121/21) in ima sedež ali podružnico v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: prijavitelji, konzorcijski partnerji, prejemniki sredstev ali končni prejemniki).
Konzorcijski partnerji so lahko tudi javni in zasebni zavodi, ustanovljeni v skladu z Zakonom o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), vendar le-ti niso upravičeni do sofinanciranja oziroma do sredstev iz naslova tega javnega razpisa.
5. Pogoji za kandidiranje
Vloga mora izpolnjevati vse zahteve in pogoje javnega razpisa. Vlogo pripravi vodilni partner konzorcija v sodelovanju s konzorcijskimi partnerji. Navodila za dokazovanje izpolnjevanja pogojev so natančneje opredeljena v točki 4. Pojasnil javnega razpisa.
Kot potrditev izpolnjevanja pogojev za kandidiranje konzorcijski partnerji podpišejo izjavo (obrazec 4, ki je del razpisne dokumentacije), s katero pod kazensko in materialno pravno odgovornostjo potrdijo izpolnjevanje in sprejemanje pogojev. Ne glede na podpisano izjavo bo ministrstvo preverilo izpolnjevanje posameznih pogojev v uradnih in drugih relevantnih evidencah.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja posameznih pogojev lahko ministrstvo od kateregakoli konzorcijskega partnerja zahteva dodatna pojasnila in dokazila. V kolikor dokazila niso predložena v roku, ki ga določi ministrstvo, se lahko šteje, da pogoj ni izpolnjen.
Izpolnjevanje pogojev mora biti razvidno iz vsebine celotne vloge. Če vloga ne bo izpolnjevala vseh pogojev, se zavrne. V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji sklepa o izboru projekta digitalne preobrazbe za sofinanciranje, se pogodba o dodelitvi sredstev ne bo sklenila, sklep o izboru pa se odpravi.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev, lahko ministrstvo odstopi od pogodbe o dodelitvi sredstev, pri čemer bo prejemnik sredstev dolžan vrniti že prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva nakazila na transakcijski račun prejemnika do dneva vračila v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije, skladno s pozivom ministrstva.
Pogoji so razdeljeni v naslednje kategorije:
– pogoji za konzorcij,
– pogoji za projekt,
– splošni pogoji za vse konzorcijske partnerje,
– posebni pogoj za vodilnega partnerja konzorcija.
Izpolnjevanje pogojev bo preverjala imenovana strokovna komisija za izvedbo predmetnega javnega razpisa (v nadaljevanju: strokovna komisija). Za vse pravočasne, pravilno označene in formalno popolne vloge (v nadaljevanju: formalna popolnost vloge) strokovna komisija preveri, ali vloga izpolnjuje vse pogoje javnega razpisa.
5.1. Pogoji za konzorcij
Konzorcij, ki se z vlogo prijavi na ta javni razpis, mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. Sestavljen mora biti iz najmanj treh in največ desetih sodelujočih konzorcijskih partnerjev, od katerih mora biti vodilni partner veliko podjetje v skladu z definicijo iz Priloge I Uredbe GBER. Poleg tega morata najmanj dva konzorcijska partnerja po velikosti ustrezati definiciji MSP v skladu z definicijo iz Priloge I Uredbe GBER.
2. Vodilni partner konzorcija in ostali konzorcijski partnerji morajo izpolnjevati splošne in posebne pogoje za konzorcijske partnerje iz točk 5.3. in 5.4. tega javnega razpisa.
3. Slediti mora rezultatu celovite digitalne preobrazbe podjetja ali digitalne preobrazbe posameznih poslovnih funkcij.
4. Prijavitelj mora vlogi na ta javni razpis priložiti konzorcijsko pogodbo, ki jo za potrebe izvedbe projekta digitalne preobrazbe, s katerim se konzorcij prijavlja na ta javni razpis, sklenejo vsi konzorcijski partnerji.10
10 V konzorcijski pogodbi morajo biti opredeljene aktivnosti projekta s terminskim in finančnim načrtom po posameznih konzorcijskih partnerjih. Partnerji morajo v podpisani konzorcijski pogodbi pooblastiti vodilnega partnerja za oddajo in dopolnjevanje vloge ter morebitni umik vloge, oddane na predmetni javni razpis, za podpis pogodbe o dodelitvi sredstev, za oddajo vlog/zahtevkov za izplačilo, za prejemanje izplačil s strani ministrstva na podlagi pogodbe o dodelitvi sredstev in za obveznost nakazila ustreznega dela prejetih izplačil posameznemu konzorcijskemu partnerju za del upravičenih stroškov, ki le-temu pripadajo, nadalje za vso komunikacijo z ministrstvom/ostalimi pristojnimi organi in tudi za poročanje o izvajanju projekta v času njegovega trajanja in obdobja spremljanja projekta. Ne glede na to, da je v primeru konzorcijev le vodilni partner konzorcija podpisnik pogodbe o dodelitvi sredstev z ministrstvom, je odgovornost konzorcijskih partnerjev kot končnih prejemnikov do prejema javnih sredstev iz naslova tega javnega razpisa v razmerju do ministrstva solidarna, kar mora biti zapisano v konzorcijski pogodbi.
5.2. Pogoji za projekt digitalne preobrazbe
Projekt mora v formalnem in vsebinskem smislu izpolnjevati sledeče pogoje:
1. Projekt mora biti skladen z namenom, ciljem in s predmetom javnega razpisa ter s cilji NOO11.
11Točka 2.1.2 Načrta za okrevanje in odpornost, ki je objavljen tu: https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/urad-za-okrevanje-in-odpornost/zakonodaja/.
2. Začetek in zaključek izvajanja projekta morata biti opredeljena skladno z določili 9. točke javnega razpisa.
3. Projekt mora izkazovati faznost izvajanja projekta v skladu z opredeljeno časovnico in mejnikom za posamezno fazo, kot je to določeno v točki 3.2.3. tega javnega razpisa.
4. Projekt mora biti opredeljen tako, da vsebuje vse v točki 3.2.1. tega javnega razpisa opredeljene osnovne zahteve in da vsebuje opredelitev naprednih tehnologij iz točke 3.2.2. tega javnega razpisa.
5. Predviden rezultat projekta mora biti izvedena celovita digitalna preobrazba podjetja ali digitalna preobrazba posameznih poslovnih funkcij.
6. Projekt mora upoštevati okoljsko načelo »ne škoduj bistveno« (t.i. DNSH oziroma Do No Significant Harm) iz točke 11.1. Pojasnil javnega razpisa in biti skladen s »Tehničnimi smernicami za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost«.
7. Načrtovana vrednost celotnih stroškov projekta digitalne preobrazbe znaša vsaj 1.000.000 EUR.
8. Načrtovana višina sofinanciranja za projekt digitalne preobrazbe znaša največ 2.200.000 EUR.
9. V projektu mora skupna načrtovana vrednost sofinanciranja konzorcijskih partnerjev, ki so MSP, znašati najmanj 23 % od celotne vrednosti sofinanciranja projekta12.
12 Delež finančne alokacije v velika podjetja in na drugi strani MSP-je se nanaša na označevanje ciljev (kode intervencije), kar je opredeljeno v točki 11.2. Pojasnil javnega razpisa. Pogoj je vezan na znesek sofinanciranja in ne na znesek upravičenih stroškov.
10. V projektih, ki bodo predvidevali koriščenje sredstev iz sheme državne pomoči RRI, so upoštevana vsa določila iz točke 8.1.1. javnega razpisa. V projektih, ki bodo predvidevali koriščenje sredstev iz sheme de minimis, so upoštevana vsa določila iz točke 8.1.2. javnega razpisa, vključno z omejitvijo višine pomoči13. V projektih, ki bodo predvidevali koriščenje sredstev iz sheme državne pomoči 3.13, so upoštevana vsa določila iz točke 8.1.3. javnega razpisa.
13 200.000,00 EUR na enotno podjetje v kateremkoli obdobju in za katerekoli de minimis pomoči iz zadnjih treh poslovnih let, vključno s pričakovano de minimis pomočjo iz vloge na predmetni javni razpis.
11. V vlogi morajo biti za vsakega konzorcijskega partnerja navedeni finančni viri, iz katerih podjetje (poleg zaprošene pomoči oziroma subvencije) načrtuje izplačevati stroške projekta (neupravičene in upravičene stroške) ter navedeni tudi viri za financiranje projekta do prejema zaprošene pomoči/subvencije.
5.3. Splošni pogoji za vse konzorcijske partnerje
Vsak izmed konzorcijskih partnerjev mora izpolnjevati sledeče pogoje:
1. Biti mora pravna ali fizična oseba (samostojni podjetnik posameznik), ki je ustanovljena po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS in 158/20 – ZlntPK-C in 18/21) ali zadruga, ki je registrirana po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 – uradno prečiščeno besedilo in 121/21) ali javni ali zasebni zavod, ustanovljen v skladu z Zakonom o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP), ki ima sedež ali podružnico v Republiki Sloveniji.
2. Na dan oddaje vloge mora imeti v sodnem ali drugem ustreznem registru (Poslovni register Slovenije) vpisan poslovni naslov, poslovno enoto ali podružnico oziroma drug del poslovnega subjekta, kjer se bo izvajala celovita digitalna preobrazba podjetja ali digitalna preobrazba posamezne poslovne funkcije oziroma se bodo izvajale aktivnosti projekta digitalne preobrazbe.
3. V kolikor je katerikoli od konzorcijskih partnerjev podjetje s sedežem v katerikoli drugi državi članici Evropske unije in na dan oddaje vloge na ta javni razpis še nima ustanovljene podružnice v Republiki Sloveniji, mora najkasneje do sklenitve pogodbe o dodelitvi sredstev ustanoviti podružnico v Republiki Sloveniji in to dokazati z izpiskom iz Sodnega registra, ob oddaji vloge pa s podpisom izjave.
4. Na dan oddaje vloge nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti v višini 50 eurov ali več do ministrstva oziroma njegovih izvajalskih institucij: Slovenskega podjetniškega sklada, Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije in Slovenskega regionalno razvojnega sklada, pri čemer neporavnane obveznosti izhajajo iz naslova pogodb o sofinanciranju iz javnih sredstev in so bile kot neporavnane in zapadle pred tem spoznane z izvršilnim naslovom.14
14 Ministrstvo bo izpolnjevanje tega pogoja preverjalo pri vseh izvajalskih institucijah, zato se prijaviteljem svetuje, da v primeru preteklega sodelovanja s temi institucijami v primeru kakršnegakoli dvoma morebitni obstoj terjatve preverijo.
5. Nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 eurov ali več na dan oddaje vloge); šteje se, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.
6. Ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, ni opustil poslovne dejavnosti in na dan oddaje vloge ni bil v stanju insolventnosti, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr. in 196/21 – odl. US) in ni v postopku likvidacije po ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21).
7. Ne prejema ali ni v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) in ni podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe GBER.
8. Zanj ni podana prepoved poslovanja v razmerju do ministrstva v obsegu, kot izhaja iz 35. in 36. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20 in 3/22 – ZDeb).
9. Ni v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti. Šteje se, da konzorcijski partner navedeni pogoj izpolnjuje, če odločba EK še ni dokončna, prijavitelj pa je domnevno nezakonito pridobljena sredstva v ustrezni višini položil na posebni skrbniški račun pri banki in z njimi ne razpolaga.
10. Za iste že povrnjene upravičene stroške in aktivnosti, ki so predmet sofinanciranja v tem razpisu, ni in ne bo pridobil sredstev iz drugih javnih virov (sredstev evropskega, državnega ali lokalnega proračuna – prepoved dvojnega financiranja).
11. Upoštevati mora pravilo kumulacije državnih pomoči – skupna višina državne pomoči in de minimis pomoči za projekt v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme presegati največje intenzivnosti pomoči ali zneska državne pomoči ali de minimis pomoči, kot jih določajo sheme državnih pomoči in de minimis pomoči, po katerih se izvaja predmetni javni razpis.
12. Nima registrirane dejavnosti, ki spada v sektor K64 po Standardni klasifikaciji dejavnosti.
13. Nima neporavnanega vračila preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance.
14. Podal je izjavo, da ne bo nastopal kot zunanji izvajalec drugim konzorcijskim partnerjem v istem konzorciju.
15. Če gre za veliko podjetje v skladu z definicijo iz Priloge I Uredbe GBER, lahko nastopa kot konzorcijski partner (vodilni partner ali partner, ki ni vodilni partner) le pri enem projektu digitalne preobrazbe.
16. Če gre za MSP v skladu z definicijo iz Priloge I Uredbe GBER, lahko nastopa kot konzorcijski partner, ki ni vodilni partner, v največ treh projektih digitalne preobrazbe.
5.4. Posebni pogoj za vodilnega partnerja konzorcija
Vodilni partner v konzorciju mora izpolnjevati sledeč posebni pogoj:
1. Biti mora veliko podjetje, pri čemer se velikost preverja skladno z definicijo iz Priloge I Uredbe GBER.
6. Odpiranje vlog ter postopek in način preverjanja in izbora
Postopek izbora se deli na postopek odpiranja in preverjanja formalne popolnosti vlog, postopek preverjanja pogojev, vključno s postopkom preverjanja skladnosti vloge s predmetom, namenom in ciljem razpisa, ter na postopek ocenjevanja skladno z merili javnega razpisa.
Postopek je opredeljen skladno z določili ZPOP-1. ZUP se v okviru tega postopka uporablja subsidiarno.
6.1. Odpiranje vlog
Odpiranje vlog zaradi pričakovanega velikega števila vlog ne bo javno in bo izvedeno v prostorih ministrstva najkasneje v 8 delovnih dneh po izteku datuma/roka za oddajo vlog.
6.2. Preverjanje formalne popolnosti vlog in izpolnjevanja pogojev za kandidiranje
Na odpiranju bo strokovna komisija preverila pravočasnost, pravilno označenost in formalno popolnost prispelih vlog.
Vloge, ki ne bodo pravočasne, se bodo s sklepom zavrgle kot prepozne.
Vloge, ki ne bodo pravilno označene, bodo neodprte vrnjene pošiljatelju. Če z ovojnice ne bo razviden pošiljatelj, se vloga odpre in vrne pošiljatelju.
V primeru, da se ugotovi formalna nepopolnost vloge, se prijavitelja pozove k dopolnitvi. Dopolnitev vlog je namenjena zagotovitvi morebitnih manjkajočih dokumentov, obrazcev oziroma podatkov. Prijavitelje se v ta namen pozove k dopolnitvi s pisnim pozivom za dopolnitev vloge.
Vloge prijaviteljev, ki so bili pozvani k dopolnitvi in se na poziv niso pravočasno odzvali ali vloge niso dopolnili z vsemi obveznimi sestavinami skladno s pozivom in predmetnim razpisom ter v roku iz poziva, se zavržejo. Prijavitelji, ki vloge niso dopolnili skladno s pozivom za dopolnitev, se k dopolnitvi ne poziva ponovno.
Prijavitelj v dopolnitvi ne sme:
– spreminjati višine zaprošenih sredstev15,
15 To določilo velja za formalno dopolnjevanje vloge. V kasnejšem postopku pregleda vloge pa se lahko višina zaprošenih sredstev zniža skladno s pozivom ministrstva v nekaterih drugih primerih, kot so navedeni v razpisni dokumentaciji.
– spreminjati tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge (namen, rezultat, vsebina, partnerji, način in dinamika izvajanja),
– spreminjati tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge v postopku ocenjevanja.
Če bi prijavitelji v dopolnitvi svoje vloge spreminjali zgoraj navedene dele vloge, se upoštevajo navedbe iz prvotne vloge.
Vloge, ki so v delih, ki ne smejo biti predmet dopolnjevanja, neskladne z javnim razpisom, se brez poziva za dopolnitev zavrne. Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev za kandidiranje, se zavrnejo.
Ne glede na prej navedene omejitve glede dopolnitev sme izključno prijavitelj ob pisnem soglasju ministrstva popraviti očitne računske napake, ki se odkrijejo pri pregledu in kasneje tudi pri ocenjevanju vlog.
Izpolnjevanje pogojev bo preverjala imenovana strokovna komisija Za vse formalno popolne vloge strokovna komisija preveri, ali vloga izpolnjuje vse pogoje javnega razpisa.
Če strokovna komisija pri pregledu izpolnjevanja pogojev ali v postopku ocenjevanja vlog odkrije nejasnosti ali neskladnosti v vlogi, lahko pozove prijavitelja k predložitvi dodatnih pojasnil ali dokazil.
6.3. Ocenjevanje in merila
Postopek javnega razpisa bo vodila strokovna komisija, s katero lahko kot ocenjevalci sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki (v nadaljevanju: ocenjevalci). Predlog izbora ocenjevalcev prejetih vlog pripravi strokovna komisija, potrdi pa ga minister.
Vloge oziroma prijavljeni projekti digitalne preobrazbe se ocenjujejo po sledečih merilih za ocenjevanje vlog:
MERILO
VSEBINA MERILA
KONČNA OCENA 
(št. možnih točk z utežjo)
MERILO 1
TEHNOLOŠKA IN ORGANIZACIJSKA KREPITEV IN KREPITEV KOMPETENC ZA DIGITALNO PREOBRAZBO
55
MERILO 2
TRAJNOSTNA NARAVNANOST PROJEKTA DIGITALNE PREOBRAZBE
21
MERILO 3
SPOSOBNOST KONZORCIJSKIH PARTNERJEV
10
MERILO 4
NAČRTOVANJE PROJEKTA DIGITALNE PREOBRAZBE
14
SKUPAJ
100
DODATNO MERILO 5
LOKACIJA PROJEKTA DIGITALNE PREOBRAZBE
3
SKUPAJ
103
Način ocenjevanja vlog, način uporabe in pomen posameznih meril za ocenjevanje vlog so natančneje opredeljeni v 5. točki Pojasnil javnega razpisa.
6.4. Izbor projektov digitalne preobrazbe
Končna odločitev o sofinanciranju vloge se sprejme na podlagi usklajenega predloga dveh ocenjevalcev.
Projekt, ki pri katerem koli merilu ali podmerilu, razen merilu »Lokacija projekta«, doseže 0 točk, ne more biti izbran za sofinanciranje. Tak projekt bo zavrnjen.
Merilo »Lokacija projekta digitalne preobrazbe« se pri skupnem številu točk upošteva samo v primeru, da vloga prijavitelja že pred oceno tega merila dosega ali presega minimalno število točk, potrebnih za sofinanciranje, to je 60 točk. Če vloga pred oceno tega merila dosega ali presega 60 točk, se ocena tega merila prišteje prej pridobljenim točkam.
Skupno možno število prejetih točk je 103. Minimalno število točk, potrebnih za sofinanciranje, je 60 točk. V kolikor posamezna vloga ne doseže najmanj 60 točk, se zavrne. Vloge, ki dosežejo najmanj 60 točk, kandidirajo za sofinanciranje, in sicer se za sofinanciranje izberejo/podprejo kaskadno tiste vloge, ki so izmed vseh prejetih vlog prejele največ točk v postopku ocenjevanja, dokler ne zmanjka razpoložljivih sredstev po tem javnem razpisu, ostale vloge se zavrnejo.
Strokovna komisija bo na podlagi prejetih ocen ocenjevalcev pripravila listo projektov od najbolje do najslabše ocenjenih in glede na višino zaprošenih sredstev pripravila seznam projektov za sofinanciranje, za katere bo zagotovljenih dovolj sredstev.
V primeru, da bo več vlog prejelo enako število točk, pa za sofinanciranje vseh ne bo na voljo dovolj sredstev, bodo imele prednost vloge, ki bodo prejele več točk po dodatnem merilu: Indeks razvojne ogroženosti za leto 2019 (publikacija izdana s strani UMAR, marec 2020), glede na lokacijo, kjer bo izvajal projekt vodilni partner:
Dodatno merilo 1: Indeks razvojne ogroženosti
Št. točk
1
Pomurska
12
2
Primorsko-notranjska
11
3
Podravska
10
4
Zasavska
9
5
Koroška
8
6
Posavska
7
7
Goriška
6
8
Savinjska
5
9
Obalno-kraška
4
10
Jugovzhodna Slovenija
3
11
Gorenjska
2
12
Osrednjeslovenska
1
V primeru, da ima po upoštevanju dodatnega merila več vlog enako število točk, se prednostni vrstni red določi po številu prejetih točk po merilih v vrstnem redu, kot si sledijo merila v tabeli iz točke 6.3. javnega razpisa. V kolikor tudi po tej prednostni opredelitvi ne bi bilo mogoče določiti prednostnega vrstnega reda, se za sofinanciranje izberejo vloge po vrstnem redu prispetja na ministrstvo16.
16 Upošteva se čas oddaje pošiljke, če je ta razviden iz ovojnice, v nasprotnem primeru pa čas prejema na ministrstvu. Morebitna dopolnitev vloge ne vpliva na določitev tega mejnika.
Del razpisanih sredstev lahko ostane nerazdeljen v primeru premajhnega števila vlog, ki bi dosegle minimalno število točk, potrebnih za sofinanciranje. Del razpisanih sredstev lahko ostane nerazporejen tudi v primeru, ko ni na voljo dovolj razpoložljivih sredstev za podporo zadnje izmed vlog, ki je po izvedenem postopku ocenjevanja v vrsti za sofinanciranje, do celotnega, to je v vlogi zaprošenega sofinanciranja.
V slednjem primeru lahko ministrstvo konzorcij pozove k izjavi oziroma opredelitvi do možnosti izvedbe projekta z zmanjšanim obsegom sofinanciranja. V kolikor konzorcij oziroma v njegovem imenu prijavitelj potrdi, da sprejema zmanjšan obseg sofinanciranja za izvedbo projekta in da konzorcij lahko zagotovi dodatna lastna sredstva ter ministrstvu posreduje izjavo o zaprtju finančne konstrukcije in o izvedbi projekta kljub zmanjšanemu obsegu sofinanciranja, ministrstvo izda sklep o izboru vloge z zmanjšanim obsegom sofinanciranja.
V kolikor se konzorcij ne strinja z izvedbo projekta z manjšim obsegom financiranja, se sofinanciranje z nižjim obsegom sofinanciranja lahko ponudi naslednjemu konzorciju v vrsti glede na višino prejetih točk v postopku ocenjevanja. V primeru, ko po tem postopku zmanjšanega sofinanciranja ne sprejme noben konzorcij, ki je po višini prejetih točk dosegel minimalni prag za sofinanciranje, lahko sredstva v skrajnem primeru ostanejo nerazporejena.
V primeru zvišanja razpisanih sredstev v skladu z osmim odstavkom 7. točke javnega razpisa ima postopek, naveden v osmem odstavku 7. točke javnega razpisa, prednost pred postopkom zmanjševanja obsega sofinanciranja za vlogo, ki je glede na višino prejetih točk v postopku ocenjevanja zadnja v vrsti za sofinanciranje, opisanim v prejšnjih dveh odstavkih te točke javnega razpisa.
V primeru, da posamezni konzorcij odstopi od podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev, se sproščena sredstva lahko dodelijo pozitivno ocenjenemu projektu, ki je naslednji v vrsti za sofinanciranje glede na višino prejetih točk, skladno z zgoraj opredeljenim postopkom.
Dokončno odločitev o sofinanciranju posameznega projekta iz proračuna Republike Slovenije sprejme minister.
6.5. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 90 dni od datuma odpiranja vlog.
Prijavitelji bodo na podlagi sklepa o izboru pozvani k podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev.
Prijavitelji, ki menijo, da jim razpisana sredstva neupravičeno niso bila dodeljena, lahko v tridesetih dneh od prejema sklepa o neizboru sprožijo upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije. Predmet tožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Vložena tožba ne zadrži podpisa pogodb o dodelitvi sredstev z izbranimi prejemniki sredstev.
Rezultati javnega razpisa so informacija javnega značaja in bodo objavljeni na spletni strani ministrstva.
7. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago
Skupna predvidena višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo javnega razpisa, je 44.000.000,00 EUR.
Pravice porabe so na razpolago na evidenčnem projektu 1611-21-0015 – Izvajanje načrta za okrevanje in odpornost in na proračunski postavki 221175 – C2K6IB Program digitalne transformacije industrije/podjetij-NOO-MGRT.
Obdobje razpoložljivosti sredstev za javni razpis obsega proračunska leta 2022, 2023 in 2024.
Predvidena razdelitev sredstev po letih je 200.000,00 EUR za leto 2022, 26.800.000,00 EUR za leto 2023 in 17.000.000,00 EUR za leto 2024.
Dinamika sofinanciranja projekta bo določena s pogodbo o dodelitvi sredstev v odvisnosti od finančnega načrta izvajanja projekta in od razpoložljivih pravic porabe oziroma proračunskih sredstev.
Pogodbe o sofinanciranju na osnovi objavljenega javnega razpisa ne bodo podpisane, dokler ne bodo zagotovljena sredstva na evidenčnem projektu 1611-21-0015 in dokler projekti ne bodo uvrščeni v načrt razvojnih programov.
Izplačila ministrstva so odvisna od razpoložljivosti pravic porabe in proračunskih sredstev za ta namen. Če bi bile ukinjene ali zmanjšane pravice porabe, lahko ministrstvo razveljavi javni razpis in izdane sklepe o izboru. Ministrstvo lahko spremeni tudi pogodbeno vrednost ali dinamiko izplačil. Če se končni prejemnik ne strinja s predlogom spremembe, se šteje, da odstopa od vloge oziroma od pogodbe o dodelitvi sredstev.
Ministrstvo bo v primeru presežnega interesa s strani potencialnih prijaviteljev (konzorcijev), kakovosti prejetih vlog ali iz drugih razlogov, vendar zgolj v primeru, ko bodo zagotovljena dodatna razpoložljiva sredstva za predmetni javni razpis iz naslova Mehanizma za okrevanje in odpornost, integralna sredstva ali sredstva iz drugih virov financiranja, po potrebi lahko pred izdajo sklepov o izboru s spremembo javnega razpisa, ki bo objavljena v Uradnem listu in na spletni strani ministrstva, objavilo zvišanje razpisanih sredstev. Zvišanje razpisanih sredstev bo pri tem prvenstveno najmanj tolikšno, kolikor znaša razlika med obstoječo razpisano vrednostjo in sredstvi, ki so potrebna za podporo ene oziroma zadnje izmed vlog, ki je po višini prejetih točk zadnja v vrsti za izdajo sklepa o izboru, in sicer do višine zaprošenega sofinanciranja, kot le-ta izhaja iz vloge. V primeru zagotovitve več dodatnih razpoložljivih sredstev (s katerimi je možno podpreti več kot zgolj eno oziroma zadnjo izmed vlog, ki so v vrsti za sofinanciranje), se projekti izbirajo na enak način kot navedeno v točki 6.4. javnega razpisa, torej glede na število prejetih točk v postopku ocenjevanja po merilih (od projektov, ki so v vrsti z večjim, do tistih projektov, ki so v vrsti z manjšim številom prejetih točk).
Navedena možnost zvišanja razpisane vrednosti je zgolj možnost in ne zaveza, saj v trenutku objave javnega razpisa ministrstvo nima zagotovljenih dodatnih razpoložljivih sredstev nad višino trenutno razpisane vrednosti. Ob objavi spremembe javnega razpisa iz navedenega razloga bo ministrstvo navedlo novo, višjo razpisano vrednost ter tudi vir za to povišanje sredstev. Postopek iz prejšnjega odstavka ima prednost pred postopkom zmanjševanja obsega sofinanciranja za vlogo, ki je glede na višino prejetih točk v postopku ocenjevanja zadnja v vrsti za sofinanciranje, kot je navedeno v točki 6.4. javnega razpisa. To pomeni, da v kolikor ministrstvo ne bo imelo na voljo dodatnih razpoložljivih sredstev za zvišanje razpisane vrednosti, se lahko ministrstvo posluži možnosti podpore z zmanjšanim obsegom sofinanciranja.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru prekliče ali spremeni, kar stori z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Obdobja upravičenosti stroškov in izdatkov so opredeljena v točki 9. tega javnega razpisa.
8. Upravičeni stroški, intenzivnost pomoči, način financiranja ter shema in skladnost s pravili državnih pomoči
Pri določitvi načina financiranja, intenzivnosti pomoči in skladnosti s pravili državnih pomoči ministrstvo upošteva:
– vrsto aktivnosti (faze projekta digitalne preobrazbe), ki bodo predmet sofinanciranja,
– velikost končnih prejemnikov sredstev (posameznih konzorcijskih partnerjev) skladno s Prilogo I Uredbe GBER.
8.1. Sheme državnih pomoči
Sredstva se bodo dodeljevala:
– na podlagi sheme državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MGRT-RRI« (št. priglasitve: BE01-2399245-2015/II, datum potrditve sheme: 5. 5. 2016 (redakcijski popravek 4. 11. 2016),sprememba št. BE01-2399245-2015/II z dne 19. 1. 2021; trajanje sheme: do 31. 12. 2023) (shema državne pomoči RRI);
– na podlagi sheme pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MGRT – de minimis« (št. priglasitve: M001-2399245-2015, 14. 5. 2015, čistopis 9. 5. 2016 (I), sprememba 10. 11. 2020 (II); trajanje sheme: do 31. 12. 2023) (shema de minimis),
– na podlagi sheme državne pomoči »COVID-19: Digitalna preobrazba gospodarstva (RRF) (COVID-19: Digital transformation of the economy (RRF))« (št. priglasitve: SA.101779 (2022/N), 14. 3. 2022; trajanje sheme: do 31. 12. 2022) (shema državne pomoči 3.13).
8.1.1. Določila v zvezi s shemo državne pomoči RRI
Pomoč ni dovoljena v primerih, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da končni prejemnik uporabi doma proizvedeno blago ali storitve ali kadar je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov.
Prav tako pomoč ni dovoljena v primerih, ko bi se končnim prejemnikom omejevala možnost izkoriščanja rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.
Pomoč ni dovoljena za aktivnosti, povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo.
Pomoč za kritje stroškov študij ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se ne šteje za pomoč dejavnostim, povezanim z izvozom.
Pomoč ni dovoljena za sektor predelave in trženja kmetijskih proizvodov, kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje, ali kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenesena primarne proizvajalce.
Pomoč ni dovoljena za sektor premogovništva za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo zajema Sklep Sveta 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 (UL L št. 336 z dne 21. 12. 2010, str. 24).
Pomoč se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo, če se ti ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške.
Pomoč se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se po Uredbi GBER uporablja za to pomoč.
Pomoč se ne sme združevati s pomočjo, dodeljeno po pravilu de minimis, glede na iste upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.
Po shemi državne pomoči RRI se financirajo stroški industrijskih raziskav in eksperimentalnega razvoja v okviru 2. faze projektov digitalne preobrazbe. Za ta del mora projekt izkazovati spodbujevalni učinek in nujnost pomoči v skladu s 6. členom Uredbe GBER.17
17 Prejemnik sredstev ne sme začeti izvajati aktivnosti za 2. in 3. fazo projekta digitalne preobrazbe pred dnem oddaje vloge na javni razpis.
Intenzivnosti pomoči po shemi državne pomoči RRI (ne glede na vrsto raziskav – industrijske raziskave ali eksperimentalni razvoj) znaša:
– velika podjetja: do 25 % upravičenih stroškov,
– srednje velika podjetja: do 35 % upravičenih stroškov,
– mikro in mala podjetja: do 45 % upravičenih stroškov.
V primeru, da projekt izvaja konzorcij partnerjev, v katerem noben posamezen partner ne nosi več kot 70 % upravičenih stroškov, se intenzivnost pomoči za vsakega posameznega partnerja poveča za 15 odstotnih točk. V tem primeru je intenzivnost pomoči naslednja:
– velika podjetja: do 40 % upravičenih stroškov,
– srednje velika podjetja: do 50 % upravičenih stroškov,
– mikro in mala podjetja: do 60 % upravičenih stroškov.
Upoštevanje pravila iz prejšnjega odstavka se preverja pred izdajo sklepa o izboru. V kolikor pravilo ni izpolnjeno, se kot delež sofinanciranja določi osnovni 25/35/45 % delež sofinanciranja. Navedeno se preverja tudi glede na končno realizacijo stroškov projekta digitalne preobrazbe. Končni prejemnik je ves čas projekta dolžan skrbeti za to, da bo razmerje upravičenih stroškov ustrezno. Dejanska realizacija razmerja upravičenih stroškov se s strani skrbnika nadzira le ob zadnjem zahtevku za izplačilo oziroma vlogi za izplačilo, ko se po potrebi izvedejo tudi ustrezni popravki in korektivni ukrepi (delna zavrnitev stroškov ali po potrebi vračilo sredstev).
8.1.2. Določila v zvezi s shemo de minimis
V zvezi s pomočjo de minimis velja omejitev višine pomoči, kar pomeni, da skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju na podlagi pravila de minimis, ne sme presegati 200.000,00 EUR v kateremkoli obdobju zadnjih treh poslovnih let (leto odobritve zaprošene pomoči po tem javnem razpisu se upošteva v to obdobje). Omenjeni znesek se zniža na vrednost 100.000,00 EUR za enotna podjetja, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, ne sme pa se uporabljati za nabavo vozil za cestni prevoz tovora.
V kolikor bi z zaprošenim zneskom sofinanciranja katerikoli partner presegel dovoljeno višino sredstev po shemi de minimis iz prvega ostavka te točke, se vloga konzorcija ne zavrne, temveč se partnerja pozove k opredelitvi, ali lahko razliko v sredstvih zagotovi sam. V kolikor partner tako zagotovilo poda, se mu za sofinanciranje po shemi de minimis lahko dodelijo sredstva v znesku, ki ga glede na omejitev še lahko prejme. V kolikor partner takega zagotovila ne poda, se vloga zavrne. Če zaradi znižanja višine zaprošenih sredstev pride do neizpolnjevanja katerega koli pogoja javnega razpisa, se vloga zavrne.
Pomoč se ne sme kumulirati s pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja dovoljena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
Pomoč se lahko kumulira s pomočjo po pravilu de minimis do dovoljene zgornje meje.
Pomoč de minimis se ne uporablja za nabavo vozil za cestni prevoz tovora.
Pomoč ni dovoljena za aktivnosti, povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo. Pomoč za kritje stroškov sodelovanja na sejmih, študij ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se ne šteje za pomoč dejavnostim, povezanim z izvozom.
Pomoč ni dovoljena v primerih, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da prejemnik pomoči uporabi doma proizvedeno blago ali storitve ali kadar je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov. Prav tako pomoč ni dovoljena v primerih, ko bi se prejemnikom pomoči omejevala možnost izkoriščanja rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.
Pomoč ni dovoljena, če ima prijavitelj registrirano glavno dejavnost na sledečih izključenih sektorjih:
a) ribištvo in akvakultura, kakor jih zajema Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000,
b) primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov,
c) predelava in trženje kmetijskih proizvodov, v primerih:
– kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje ali
– kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
V kolikor v vlogi na javni razpis načrtuje sofinanciranje aktivnosti 1. in/ali 3. faze projekta konzorcijski partner, ki ima registrirano glavno dejavnost na zgoraj navedenih izključenih sektorjih (alineji a) in b) prejšnjega odstavka), se vloga konzorcija ne zavrne, temveč se partnerja pozove k opredelitvi, ali lahko sredstva za te aktivnosti zagotovi sam. V kolikor konzorcijski partner tako zagotovilo poda, se predvidena vrednost sofinanciranja projekta zniža, tako da se za tega partnerja ne predvideva več javnega sofinanciranja upravičenih stroškov 1. in 3. faze projekta, pač pa se za enak znesek poveča lastno financiranje upravičenih stroškov za tega konzorcijskega partnerja. V kolikor konzorcijski partner takega zagotovila ne poda, se vloga zavrne. Če zaradi znižanja višine zaprošenih sredstev pride do neizpolnjevanja katerega koli pogoja javnega razpisa, se vloga zavrne.
Po shemi de minimis se financirajo stroški v okviru 1. faze in 3. faze projektov digitalne preobrazbe. Ne glede na opredeljeni delež sofinanciranja za posamezni strošek se sofinancira znesek do višine sredstev, s katero prejemnik sredstev ne presega omejitve iz prvega odstavka te točke javnega razpisa.18
18 200.000,00 EUR v katerem koli obdobju zadnjih treh poslovnih let.
Intenzivnosti pomoči po shemi de minimis znaša za vse velikosti podjetij do 70 % upravičenih stroškov.
8.1.3. Določila v zvezi s shemo državne pomoči 3.13
Delež sofinanciranja je določen skladno z določili sheme državne pomoči 3.13, in sicer različno glede na velikost končnega prejemnika sredstev.
Pomoč se skladno z Začasnim okvirom prejemniku sredstev lahko dodeli najkasneje v času dovoljenega učinkovanja ukrepov iz Začasnega okvira. Obdobje upravičenosti stroškov skladno z Začasnim okvirom je praviloma najprej od 1. 2. 202019. Obdobje upravičenosti stroškov in javnih izdatkov v primeru uporabe obstoječih shem državnih pomoči in obstoječe pomoči de minimis je skladno z obstoječimi shemami državnih pomoči in pomoči de minimis.
19 Za namen tega javnega razpisa pa najprej od datuma oddaje vloge.
Skupna pomoč, dodeljena v skladu s točko 3.13 Začasnega okvira, nominalno ne sme presegati 10 milijonov EUR na podjetje, ne glede na instrument pomoči.
Pomoč se lahko doda regionalni pomoči za naložbe in se kumulira z drugimi vrstami pomoči na podlagi uredb de minimis in s pomočjo na podlagi uredb o skupinskih izjemah20, če se upoštevajo določbe in pravila o kumulaciji iz navedenih uredb (če z novo pomočjo ni presežena zanjo dovoljena najvišja možna intenzivnost oziroma kvota pomoči). Skupni znesek pomoči v nobenem primeru ne sme presegati 100 % upravičenih stroškov. Kumulacija z drugimi instrumenti pomoči, ki omogočajo kritje vrzeli v financiranju, je izključena. Pomoč se lahko kumulira s pomočjo, dodeljeno v skladu z drugimi točkami Začasnega okvira v skladu z določbami in pravili iz zadevnih točk Začasnega okvira.
20 Uredba GBER, Uredba Komisije (ES) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 193, 1.7.2014, str. 1) in Uredba Komisije (EU) št. 1388/2014 z dne 16. decembra 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo in trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L 369, 24.12.2014, str. 37).
Po shemi državne pomoči 3.13 se financirajo stroški v okviru 2. faze projektov digitalne preobrazbe. Za ta del mora projekt izkazovati spodbujevalni učinek v skladu s točko 3.13 Začasnega okvira.21
21 Prejemnik sredstev ne sme začeti izvajati del v zvezi z naložbo pred dnem oddaje vloge na javni razpis.
Intenzivnosti pomoči po shemi državne pomoči 3.13 znaša:
– velika podjetja: do 15 % upravičenih stroškov,
– srednje velika podjetja: do 25 % upravičenih stroškov,
– mikro in mala podjetja: do 35 % upravičenih stroškov.
8.2. Vrste upravičenih stroškov in delež sofinanciranja posameznih aktivnosti konzorcijskih partnerjev
Glede na z javnim razpisom predvidene aktivnosti in faze izvajanja projektov digitalne preobrazbe javni razpis predvideva sofinanciranje naslednjih skupin upravičenih stroškov:
– stroški plač in povračil v zvezi z delom: stroški osebja v obsegu zaposlitve/dela na projektu digitalne preobrazbe za delo na raziskovalno razvojnih aktivnostih na projektu (2. faza projekta);
– stroški plač in povračil v zvezi z delom: stroški osebja v obsegu zaposlitve/dela na projektu digitalne preobrazbe (1. in 3. faza projekta);
– stroški storitev zunanjih izvajalcev: stroški pogodbenih raziskav, ki so bile kupljene od zunanjih izvajalcev po običajnih tržnih pogojih ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za projekt digitalne preobrazbe (2. faza projekta);
– stroški storitev zunanjih izvajalcev: stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za projekt digitalne preobrazbe (1. in 3. faza projekta);
– stroški nakupa opredmetenih osnovnih sredstev: stroški nakupa opreme ter drugih opredmetenih sredstev (razen stroškov nakupa zemljišč in stavb), nujno potrebnih za izvedbo projekta digitalne preobrazbe (2. faza projekta);
– stroški nakupa neopredmetenih osnovnih sredstev: stroški znanja, patentov in programske opreme, ki so bili kupljeni ali je bilo zanje pridobljeno licenčno dovoljenje od zunanjih virov po običajnih tržnih pogojih, uporabljenih izključno za projekt digitalne preobrazbe (2. faza projekta);
– stroški materiala in opreme, potrebnih za prilagoditev osnovnih sredstev (2. faza projekta);
– posredni stroški: v okviru dodatnih režijskih stroškov in drugih stroškov poslovanja, vključno s stroški materiala22, zalog in podobnih izdelkov, ki so nastali kot posledica izvajanja projekta digitalne preobrazbe. Uveljavljajo se v obliki pavšalnega financiranja s pavšalno stopnjo v višini do 15 % upravičenih neposrednih stroškov plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na projektu digitalne preobrazbe.
22 Stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov ne vključujejo stroškov materiala in opreme, potrebne za prilagoditev osnovnih sredstev, ki so navedeni v prejšnji alineji in se uveljavljajo kot posebna vrsta neposrednih stroškov po tem javnem razpisu.
Zaradi preglednosti so upravičeni stroški prikazani v tabeli glede na posamezne faze izvajanja projekta digitalne preobrazbe. Tabela vsebuje podatek o fazi projekta, upravičenih stroških, ki lahko nastanejo znotraj posamezne faze, shemah pomoči, po katerih se sofinancirajo stroški in možnih deležih sofinanciranja upravičenih stroškov.
FAZA projekta digitalne preobrazbe
Vrsta stroška
Shema pomoči
Delež sofinanciranja glede na velikost konzorcijskega partnerja23
Veliko podjetje
Srednje veliko podjetje
Malo, mikro podjetje
1. faza – digitalna strategija
Stroški plač in povračil v zvezi z delom
Shema 
de minimis
do 70 %
do 70 %
do 70 %
Stroški zunanjih izvajalcev
Shema 
de minimis
do 70 %
do 70 %
do 70 %
Posredni stroški – uveljavljajo se v obliki pavšalnega financiranja s pavšalno stopnjo v višini do 15 % upravičenih neposrednih stroškov plač in povračil v zvezi z delom za osebje
Shema de minimis
do 70 %
do 70 %
do 70 %
2. faza – tehnološka krepitev 
Stroški plač in povračil v zvezi z delom
Shema 
RRI
do 40 %
do 50 %
do 60 %
Stroški zunanjih izvajalcev
Shema 
RRI
do 40 %
do 50 %
do 60 %
Stroški nakupa opredmetenih osnovnih sredstev
Shema 3.13
do 15 %
do 25 %
do 35 %
Stroški nakupa neopredmetenih osnovnih sredstev
Shema 3.13
do 15 %
do 25 %
do 35 %
Stroški materiala in opreme, potrebnih za prilagoditev osnovnih sredstev
Shema 3.13
do 15 %
do 25 %
do 35 %
Posredni stroški – uveljavljajo se v obliki pavšalnega financiranja s pavšalno stopnjo v višini do 15 % upravičenih neposrednih stroškov plač in povračil v zvezi z delom za osebje
Shema 
RRI
do 40 %
do 50 %
do 60 %
3. faza – implementacija
Stroški plač in povračil v zvezi z delom 
Shema 
de minimis
do 70 %
do 70 %
do 70 %
Stroški zunanjih izvajalcev
Shema 
de minimis
do 70 %
do 70 %
do 70 %
Posredni stroški – uveljavljajo se v obliki pavšalnega financiranja s pavšalno stopnjo v višini do 15 % upravičenih neposrednih stroškov plač in povračil v zvezi z delom za osebje
Shema 
de minimis
do 70 %
do 70 %
do 70 %
23 Deleži sofinanciranja, ki pri 2. fazi omogočajo sofinanciranje stroškov plač, zunanjih izvajalcev in posrednih stroškov do 40 % (za velika podjetja), do 50 % (za srednje velika podjetja) oziroma do 60 % (za mala in mikro podjetja) so za shemo državne pomoči RRI predvideni zgolj ob izpolnjenosti pravila iz dvanajstega. odstavka točke 8.1.1. javnega razpisa, ki določa, da noben konzorcijski partner ne nosi več kot 70 % upravičenih stroškov projekta. V nasprotnem primeru so deleži določeni brez 15 % dodatka in znašajo do 25 % (velika podjetja), do 35 % (za srednje velika podjetja) oziroma do 45 % (za mala podjetja).
Določila v zvezi z določanjem velikosti podjetij so opredeljena v 7. točki Pojasnil javnega razpisa.
8.3. Splošno o upravičenih stroških
Upravičeni stroški, ki bodo priznani v okviru posameznega projekta digitalne preobrazbe, so stroški za izvajanje aktivnosti digitalne preobrazbe, ki se izvajajo v obliki projekta, s katerim se konzorcij prijavlja na predmetni javni razpis.
Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek.
Stroški oziroma izdatki so upravičeni za sofinanciranje:
– če so s projektom digitalne preobrazbe neposredno povezani, so potrebni za njegovo izvajanje in so v skladu s predvidenim rezultatom projekta;
– če so dejansko nastali: za dela, ki so bila opravljena; za blago, ki je bilo dobavljeno; za storitve, ki so bile izvedene;
– če so priznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja;
– če nastanejo in so plačani v obdobju upravičenosti;
– če temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah in
– če so v skladu z veljavnimi pravili Unije in predpisi Republike Slovenije.
V primeru, da konzorcij v določenih rokih ne predloži dokazil o upravičenosti stroškov projekta digitalne preobrazbe, lahko ministrstvo odstopi od pogodbe o dodelitvi sredstev in zahteva vračilo že prejetih sredstev v Sklad NOO oziroma v Proračun Republike Slovenije, skladno s pozivom ministrstva.
Za vsak strošek, pri katerem ministrstvo ob pregledu vloge/zahtevka za izplačilo ne najde neposredne povezave med nastankom stroška in izvedbo projekta digitalne preobrazbe, ne glede na to, ali ta dejansko obstaja, ali v primerih nejasnosti/dvoma/negotovosti/suma, lahko ministrstvo od končnega prejemnika – konzorcijskega partnerja zahteva dodatna pojasnila, dodatna dokazila ali izjave (npr. fotografije, izpise, izjave, certifikate ipd.), ki dokazujejo nastanek in obstoj stroška za izvedbo projekta. V primeru, da ministrstvo meni, da dodatna dokazila ne nakazujejo v zadostni meri povezave med nastankom stroška in izvedbo projekta, kot tudi v primeru neupravičenih stroškov, lahko od končnega prejemnika zahteva zmanjšanje vrednosti vloge/zahtevka za izplačilo.
Breme dokazovanja upravičenosti stroškov je na strani končnega prejemnika – konzorcijskega partnerja.
Konzorcijski partnerji posredujejo v skladu s konzorcijsko pogodbo svojo celotno dokumentacijo, ki utemeljuje uveljavljane stroške v okviru posamezne vloge za izplačilo/zahtevka za izplačilo vodilnemu partnerju, da ta pripravi (skupno) vlogo/zahtevek za izplačilo z vso potrebno dokumentacijo in ga posreduje na ministrstvo. Izplačilo sredstev po posamezni vlogi/zahtevku za izplačilo poteka na način, da ministrstvo izplačilo izvede zgolj do glavnega oziroma vodilnega partnerja (podpisnika pogodbe o dodelitvi sredstev), ki mora ustrezni del prejetih namenskih sredstev prenakazati drugim konzorcijskim partnerjem, skladno z izvajanjem aktivnosti oziroma nastankom upravičenih stroškov na posamezni fazi podprtega projekta, ter ministrstvu posredovati dokazilo o tem prenakazilu posameznim konzorcijskim partnerjem.
Končni prejemniki – konzorcijski partnerji morajo zagotoviti hrambo in vpogled v dokumentacijo projekta digitalne preobrazbe za preverjanje upravljanja in revizijske postopke. Končni prejemniki so dolžni na poziv vsa dokazila in dokumentacijo vlog/zahtevkov za izplačilo predložiti na ministrstvo. V primeru, da ministrstvo ob pregledu dokumentacije po izplačilu ugotovi, da so bile vloge/zahtevki za izplačilo nepravilni, oziroma v njih navedeni stroški nimajo podlage v dejanskih računovodskih listinah oziroma v vlogah/zahtevkih za izplačilo navedenih dokazilih ali da so bili stroški neupravičeni, lahko zahteva vračilo neupravičeno izplačanih sredstev v celoti ali delno, glede na obliko in obseg ugotovljenih nepravilnosti.
Za uveljavljanje upravičenih stroškov se uporabljajo poenostavljene in klasične oblike obračunavanja upravičenih stroškov.
Med poenostavljene oblike sodi pavšalno financiranje.
Med klasične oblike obračunavanja sodi dejansko dokazovanje upravičenih stroškov.
Podrobnejša določila glede upravičenih stroškov in načina dokazovanja so v 8. točki Pojasnil javnega razpisa.
8.3.1. Pavšalno financiranje za posredne stroške, vezane na projekt digitalne preobrazbe
Posredni stroški, ki so nastali kot posledica izvajanja projekta digitalne preobrazbe, se uveljavljajo v obliki pavšalnega financiranja s pavšalno stopnjo v višini do 15 % upravičenih neposrednih stroškov plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na projektu digitalne preobrazbe.
8.3.2. Dejansko dokazovanje upravičenih stroškov
Za uveljavljanje upravičenih stroškov plač in povračil v zvezi z delom, stroškov storitev zunanjih izvajalcev, stroškov nakupa opredmetenih in neopredmetenih sredstev ter stroškov materiala in opreme, potrebnih za prilagoditev osnovnih sredstev, se uporabljajo dokazila o dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroških, ki so nastali in bili plačani v obdobju upravičenosti.
Zunanji izvajalec ne sme biti 25 % ali več lastniško povezan s katerim koli izmed konzorcijskih partnerjev.
Opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva ne smejo biti kupljena od pravnih ali fizičnih oseb, ki so 25 % ali več lastniško povezane s katerim koli konzorcijskim partnerjem.
9. Obdobje, v katerem lahko nastanejo stroški, in obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva
Projekti digitalne preobrazbe so se lahko začeli izvajati najprej s 1. 1. 2021 in se lahko izvajajo najkasneje do 31. 3. 2024.
Upravičeni stroški24 za 1. fazo izvajanja projektov digitalne preobrazbe25, kot je le-ta opredeljena v točki 3.2.3. tega javnega razpisa, lahko nastanejo od 1. 1. 2021 naprej in se iztečejo najkasneje v 6 mesecih od roka za oddajo vlog ali v 3 mesecih po prejemu sklepa o izboru (v kolikor je ta rok poznejši), ko se izteče tudi rok za predložitev digitalnih strategij26.
24 Stroški so zneski, ki se pojavljajo pri nastajanju in razpečevanju poslovnih učinkov. Stroški so stroški materiala, stroški storitev, stroški amortizacije, stroški dela, stroški dajatev, ki so neodvisne od poslovnega izida in niso vezane na posamezne stroške, lahko tudi finančni stroški (v glavnem stroški danih obresti). Strošek nastane z dnem opravljene storitve ali z dnem dobave blaga.
25 Začetek 1. faze izvajanja projekta digitalne preobrazbe šteje kot začetek izvajanja projekta.
26 Točka 3.2.3. javnega razpisa.
Upravičeni stroški za 2. in 3. fazo izvajanja projektov digitalne preobrazbe, kot so le-ti opredeljeni v točki 3.2.3. tega javnega razpisa, lahko nastanejo od datuma oddaje vloge oziroma od dneva v vlogi napovedanega začetka 2. in 3. faze projekta, če je ta kasnejši. Aktivnosti 2. in 3. faze izvajanja projektov digitalne preobrazbe se lahko začnejo izvajati od datuma oddaje vloge oziroma od dneva v vlogi napovedanega začetka 2. in 3. faze projekta, če je ta kasnejši. Upravičeni stroški za 2. in 3. fazo izvajanja projektov digitalne preobrazbe smejo nastati do datuma predvidenega zaključka projekta, kar ne sme biti kasneje kot 31. 3. 2024. Ravno tako morajo biti v tem roku zaključene aktivnosti 2. in 3. faze projekta.
Za sofinanciranje se upoštevajo upravičeni izdatki27 posameznega projekta digitalne preobrazbe, ki so nastali (in bili plačani) v obdobju od 1. 1. 2021 za upravičene stroške 1. faze in od datuma oddaje vloge oziroma od dneva v vlogi napovedanega začetka 2. in 3. faze projekta, če je ta kasnejši, za upravičene stroške 2. in 3. faze do izstavitve zadnje vloge/zahtevka za izplačilo, kar je najkasneje v mesecu dni od napovedanega datuma zaključka projekta, vendar ne kasneje kot 30. 4. 2024, kar je tudi zadnji možni datum oddaje vloge/zahtevka za izplačilo.
27 Izdatek je zmanjšanje sredstev v denarni obliki, izdatki so lahko gotovinski ali brezgotovinski.
Datumi izstavljanja vlog/zahtevkov bodo določeni v pogodbi o dodelitvi sredstev.
Konzorcijski partnerji sami nosijo tveganje za morebitno izvajanje projekta pred izdajo dokončne odločitve o sofinanciranju posamezne vloge. Ministrstvo ne odgovarja za stroške, nastale na projektu digitalne preobrazbe, ki se je začel izvajati pred izdajo dokončne odločitve o sofinanciranju posamezne vloge.
10. Roki in način prijave na javni razpis
Navodila za izdelavo popolne vloge so navedena v 9. točki Pojasnil javnega razpisa.
Rok za oddajo vlog je 28. 4. 2022.
Oddaja vloge pomeni, da so se konzorcijski partnerji seznanili z vsebino javnega razpisa in ostalih delov razpisne dokumentacije in da se z njo strinjajo.
Popolna vloga, pripravljena v skladu z razpisno dokumentacijo, mora biti do roka dostavljena v glavno pisarno Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana. Vloga mora biti oddana v zaprti ovojnici z oznako »Ne odpiraj – vloga na Javni razpis »Digitalna preobrazba gospodarstva«28 ter navedbo polnega naziva in naslova pošiljatelja. Če se prijava pošlje po pošti, mora biti oddana priporočeno, za pravočasno pa se šteje, če je bila oddana na pošto do vključno 28. 4. 2022.
28 Zapis na ovojnici sicer lahko odstopa od navedenega, vendar le, če bo iz ovojnice jasno, da gre za vlogo na javni razpis, ki je ni dovoljeno odpirati, in na kateri javni razpis se nanaša. Če bo zapis kakorkoli odstopal od navedenega, se lahko zgodi, da vloga ne bo obravnavana in bo vrnjena pošiljatelju. Na primer: 1. če bo vloga zaradi odsotnosti navedbe »ne odpiraj« v glavni pisarni ministrstva odprta, ne bodo izpolnjeni pogoji za njeno obravnavo; 2. če iz vloge ne bo jasno, na kateri razpis se nanaša, na njej pa bo navedba »ne odpiraj«, le-te ne bo mogoče uvrstiti v pravilen postopek javnega razpisa in bo neodprta vrnjena pošiljatelju; in podobno. Pri zapisu se torej prijaviteljem svetuje natančnost, saj za morebitno zavrnitev vloge zaradi teh razlogov ministrstvo ne odgovarja. Prijavitelji lahko uporabijo obrazec 9, ki ga izpolnjenega nalepijo na ovojnico.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru spremeni ali prekliče z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
Glede rokov se uporabljajo določila 68., 100. in 101. člena ZUP.
11. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja mejnikov, rezultatov in kazalnikov projekta digitalne preobrazbe
Prejemnik sredstev bo za namen spremljanja in vrednotenja projekta digitalne preobrazbe dolžan spremljati in ministrstvu zagotavljati podatke o doseganju mejnikov, rezultatov in kazalnikov projekta.
Doseganje mejnikov, ki so določeni za posamezno fazo iz točke 3.2.3. tega javnega razpisa, se bo spremljalo po posameznih fazah projekta digitalne preobrazbe.
Rezultat projekta mora biti celovita digitalna preobrazba podjetja ali digitalna preobrazba posameznih poslovnih funkcij, kar se dokazuje ob zaključku projekta.
Prijavitelj mora v vlogi opredeliti ključne kazalnike uspešnosti glede na področje izvajanja digitalne preobrazbe: KPI na področju inovativnosti, KPI na področju organizacije, KPI na področju upravljanja poslovanja (management) in trga (potrošnika). Prijavitelj mora za vsako področje opredeliti vsaj dva kazalnika, od katerih mora biti vsaj en izbran iz seznama kazalnikov29 v Pripomočku 3 v 10. točki Pojasnil javnega razpisa. Ključni kazalniki uspešnosti se opredelijo v vlogi na javni razpis, kjer se navedejo tudi predvidena dokazila o izpolnjevanju kazalnikov. Doseganje ključnih kazalnikov uspešnosti se bo dokazovalo ob zaključku projekta.
29 Z izjemo kazalnika »Raven digitalne zrelosti v povezavi z usposabljanjem partnerjev, zaposlenih in upravljavskih struktur«, ki se ga ne sme izbrati na tem mestu v vlogi, saj se ga dokazuje že ob oddaji vloge na javni razpis z oddajo (samo)ocene digitalne zrelosti.
V okviru dolgoročnega spremljanja projektov digitalne preobrazbe (po zaključku projektov) bodo prejemniki sredstev dolžni poročati tudi o kazalniku produktivnosti in dodane vrednosti. Natančnejša navodila bodo prejemniki sredstev prejeli od skrbnika pogodbe na strani ministrstva.
Prejemnik sredstev mora v vlogi realno prikazati načrtovani rezultat in ključne kazalnike uspešnosti projekta. Preveč optimistična načrtovanja lahko privedejo do nedoseganja zastavljenega rezultata projekta in vrednosti ključnih kazalnikov uspešnosti ter so lahko podlaga za zahtevo za vračilo prejetih sredstev. Podatki iz vloge na javni razpis (prejete dokumentacije) bodo osnova za spremljanje pričakovanega rezultata in vrednosti ključnih kazalnikov uspešnosti ter bodo kot takšni tudi vključeni v pogodbo o dodelitvi sredstev.
V primeru, da prejemnik sredstev ob zaključku projekta digitalne preobrazbe ne bo dokazal uresničitev načrtovanega rezultata in vrednosti ključnih kazalnikov uspešnosti v celoti, lahko ministrstvo zahteva vračilo že izplačanih sredstev oziroma sorazmernega dela sredstev za nerealizirani del rezultata in ključnih kazalnikov uspešnosti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi30.
30 Rok za vračilo sredstev je 30 dni. Zamudne obresti tečejo od dneva nakazila na transakcijski račun prejemnika do dneva vračila v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije.
12. Zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti
Končni prejemniki – konzorcijski partnerji morajo skladno s 34. členom Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost zagotavljati skladne, učinkovite in sorazmerne informacije različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, tako da navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost sredstev Unije, tudi tako, da na vidnem mestu prikažejo emblem Unije in ustrezno izjavo o financiranju z napisom »Financira Evropska unija – NextGeneration EU«.
Končni prejemniki – konzorcijski partnerji morajo ob odobritvi in zaključku projekta digitalne preobrazbe zagotoviti objavo na spletni strani in družbenih omrežjih ter zagotoviti informacijo za medije. Končni prejemniki morajo upoštevati tudi morebitne druge zahteve ministrstva ali URSOO glede komuniciranja v zvezi s posameznim projektom.
Natančne pravice in obveznosti iz naslova komuniciranja v zvezi s posameznim projektom se bodo podrobneje določile v pogodbi o dodelitvi sredstev in v navodilih, podanih s strani ministrstva.
13. Zahteve glede hranjenja dokumentacije in spremljanja ter evidentiranja: končni prejemnik bo dolžan zagotavljati dostopnost in hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na projekt digitalne preobrazbe, in zagotavljati ministrstvu ter drugim nadzornim organom vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in zakonodaje Republike Slovenije še deset let po njenem zaključku.
14. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije nadzornim organom
Končni prejemnik mora omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem projekta digitalne preobrazbe, katerega sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani ministrstva kot nosilnega organa, koordinacijskega organa, stroškovnega organa, revizijskega organa ter drugih slovenskih in evropskih nadzornih in revizijskih organov (v nadaljevanju: nadzorni organi).
Končni prejemnik bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinanciranega projekta digitalne preobrazbe. V primeru preverjanja na kraju samem bo končni prejemnik moral omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem projekta digitalne preobrazbe ter rezultate projekta digitalne preobrazbe. Končni prejemnik bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, nadzorni organ pa lahko opravi pregled na terenu tudi brez predhodne najave. Končni prejemnik bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz poročil nadzornih organov in redno obveščati ministrstvo o izvedenih ukrepih.
15. Zagotavljanje enakih možnosti: končni prejemnik bo moral zagotoviti spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter preprečiti vsakršno diskriminacijo med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru predmetnega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti.
16. Varovanje osebnih podatkov, poslovna skrivnost in podatki o dejanskih lastnikih
Varovanje osebnih podatkov, ki jih ministrstvu posredujejo prijavitelji oziroma končni prejemniki, bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih podatkov, vključno s Splošno uredbo GDPR in ZVOP-1. V zvezi s tem ministrstvo napotuje na splošne informacije oziroma na obvestilo o varstvu osebnih podatkov, objavljeno na spletni strani ministrstva na povezavi http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/varstvo_osebnih_podatkov/.
Več o varstvu osebnih podatkov in zavezah ministrstva je navedeno v točki III razpisne dokumentacije.
Vsi podatki iz vlog, ki jih strokovna komisija odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih podatkov, ki jih prijavitelj posebej označi, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 7/18, v nadaljevanju: ZDIJZ), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo ministrstvo lahko domnevalo, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ.
Namen obdelave osebnih podatkov, ki jih ministrstvu posredujejo prijavitelji oziroma končni prejemniki, je izvedba javnega razpisa ali javnega poziva, vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za ministrstvo in nadzorne organe, in sicer o izidu javnega razpisa ali javnega poziva in o izvajanju pogodbe o dodelitvi sredstev. Nadalje je namen obdelave osebnih podatkov tudi izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava vlog v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi, preiskovalnimi ali drugimi pristojnimi organi). Osebni podatki se bodo obdelovali tudi za namene učinkovitega delovanja informacijskih sistemov ali pripomočkov, ki jih uporablja ali jih je dolžno uporabljati ministrstvo.
Podatki o sofinanciranih projektih digitalne preobrazbe, za katere je tako določeno s predpisi ali ki so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljen bo seznam končnih prejemnikov, ki bo obsegal navedbo končnega prejemnika, naziv projekta in znesek javnih virov financiranja projekta. Objave podatkov o projektu in končnih prejemnikih sredstev bodo izvedene v skladu z ZDIJZ.
Uredba 2021/241/EU določa, da je potrebno za namene revizije in nadzora in za zagotovitev primerljivih informacij o porabi sredstev v zvezi z ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost med drugim zbirati tudi podatke o imenih, priimkih in datumih rojstva dejanskih lastnikov prejemnika sredstev ali izvajalca, kot so opredeljeni v točki 6 člena 3 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta.
Končni prejemnik, ki je skladno z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zavezan k vpisu podatkov v Register dejanskih lastnikov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), bo s podpisom pogodbe o dodelitvi sredstev zavezan, da na poziv ministrstva in v roku, postavljenem v pozivu, ministrstvu posreduje podatke o svojih dejanskih lastnikih, ki jih je ministrstvo kot izvajalec ukrepa dolžno zagotavljati po predpisih, ki urejajo izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost.
17. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja projektov digitalne preobrazbe ali izvrševanja projektov digitalne preobrazbe prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti: v kolikor se ugotovi, da je v postopku potrjevanja projektov digitalne preobrazbe ali izvrševanja projektov digitalne preobrazbe prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali kršitve obveznosti, ali pa končni prejemnik ministrstva ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani, oziroma da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva o odobritvi sredstev, ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo končni prejemnik dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi31. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot sum goljufije.
31 Rok za vračilo sredstev je 30 dni. Zamudne obresti tečejo od dneva nakazila na transakcijski račun prejemnika do dneva vračila v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije.
18. Posledice, če se ugotovi, da aktivnosti na projektu digitalne preobrazbe niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije: v kolikor se ugotovi, da aktivnosti na projektu digitalne preobrazbe niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije, bo ministrstvo odstopilo od pogodbe, končni prejemnik pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi32.
32 Rok za vračilo sredstev je 30 dni. Zamudne obresti tečejo od dneva nakazila na transakcijski račun prejemnika do dneva vračila v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije.
19. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posameznega projekta digitalne preobrazbe ali da je višina financiranja projekta digitalne preobrazbe presegla maksimalno dovoljeno stopnjo oziroma znesek pomoči: dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov ali da je višina sofinanciranja projekta presegla maksimalno dovoljene stopnje oziroma najvišje dovoljene intenzivnosti ali znesek pomoči, ministrstvo pogodbo lahko odpove in zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi33. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot sum goljufije.
33 Rok za vračilo sredstev je 30 dni. Zamudne obresti tečejo od dneva nakazila na transakcijski račun prejemnika do dneva vračila v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije.
20. Razpoložljivost razpisne dokumentacije: vsi potrebni podatki in navodila, ki bodo omogočili izdelavo popolne in pravilne vloge za dodelitev sredstev, so navedeni v razpisni dokumentaciji, ki bo od dne objave javnega razpisa dalje objavljena na spletni strani ministrstva: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarski-razvoj-in-tehnologijo/javne-objave/.
21. Dodatne informacije
Dodatne informacije o javnem razpisu so objavljene na spletni strani ministrstva: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarski-razvoj-in-tehnologijo/javne-objave/ in so na voljo na ministrstvu, na elektronskem naslovu dpg.mgrt@gov.si.
Vprašanja na gornji naslov morajo prispeti najkasneje tri delovne dni pred iztekom roka za oddajo vlog. Ministrstvo bo objavilo odgovore na vprašanja najkasneje en delovni dan pred iztekom roka za oddajo vlog, pod pogojem, da je bilo vprašanje posredovano pravočasno. Nepravočasna vprašanja ne bodo obravnavana. Objavljeni odgovori na vprašanja postanejo sestavni del razpisne dokumentacije. Vprašanja in odgovori bodo javno objavljeni na spletnem naslovu: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarski-razvoj-in-tehnologijo/javne-objave/.
Vprašanja in odgovori bodo objavljeni na spletni strani, zato bodite pri postavljanju vprašanj previdni, da v njih ne razkrivate morebitnih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki ne smejo biti javno objavljeni.
Ministrstvo bo organiziralo informativni dan. Datumi in druge informacije bodo objavljene na spletnem naslovu: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarski-razvoj-in-tehnologijo/javne-objave/.
Zainteresirani prijavitelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne strani: https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarski-razvoj-in-tehnologijo/javne-objave/.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo 

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti

Datum soglasja:

ID vašega soglasja:

Zavrni vse
Spremeni svoje soglasje