Glasilo Uradni list RS

V zavihku Glasilo Uradni list RS najdete vse uradne predpise slovenske zakonodaje.
Od 1. aprila 2010, je edina uradna izdaja Uradnega lista RS elektronska izdaja. Dodatne informacije najdete tukaj.

Številka 157

Uradni list RS, št. 157 z dne 16. 12. 2022

UL Infotok

Uradni list RS, št. 157/2022 z dne 16. 12. 2022


3996. Uredba o postopku odpustitve in znižanja administrativne sankcije podjetjem, ki so udeležena v kartelih, stran 13046.

  
Na podlagi šestega odstavka 93. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 130/22) Vlada Republike Slovenije izdaja
U R E D B O 
o postopku odpustitve in znižanja administrativne sankcije podjetjem, ki so udeležena v kartelih 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(vsebina) 
(1) Ta uredba določa podrobnejši postopek odpustitve in znižanja administrativne sankcije podjetjem, ki so udeležena v kartelih, zaznambe vrstnega reda ter skrajšane in hipotetične izjave zaradi prizanesljivosti.
(2) S to uredbo se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva (EU) 2019/1 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga (UL L št. 11 z dne 14. 1. 2019, str. 3).
2. člen 
(organ odločanja) 
O odpustitvi in znižanju administrativne sankcije po tej uredbi odloča Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence (v nadaljnjem besedilu: agencija) kot organ v upravnem postopku po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 130/22; v nadaljnjem besedilu: zakon).
3. člen 
(uporaba) 
Ta uredba se uporablja za odpustitev ali znižanje administrativne sankcije zaradi kršitev 5. člena zakona ali 101. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 326 z dne 26. oktobra 2012) (v nadaljnjem besedilu: kršitev).
II. POSTOPEK Z IZJAVO ZARADI PRIZANESLJIVOSTI 
4. člen 
(izjava zaradi prizanesljivosti) 
Podjetju, udeleženemu v kartelu, se lahko administrativna sankcija odpusti ali zniža, če izpolnjuje pogoje, določene v 93. členu zakona, in v skladu s to uredbo pri agenciji vloži izjavo zaradi prizanesljivosti na obrazcu, ki je kot Priloga 1 sestavni del te uredbe, ali na obrazcih, ki so kot Priloga 2, Priloga 3 in Priloga 4 sestavni deli te uredbe.
5. člen 
(vložitev izjave zaradi prizanesljivosti) 
(1) Podjetje vloži izjavo zaradi prizanesljivosti iz prejšnjega člena tako, da:
1. jo pošlje v pisni obliki v zaprti ovojnici in označeno z oznako »Ne odpiraj, zaupni podatek, za program prizanesljivosti.« po pošti ali osebi, ki opravlja prenos vlog kot svojo dejavnost, na naslov agencije,
2. jo vloži pisno, osebno na agenciji,
3. jo vloži ustno, osebno na agenciji na zapisnik, razen če ta uredba določa drugače,
4. jo vloži ustno po telefonu, ki je povezan v posebno varno telefonsko linijo, na posebno številko, ki je objavljena na spletni strani agencije,
5. jo pošlje v elektronski obliki brez kvalificiranega elektronskega podpisa po elektronski poti informacijskemu sistemu agencije na posebni elektronski naslov agencije, ki je objavljen na spletni strani agencije, ali
6. jo pošlje po telefaksu na posebno številko, ki je objavljena na spletni strani agencije.
(2) Podjetje lahko vloži izjavo zaradi prizanesljivosti tudi tako, da obvesti pooblaščene osebe, ki opravljajo preiskavo, da želi vložiti izjavo zaradi prizanesljivosti v zvezi s kršitvijo, ki je predmet preiskave, in v 15 dneh vloži izjavo zaradi prizanesljivosti na enega od načinov iz prejšnjega odstavka. Če so podani opravičeni razlogi za podaljšanje, lahko agencija rok iz prejšnjega stavka podaljša.
(3) Sestavni deli izjave zaradi prizanesljivosti so seznam prilog in seznam informacij in dokazov ter informacije in dokazi, priloženi izjavi zaradi prizanesljivosti.
(4) Podjetje vloži izjavo zaradi prizanesljivosti v slovenskem jeziku, razen če se podjetje in agencija dogovorita, da se izjava zaradi prizanesljivosti lahko vloži v enem od drugih uradnih jezikov Evropske unije.
6. člen 
(prejem izjave zaradi prizanesljivosti) 
(1) Agencija izjavo zaradi prizanesljivosti označi z datumom, uro in minuto prejema. V primeru vložitve izjave zaradi prizanesljivosti po pošti ali pisno, osebno na agenciji, agencija na zahtevo podjetja podjetju oziroma osebi za stike pri hipotetični izjavi zaradi prizanesljivosti potrdi prejem izjave zaradi prizanesljivosti ter jima pošlje potrdilo o prejemu iz Priloge 6, ki je sestavni del te uredbe. V primeru vložitve izjave zaradi prizanesljivosti ustno, osebno na agenciji, agencija podjetju na njegovo zahtevo izroči kopijo zapisnika. Izjava zaradi prizanesljivosti je del spisa v upravnem postopku.
(2) Za dan vložitve izjave zaradi prizanesljivosti se šteje tudi dan, ko podjetje med opravljanjem preiskave v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena obvesti pooblaščene osebe, ki opravljajo preiskavo, da želi vložiti izjavo zaradi prizanesljivosti v zvezi s kršitvijo, ki je predmet preiskave, če v roku iz drugega odstavka prejšnjega člena vloži pri agenciji izjavo zaradi prizanesljivosti na obrazcu iz Priloge 1. Pooblaščena oseba izroči podjetju na njegovo zahtevo potrdilo o obvestitvi iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Izjave zaradi prizanesljivosti, ki se nanašajo na isto kršitev, se obravnavajo po vrstnem redu njihovega prejema. Izjave zaradi prizanesljivosti za odpustitev administrativne sankcije in izjave zaradi prizanesljivosti za znižanje administrativne sankcije se obravnavajo ločeno. Izjave zaradi prizanesljivosti za znižanje administrativne sankcije se obravnavajo po tem, ko je odločeno o izjavah zaradi prizanesljivosti za odpustitev administrativne sankcije.
(4) Če izjava zaradi prizanesljivosti izpolnjuje pogoje za odpustitev administrativne sankcije, se izjave zaradi prizanesljivosti za znižanje administrativne sankcije preostalih podjetij, udeleženih v kartelu, upoštevajo v vrstnem redu njihovega prejema.
7. člen 
(razkritje podatkov) 
(1) Izjava zaradi prizanesljivosti se šteje za zaupni podatek. Agencija lahko razkrije podatke oziroma informacije in dokaze iz izjave zaradi prizanesljivosti samo podjetju, zoper katero se vodi postopek ugotavljanja kršitve, po izdaji povzetka relevantnih dejstev v upravnem postopku in v skladu s sedmim odstavkom 42. člena zakona.
(2) Izjava zaradi prizanesljivosti se pošlje organom, pristojnim za varstvo konkurence, iz druge države članice ali Evropski komisiji v skladu z 12. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L št. 1 z dne 4. 1. 2003, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Sveta (ES) št. 487/2009 z dne 25. maja 2009 o uporabi člena 81(3) Pogodbe za nekatere kategorije sporazumov in usklajenih ravnanj v sektorju zračnega prevoza (Kodificirana različica) (UL L št. 148 z dne 11. 6. 2009, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1/2003/ES):
1. na podlagi soglasja podjetja, ki je vložilo izjavo zaradi prizanesljivosti, ali kadar sta agencija in organ, pristojen za varstvo konkurence, iz druge države članice ali je Evropska komisija od istega podjetja prejela izjavo zaradi prizanesljivosti, ki se nanaša na isto domnevno kršitev, če v času pošiljanja izjave zaradi prizanesljivosti podjetje ne more umakniti informacij, ki jih je predložilo organu, pristojnemu za varstvo konkurence, iz druge države članice ali Evropski komisiji,
2. če sta zahtevala podatke organ države članice, pristojen za varstvo konkurence, ali Evropska komisija in dala pisno izjavo zaradi prizanesljivosti, kopijo katere agencija pošlje podjetju, ki je vložilo izjavo zaradi prizanesljivosti, da se pridobljeni podatki ne bodo uporabili za izrek administrativne sankcije podjetju.
(3) Podatkov o izjavah zaradi prizanesljivosti ali podatkov iz teh izjav zaradi prizanesljivosti, ki jih agencija v skladu z 11. členom Uredbe 1/2003/ES pridobi od organov, pristojnih za varstvo konkurence, iz drugih držav članic, ni dopustno uporabiti kot dokaz v zvezi s to kršitvijo.
8. člen 
(sodelovalna dolžnost) 
(1) Podjetje, udeleženo v kartelu, je upravičeno do odpustitve ali znižanja administrativne sankcije, če od vložitve izjave zaradi prizanesljivosti dalje sodeluje z agencijo v celotnem upravnem postopku, zlasti pa:
1. mora nemudoma zagotoviti agenciji vse pomembne informacije in dokaze v zvezi z domnevnim kartelom, ki jih pridobi v posest ali so mu na razpolago, zlasti: ime in naslov podjetja, ki vlaga izjavo zaradi prizanesljivosti, imena vseh drugih podjetij, ki so udeležena ali so bila udeležena v domnevnem kartelu, podroben opis domnevnega kartela, vključno z zadevnimi proizvodi, zadevnimi ozemlji, trajanjem in naravo ravnanja domnevnega kartela, informacije o izjavah zaradi prizanesljivosti v zvezi z domnevnim kartelom, ki so bile ali morda bodo vložene pri organih, pristojnih za varstvo konkurence, iz drugih držav članic ali pri organih, pristojnih za varstvo konkurence, iz tretjih držav;
2. mora dati agenciji vse informacije, ki bi lahko prispevale k ugotavljanju dejstev;
3. mora biti na voljo agenciji za vsa vprašanja, z odgovori na katera bi lahko prispevalo k ugotavljanju dejstev;
4. mora zagotoviti razpoložljivost vodilnih delavcev in drugih zaposlenih za razgovore, in če je to mogoče, v razumnih mejah poskusiti zagotoviti, da so za razgovore agenciji na voljo tudi nekdanji delavci in člani organov vodenja ali nadzora;
5. ne sme uničiti, poneverjati ali prikrivati informacij ali dokazov, povezanih z domnevnim kartelom, in
6. brez pisnega dovoljenja agencije ne sme razkriti dejstva vložitve ali vsebine izjave zaradi prizanesljivosti, dokler agencija ne izda povzetka relevantnih dejstev v upravnem postopku.
(2) Podjetje pred vložitvijo izjave zaradi prizanesljivosti ne sme:
1. uničiti, poneveriti ali skriti informacij in dokazov o domnevnem kartelu, na katerega se izjava zaradi prizanesljivosti nanaša, in
2. neposredno ali posredno razkriti dejstva, da namerava vložiti izjavo zaradi prizanesljivosti pri agenciji, oziroma razkriti vsebine načrtovane izjave zaradi prizanesljivosti, razen organom, pristojnim za varstvo konkurence, iz drugih držav članic ali tretjih držav in Evropski komisiji.
9. člen 
(obvestilo o izpolnjevanju pogojev za odpustitev ali znižanje administrativne sankcije) 
(1) Če agencija ugotovi, da izjava zaradi prizanesljivosti za odpustitev administrativne sankcije izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka 93. člena zakona, podjetje o tem pisno obvesti in ga opozori na dolžnost sodelovanja v skladu s prejšnjim členom.
(2) Če agencija ugotovi, da izjava zaradi prizanesljivosti za znižanje administrativne sankcije izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 93. člena zakona, podjetje pisno obvesti o razponu znižanja administrativne sankcije, do katerega je lahko upravičeno, in ga opozori na dolžnost sodelovanja v skladu s prejšnjim členom.
III. ODPUSTITEV ADMINISTRATIVNE SANKCIJE 
10. člen 
(pogoji za odpustitev) 
(1) Podjetju se administrativna sankcija lahko odpusti, če izpolni pogoje iz prvega odstavka 93. člena zakona in sodeluje z agencijo v skladu z 8. členom te uredbe.
(2) Če izjava zaradi prizanesljivosti ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 93. člena zakona, agencija o tem pisno obvesti podjetje in mu jo vrne.
(3) Agencija oceni, ali predložene informacije in dokazi zadostujejo za ugotovitev kršitve glede na informacije in dokaze ter dejstva, s katerimi razpolaga v trenutku odločanja o izjavi zaradi prizanesljivosti.
11. člen 
(sodelovanje po uvedbi postopka) 
(1) Uspešnost ali dejanska izvedba preiskave ne vpliva na možnost odpustitve administrativne sankcije podjetju, ki vloži izjavo po tej uredbi.
(2) Podjetje, ki vloži izjavo zaradi prizanesljivosti, potem ko je agencija že izvedla preiskavo, in kot prvo predloži dokaze, ki po mnenju agencije omogočajo ugotovitev kršitve v upravnem postopku, mora ob vložitvi izjave zaradi prizanesljivosti predložiti agenciji dokaze, ki jih agencija v postopku še ni pridobila in zadostujejo za ugotovitev kršitve.
12. člen 
(zaznamba vrstnega reda) 
(1) Če podjetje ne razpolaga z informacijami in dokazi, ki omogočajo vložitev celovite izjave zaradi prizanesljivosti za odpustitev administrativne sankcije, lahko v skladu s 5. členom te uredbe vloži prijavo za zaznambo vrstnega reda na obrazcu iz Priloge 4, v kateri navede naslednje podatke, če z njimi razpolaga:
1. ime in naslov podjetja, ki vlaga izjavo zaradi prizanesljivosti;
2. razlog za pomisleke, zaradi katerih je bila prošnja vložena;
3. imena vseh drugih podjetij, ki so udeležena ali so bila udeležena v domnevnem kartelu;
4. informacije o zadevnih proizvodih in ozemljih;
5. trajanje in naravo domnevnega kartela;
6. informacije o izjavah zaradi prizanesljivosti v zvezi z domnevnim kartelom, ki so bile ali morda bodo vložene pri organih, pristojnih za varstvo konkurence, iz druge države članice ali pri organih, pristojnih za varstvo konkurenco, iz tretjih držav.
(2) Prijave za zaznambo vrstnega reda iz prejšnjega odstavka ni mogoče vložiti ustno, osebno na agenciji.
(3) Za zaznambo vrstnega reda mora podjetje utemeljiti vložitev prijave za zaznambo vrstnega reda. Prijavi za zaznambo vrstnega reda se priloži izjava zaradi prizanesljivosti, z informacijami in dokazi, ki so v posesti podjetja ali so mu na razpolago ob vložitvi prijave za zaznambo vrstnega reda.
(4) Podjetje vloži prijavo za zaznambo vrstnega reda v slovenskem jeziku, razen če se podjetje in agencija dogovorita, da se zahteva vloži v enem od uradnih jezikov Evropske unije.
(5) Agencija lahko ugodi prijavi za zaznambo vrstnega reda, če oceni, da je utemeljena, in določi rok, v katerem mora podjetje izjavo zaradi prizanesljivosti dopolniti. Če agencija prijavi za zaznambo vrstnega reda ne ugodi, o tem pisno obvesti podjetje in mu vrne prijavo za zaznambo vrstnega reda. Agencija lahko rok za dopolnitev izjave iz utemeljenih razlogov, zlasti zaradi velikega obsega dokazov, ki jih ni mogoče pridobiti v določenem roku, težav s prevajanjem ali dodatnih notranjih revizij, podaljša.
(6) Zaznamba vrstnega reda v vmesnem času podjetju, ki je vložilo prijavo za zaznambo vrstnega reda, varuje vrstni red v vrsti izjav zaradi prizanesljivosti.
(7) Podjetje, ki mu je odobrena zaznamba vrstnega reda, ne more dopolniti izjave zaradi prizanesljivosti s hipotetično izjavo zaradi prizanesljivosti.
(8) Če podjetje ne dopolni izjave zaradi prizanesljivosti v roku, ki ga določi agencija, se zaznamba vrstnega reda izbriše iz vrstnega reda izjav zaradi prizanesljivosti, prijava za zaznambo vrstnega reda pa se vrne podjetju.
(9) Če podjetje dopolni izjavo zaradi prizanesljivosti v roku, ki ga v skladu s petim odstavkom tega člena določi agencija, se izjava zaradi prizanesljivosti obravnava v vrstnem redu, v kakršnem je bila zaznamovana. Šteje se, da je bila izjava zaradi prizanesljivosti vložena z dnem vložitve prijave za zaznambo vrstnega reda.
13. člen 
(hipotetična izjava zaradi prizanesljivosti) 
(1) Podjetje lahko vloži hipotetično izjavo zaradi prizanesljivosti na obrazcu iz Priloge 2, v kateri se ne navedejo imena podjetja, ki je vložilo izjavo zaradi prizanesljivosti, in drugih udeležencev domnevnega kartela ali natančni opis kršitve, navedejo pa se podatki o osebi za stike. Hipotetične izjave zaradi prizanesljivosti ni mogoče vložiti ustno, osebno na agenciji.
(2) Sestavni del hipotetične izjave zaradi prizanesljivosti je seznam informacij in dokazov.
(3) Agencija hipotetično izjavo zaradi prizanesljivosti nemudoma pregleda in osebo za stike pisno obvesti, ali vsebina informacij in dokazov izpolnjuje pogoje za odpustitev administrativne sankcije, določene v 93. členu zakona. Če podjetje pozneje vloži izjavo zaradi prizanesljivosti, ki se nanaša na kršitev, ki je predmet hipotetične izjave zaradi prizanesljivosti, se šteje, da je bila izjava zaradi prizanesljivosti vložena v trenutku vložitve hipotetične izjave zaradi prizanesljivosti.
14. člen 
(skrajšana izjava zaradi prizanesljivosti) 
(1) Podjetje, ki je pri Evropski komisiji v obliki prijave za zaznambo vrstnega reda ali celovite izjave zaradi prizanesljivosti vložilo izjavo zaradi prizanesljivosti za odpustitev administrativne sankcije v zvezi z istim domnevnim kartelom, lahko v skladu s 5. členom te uredbe pri agenciji vloži skrajšano izjavo zaradi prizanesljivosti na obrazcu iz Priloge 3, pod pogojem, da taka skrajšana izjava zaradi prizanesljivosti zajema ozemlja več kot treh držav članic.
(2) Podjetje v skrajšani izjavi zaradi prizanesljivosti navede naslednje podatke in kratek opis vseh naslednjih elementov:
1. ime in naslov podjetja;
2. ime drugih udeležencev v domnevnem kartelu;
3. zadevni proizvodi in ozemlja;
4. trajanje in naravo domnevnega kartela;
5. državo članico oziroma države članice, v katerih je verjetno, da se nahajajo informacije in dokazi domnevnega kartela, ter
6. informacije o izjavah zaradi prizanesljivosti v zvezi z domnevnim kartelom, ki so bile ali morda bodo vložene pri organih, pristojnih za varstvo konkurence, iz drugih držav članic ali pri organih, pristojnih za konkurenco, iz tretjih držav.
(3) Če podjetje ne razpolaga s podatki iz prejšnjega odstavka, lahko vloži prijavo za zaznambo vrstnega reda na obrazcu iz Priloge 4.
(4) Po prejemu skrajšane izjave zaradi prizanesljivosti agencija preveri, ali je pred prejemom te izjave zaradi prizanesljivosti že prejela skrajšano ali celovito izjavo zaradi prizanesljivosti v zvezi z istim domnevnim kartelom od drugega podjetja, udeleženega v kartelu. Če agencija takšne izjave zaradi prizanesljivosti ni prejela od drugega podjetja in meni, da skrajšana izjava zaradi prizanesljivosti izpolnjuje zahteve iz drugega odstavka tega člena, o tem obvesti podjetje. Če je agencija prejela skrajšano izjavo zaradi prizanesljivosti od drugega podjetja, udeleženega v kartelu, ki izpolnjuje zahteve iz drugega odstavka tega člena, agencija podjetje na obrazcu iz Priloge 6 obvesti, da je prejela skrajšano izjavo zaradi prizanesljivosti, in navede, da ni prvo vložilo skrajšane izjave zaradi prizanesljivosti, pri čemer pa ne navede vrstnega reda izjave zaradi prizanesljivosti.
(5) Dokler agencija ne zahteva vložitve celovite izjave zaradi prizanesljivosti v skladu s sedmim odstavkom tega člena, lahko zahteva od podjetja posebna pojasnila le glede informacij, določenih v drugem odstavku tega člena.
(6) Potem ko Evropska komisija obvesti agencijo, da ne namerava v celoti ali deloma obravnavati zadeve, lahko podjetje vloži pri agenciji celovito izjavo zaradi prizanesljivosti.
(7) V izrednih primerih, kadar je to nujno potrebno zaradi natančne opredelitve zadeve ali dodelitve zadeve, lahko agencija od podjetja zahteva vložitev celovite izjave zaradi prizanesljivosti, še preden Evropska komisija obvesti agencijo, da ne namerava v celoti ali deloma obravnavati zadeve.
(8) Če agencija uvede postopek ugotavljanja kršitve na podlagi skrajšane izjave zaradi prizanesljivosti, določi rok, v katerem mora podjetje vložiti izjavo zaradi prizanesljivosti na obrazcu iz Priloge 1. Če podjetje vloži izjavo zaradi prizanesljivosti, se šteje, da je bila vložena v trenutku vložitve skrajšane izjave zaradi prizanesljivosti. Podjetje lahko kadar koli prostovoljno vloži izjavo zaradi prizanesljivosti na obrazcu iz Priloge 1 še pred navedenim rokom.
(9) Skrajšano izjavo zaradi prizanesljivosti lahko agencija brez privolitve podjetja v skladu z drugim odstavkom 7. člena te uredbe pošlje organom, pristojnim za varstvo konkurence, iz drugih držav članic.
(10) Če podjetje vloži celovito izjavo zaradi prizanesljivosti v skladu s sedmim oziroma osmim odstavkom tega člena v roku, ki ga je določila agencija, se šteje, da je bila celovita izjava zaradi prizanesljivosti vložena v času vložitve skrajšane izjave zaradi prizanesljivosti, če skrajšana izjava zaradi prizanesljivosti zajema isti zadevni proizvod ali proizvode ter isto zadevno ozemlje ali ozemlja ter isto trajanje domnevnega kartela kot izjava zaradi prizanesljivosti, vložena pri Evropski komisiji, ki je bila morda posodobljena.
(11) Kadar Evropska komisija prejme celovito izjavo zaradi prizanesljivosti, agencija pa skrajšano izjavo zaradi prizanesljivosti v zvezi z istim domnevnim kartelom, je Evropska komisija v obdobju, ko še ni jasno, ali bo v celoti ali deloma obravnavala zadevo, glavna sogovornica podjetja, zlasti pri zagotavljanju navodil podjetju o tem, kako naj ravna pri morebitnih nadaljnjih internih preiskavah. Agencija lahko v tem obdobju zaprosi Evropsko komisijo, da jo obvešča o stanju zadeve.
(12) Podjetje, ki je vložilo skrajšano izjavo zaradi prizanesljivosti, mora agencijo obvestiti oziroma svojo izjavo zaradi prizanesljivosti dopolniti, če gre za pomembne nove informacije o obsegu kršitve, ki je predmet izjave zaradi prizanesljivosti.
IV. ZNIŽANJE ADMINISTRATIVNE SANKCIJE 
15. člen 
(pogoji za znižanje in zaznamba vrstnega reda) 
(1) Podjetju, ki ne izpolni pogojev za odpustitev administrativne sankcije oziroma vloži izjavo zaradi prizanesljivosti pri agenciji po tem, ko je drugo podjetje že izpolnilo pogoje za odpustitev administrativne sankcije, se administrativna sankcija lahko zniža, če izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 93. člena zakona. Če izjava zaradi prizanesljivosti za znižanje administrativne sankcije ne izpolnjuje pogojev za znižanje administrativne sankcije, agencija o tem podjetje pisno obvesti in mu vrne izjavo zaradi prizanesljivosti.
(2) Podjetje iz prejšnjega odstavka agencija obvesti, da se lahko na njegovo zahtevo izjava zaradi prizanesljivosti za odpustitev administrativne sankcije upošteva za znižanje administrativne sankcije.
(3) Če podjetje ne razpolaga z informacijami in dokazi, ki omogočajo vložitev celovite izjave zaradi prizanesljivosti za znižanje administrativne sankcije, lahko vloži prijavo za zaznambo vrstnega reda na obrazcu iz Priloge 4. Za postopek zaznambe vrstnega reda izjave zaradi prizanesljivosti za znižanje administrativne sankcije se smiselno uporablja 12. člen te uredbe.
16. člen 
(znatna dodana vrednost) 
Znatna dodana vrednost v smislu druge alineje drugega odstavka 93. člena zakona so dokazi o obstoju kršitve, ki jih predloži podjetje, v obsegu, v katerem po svoji naravi ali stopnji podrobnosti povečajo možnost, da agencija ugotovi kršitev glede na dokaze, ki jih že ima. Šteje se, da imajo večjo vrednost:
1. pisni dokazi, ki izhajajo iz obdobja izvršitve dejanja, ki pomeni kršitev, kot dokazi, ki izhajajo iz obdobja po izvršitvi dejanja, ki pomeni kršitev, in se nanašajo na to dejanje;
2. obremenilni dokazi, ki se neposredno nanašajo na kršitev, kot dokazi, ki so samo posredno povezani s kršitvijo;
3. dokazi, ki jih ni treba dopolniti, da bi se lahko uporabili zoper druga podjetja, udeležena pri kršitvi.
17. člen 
(stopnja znižanja) 
(1) Pri določanju stopnje znižanja administrativne sankcije agencija upošteva čas predložitve informacij in dokazov agenciji, vrstni red izjav zaradi prizanesljivosti ter prispevek predloženih dokazov k ugotovitvi kršitve.
(2) Če podjetje predloži prepričljive informacije in dokaze, ki jih agencija uporabi za dokazovanje dodatnih dejstev, ki privedejo do povišanja administrativnih sankcij v primerjavi z administrativnimi sankcijami, ki bi se sicer izrekle udeležencem v kartelu, agencija pri določanju administrativnih sankcij, ki se izrečejo podjetju, ki je priskrbelo te informacije in dokaze, ne upošteva takih dodatnih dejstev.
V. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI 
18. člen 
(dokončanje postopkov) 
Postopki, ki jih je agencija začela na podlagi izjav zaradi prizanesljivosti za odpustitev ali znižanje globe in do začetka uporabe te uredbe še niso bili pravnomočno končani, se končajo po dosedanjih predpisih.
19. člen 
(prenehanje uporabe) 
Z dnem uveljavitve te uredbe se preneha uporabljati Uredba o postopku odpustitve in znižanja globe storilcem, ki so udeleženi v kartelih (Uradni list RS, št. 112/09, 2/14 in 130/22 – ZPOmK-2).
20. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta uredba začne veljati 26. januarja 2023.
Št. 00704-432/2022
Ljubljana, dne 15. decembra 2022
EVA 2022-2130-0041
Vlada Republike Slovenije 
Danijel Bešič Loredan 
podpredsednik