Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 163/2021 z dne 15. 10. 2021

3235. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom Mali Medvejk (del EUP SŽ-03), stran 9546.

Na podlagi 115., 119. in 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/71) in 17. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 54/21) je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 30. 9. 2021 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za kamnolom Mali Medvejk (del EUP SŽ-03)

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za kamnolom Mali Medvejk (del EUP SŽ-03) (v nadaljevanju: OPPN).

(2) Enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) SŽ-03 je določena z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Sežana (Uradni list RS, št. 20/16, 52/18 in 81/19) (v nadaljevanju: OPN Sežana).

(3) Ta odlok določa:

– območje OPPN,

– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

– prostorske, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

– etapnost izvedbe prostorske ureditve,

– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

– rešitve in pogoje za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.

2. člen

(sestavni deli OPPN)

(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.

(2) Grafični del obsega naslednje grafične načrte:

II.1.	Izsek iz grafičnega dela OPN Sežana	M 1:2000,
II.2.	Geodetski načrt z obstoječim parcelnim stanjem in s prikazom območja OPPN	M 1:1000,
II.3.	Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji	M 1:2000,
II.4.	Ureditvena situacija s prikazom ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave	M 1:1000,
II.5.	Prerezi	M 1:1000.

3. člen

(priloge OPPN)

Priloge OPPN so:

1. izvleček iz OPN Sežana,

2. prikaz stanja prostora,

3. strokovne podlage,

4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,

6. povzetek za javnost.

4. člen

(izdelovalec OPPN)

OPPN je izdelala družba Studio Oppidum d.o.o., pod številko projekta 11-19-U septembra 2021.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN

5. člen

(prostorska ureditev, ki se načrtuje z OPPN)

S tem odlokom se ureja širitev območja za pridobivanje mineralnih surovin v kamnolomu Mali Medvejk, in sicer poglobitev osnovne etaže kamnoloma, razširitev pridobivalnega prostora proti severozahodu, ureditev platojev, ureditev notranjih transportnih poti ter končna sanacija degradiranih površin pridobivalnega prostora.

6. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN obsega del enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) SŽ-03, in sicer območje širitve pridobivalnega prostora kamnoloma Mali Medvejk.

(2) Območje OPPN obsega parcele št. 5169, 5227, 5228, 5229, 5232, 5233, 5234/43, 5234/44, 5234/46, 5234/47, 5234/48, 5234/53, 5234/54, 5234/55, 5216/4-del, 5173/16-del, 5234/21-del, 5234/61-del, 6084/100-del in 5173/11-del, vse k.o. Sežana.

(3) Površina območja OPPN znaša 14,86 ha.

(4) Meja območja OPPN na vzhodni strani poteka po vzhodni meji EUP SŽ-03. Na južni strani poteka meja območja OPPN po južni meji parcele št. 5173/16, preko parcele št. 6034/100 in južni meji parcele št. 5234/46, vse k.o. Sežana. Zahodna meja območja OPPN poteka po zahodnih mejah parcel št. 5234/46 in 5229, 5234/44, jugovzhodni meji parcel št. 5234/21, in 5234/43, južni in zahodni meji parcele št. 5232, zahodni in severni meji parcele št. 5233, vse k.o. Sežana. Na severozahodni in severni strani poteka meja območja OPPN po severni meji parcele št. 5234/43, severozahodni meji parcele št. 5233/44, severni meji parcele št. 5234/55, severni in vzhodni meji parcele št. 5234/54 ter severni in vzhodni meje parcele št. 5234/53, vse k.o. Sežana.

(5) Meja območja OPPN je določena v grafičnem načrtu št. II.2. »Geodetski načrt z obstoječim parcelnim stanjem in s prikazom območja OPPN«.

III. POGOJI ZA PROSTORSKO UREJANJE OBMOČJA

III.a. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji

7. člen

(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)

(1) Območje OPPN leži zahodno od lokalne ceste Sežana–Dol pri Vogljah, med vzpetinama Mali Medvedjak in Graben. Na severu, zahodu in jugu meji na gozdna zemljišča, na vzhodu pa industrijska zemljišča in zemljišča okoljske infrastrukture.

(2) Območje OPPN ne obsega celotne EUP SŽ-03, na severni, zahodni in južni strani ga tako obdajajo površine iste EUP. Na vzhodni strani območje OPPN meji na EUP SŽ-02 in SŽ-04. V manjšem delu na jugu meji na površine, ki so z OPN Sežana opredeljene kot G – gozdne površine, EUP KE-24.

(3) Območje OPPN obsega del kamnoloma Mali Medvejk, ki je predviden za izkoriščanje mineralnih surovin, in sicer obstoječ in predviden pridobivalni prostor kamnoloma vključno z varovalnim robom ob kamnolomu. Predelava in skladiščenje mineralnih snovi potekata v EUP SŽ-02, kjer je opredeljena podrobnejša namenska raba IP-površine za industrijo ter delno v EUP SŽ-04, kjer je opredeljena podrobnejša namenska raba O – okoljska infrastruktura. Skozi EUP SŽ-133, kjer je opredeljena podrobnejša namenska raba IG – gospodarske cone, poteka dovozna pot do območja OPPN.

(4) Prometno se območje napaja preko lokalne ceste, kategorije LC-lokalna cesta, odsek šifra 374081 Sežana – Dol pri Vogljah, ter obstoječega prometnega priključka, ki poteka po parcelah 5146/4, 5234/93, 5234/154, 5734/16, 5182, 5173/15 in 5173/11, vse k.o. Sežana.

(5) Območje OPPN v večjem delu meji na površine, ki so po dejanski rabi opredeljene kot gozdne površine in delno kot pozidana in sorodna zemljišča, in sicer je to območje, kjer se vrši skladiščenje in bogatenje mineralnih snovi, skladiščenje in predelava gradbenih odpadkov in upravni del kamnoloma.

(6) Območje OPPN spada delno v posebno varstveno območje (Natura 2000) – Kras in delno v ekološko pomembno območje Kras.

(7) V vplivnem območju OPPN se nahaja naravna vrednota državnega pomena Pivčanova jama. Pivčanova jama se širi proti jugovzhodu v smeri stran od kamnoloma. V oddaljenosti manj kot 500 m od območja OPPN se nahajajo še naslednje zavarovane naravne vrednote: Pečina na Jožkovem partu, Velika jama, Jama v Gostih dolinah, Brezno v Troštaricah, Brezno 1 v Gostih dolinah, Jama pod Gostimi dolinami, Brezno 3 v gostih Dolinah, Jama v Zavodih, Viktorjeva čurka, Brezno pri Jožkovi pečini, Ozka buža, Jama pri Sežani, Pecovo brezno pod Medvejkom in Pečina pri Ogradini. Glede na podatke registriranih dolžin jam ter vhodov v jame se nobena od skrajnih točk teh jam ne nahaja znotraj območja OPPN.

(8) Po južnem robu območja eksploatacije in delno znotraj območja OPPN poteka protipožarna preseka 14P269, ki je kot intervencijska pot namenjena protipožarnemu varstvu okoliških gozdov.

(9) Najbližje poseljeno območje, namenjeno bivanju, je od območja OPPN oddaljeno 1,3 km. Najbližje neposeljeno območje, ki je z OPN namenjeno centralnim dejavnostim, je od območja OPPN oddaljeno 0,5 km. Od kamnoloma ga ločuje vzpetina Greben, ki predstavlja naravno oviro za širjenje hrupa. V prostoru vplivnega območja OPPN zaradi širjenja hrupa ne bodo ogrožene možnosti za razvoj drugih dejavnosti v prostoru, kot so določene z veljavnimi prostorskimi akti Občine Sežana.

(10) Znotraj območja OPPN je del parcele št. 5234/21, k.o. Sežana, ki je v skupni lasti okoliških parcel, v preteklosti namenjena zagotavljanju dostopa do teh parcel. Pred izvajanjem rudarskih del na tem delu parcele mora biti zagotovljena možnost dostopa do parcele 5234/45 k.o. Sežana na drugem mestu.

(11) Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji so prikazane v grafičnem načrtu št. II.3. »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji«.

III.b. Rešitve načrtovanih objektov in površin

8. člen

(opis prostorske ureditve)

(1) Z OPPN je načrtovana ureditev širitve kamnoloma Mali Medvejk. Poglobi in razširi se osnovna etaža kamnoloma na koto +300 m.n.v. ter razširi dosedanji pridobivalni prostor. Razširitev obstoječega pridobivalnega prostora se izvede v največji meri proti severozahodu ter delno proti zahodu in severu. Končna ureditev se izvede s sistemom brežin in vmesnih etaž, pri čemer kot končne brežine kamnoloma ne bo presegel 48°. Načrtovana širitev se izvaja znotraj označenega prostora eksploatacije.

(2) Hkrati z rudarskimi deli se izvaja tekoča sanacija degradiranega prostora,da se negativni vizualni učinek, kar se da hitro omili oziroma odpravi. S sanacijo se bo zagotovila stabilnost brežin z ustreznim naklonom, ki bo prilagojen naklonom terena v okolici, in urejenim odvodnjavanjem. Brežine bodo zasute z zemljino in humusom ter zasajene in ozelenjene z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.

(3) V prostoru, namenjenem širitvi kamnoloma, je razpoložljiva zaloga materiala v raščenem stanju ocenjena na 6,5 mio m³. Predviden letni izkop je 238.000 m³ kamnitih agregatov v razsutem stanju oziroma 158.000 m³ v raščenem stanju ob upoštevanju faktorja raztresenosti 1.5.

(4) Meje območja prostora eksploatacije in končna ureditev saniranega pridobivalnega prostora je prikazana v grafičnem načrtu št. II.4. »Ureditvena situacija s prikazom ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave«.

9. člen

(višinske kote terena)

Najnižja kota kamnoloma bo znašala +300 m.n.v. Zaradi specifičnih zahtev terena in obstoječe topografije so možna odstopanja navzdol do največ –1 m. Odstopanja navzgor so dopustna in niso omejena. Najvišja točka robu kamnoloma v obstoječem stanju, ki se ohranja je 461,5 m. Največja razlika med predvideno osnovno etažo kamnoloma in robom kamnoloma, ki se ohrani v obstoječem stanju, je 161,5 m.

10. člen

(dopustni objekti in dejavnosti)

(1) V območju OPPN je dopustna:

– gradnja nekategoriziranih cest in gozdnih poti,

– postavitev ograj ter merilnih mest za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja,

– gradbeni posegi za opremo odprtih površin – samo urbana oprema, informacijski panoji in spominska obeležja.

(2) V označenem območju pridobivalnega prostora na območju OPPN je poleg tega dopustna:

– postavitev in gradnja rudarskih objektov za pridobivanje, izkoriščanje in bogatenje in skladiščenje mineralnih surovin, rudarskega postroja in rudarske infrastrukture,

– trajno preoblikovanje terena, kot so nasipi, izkopi in odkopi, utrjene brežine.

(3) V območju OPPN je na podlagi predpisa o standardni klasifikaciji dejavnosti dopustna dejavnost pridobivanja rudnin in kamnin.

III.c. Pogoji in usmeritve za posege v prostor

11. člen

(pogoji za urejanje pridobivalnega prostora)

(1) Pridobivanje mineralnih surovin se izvaja od zgoraj navzdol, s sprotno tehnično sanacijo izkoriščenih delov po posamezni etaži določene višine prav tako od zgoraj navzdol.

(2) Pri določanju tehničnih parametrov površinskega kopa med izvajanjem del se morajo upoštevati vse zahteve in pogoji, ki zagotavljajo varnost in zdravje pri delu na površinskih kopih. Višine in širine posameznih etaž in nakloni brežin morajo biti takšni, da je, ob upoštevanju geomehanskih lastnosti hribin in značilnosti odkopne metode, zagotovljena stabilnost brežin. Višina delovnih brežin je praviloma visoka 15 m ali manj. Zaradi zagotavljanja stabilnosti terena in prilagajanju obstoječim geomorfološkim strukturam, je brežina izjemoma lahko visoka do 22 m. Posebna izjema je dopustna znotraj označenega območja za izvajanje ukrepov zaščitene vrste, kjer je, zaradi zagotavljanje izvajanja ukrepov varovanja, stena lahko visoka do največ 28 m. Širina delovnih etažnih ravnin ne sme biti manjša kot 12 m, na mestih, kjer se obračajo tovornjaki, pa ne manjša kot 20 m. Naklon delovnih etaž je lahko največ 75°. Vozna transportna površina mora biti široka najmanj 5 m in mora imeti na vsakih 100 m zagotovljeno izogibališče.

(3) Po zaključku izvajanja rudarskih del površinskega kopa je treba sproti zagotavljati stabilnost brežin in celotnega kopa. Tehnični parametri naklonov in ureditev brežin se določajo na osnovi geomehanskih lastnosti hribin in neposredne okolice, tako da je zagotovljena stabilnost brežin. Naklon končnega kopa ne sme biti več kot 48°. Končni kot posameznega sistema brežin in etažnih ravnin do skupne višine 60 m se lahko izvede s skupnim naklonom do največ 58° ter vmesnimi brežinami do največ 75°, pri čemer poti na etažah ne smejo biti ožje kot 5 m. Za potrebe vzdrževanja mora biti zagotovljen dostop z motornimi vozili do vseh posameznih etaž razen v območju izvajanja ukrepov za zaščitene vrste.

(4) Predvidena končna osnovna etaža kamnoloma je 300 m.n.v. Zgornja etaža na severni in južni strani je predvidena na koti 390 m.n.v., zgornja etaža na zahodni strani pa na koti 445 m.n.v. Na vzhodni strani se ohranja obstoječa kota terena ob vstopu v kamnolom na kotah od +370 m.n.v. do +385 m.n.v.

(5) Na obrobju kamnoloma se postavi varnostna ograja višine do 2,0 m, ki mora biti opremljena z opozorilnimi znaki, oziroma, kjer je takšno varovanje ustrezno, se dostop do kamnoloma prepreči z ustrezno pripravljenimi in z označevalnim trakom označenimi nasipi. Varovalna ograja se za zavarovanje ogrožene vrste in dostopa lahko postavi ob območju izvajanja ukrepov za zaščitene vrste ter po potrebi tudi znotraj območja kamnoloma.

(6) Vhod v pridobivalni prostor kamnoloma je predviden preko obstoječe dostopne poti na jugovzhodni strani območja OPPN. Dostop do osnovne etaže kamnoloma ter do spodnjih etaž, do vključno kote 390 m.n.v., je predviden z vzhodne strani preko oblikovanih serpentin. Dostop do zgornjih etaž je predviden preko jugozahodnega dela območja.

12. člen

(dopustni posegi)

(1) Znotraj označenega pridobivalnega prostora so predvidena pripravljalna dela in površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, vključno z:

– pripravo dostopnih poti na posamezne delovne etaže,

– posekom gozda in čiščenjem podrasti,

– odstranjevanjem humusnega pokrova in njegovim deponiranjem,

– odkopavanjem,

– pridobivanjem z gradbeno mehanizacijo,

– masovnim razstreljevanjem v vrtinah premera do 80 mm,

– prerivanjem in premetavanjem miniranega materiala z vrhnjih etaž navzdol ter narivanjem materiala z namenom ureditve transportnih poti ter izvajanjem sprotne tehnične in biološke sanacije.

(2) Posek gozda in čiščenje podrasti se opravita kot golosek, praviloma od zgoraj navzdol na delih pridobivalnega prostora posamezne faze, katere se določijo na podlagi letnega načrta napredovanja rudarskih del.

(3) Vrtanje minskih vrtin se opravlja z metodami vrtanja vrtin srednjega premera z usmerjenim miniranjem. Pri vrtanju se uporabi oprema, ki ima urejeno zbiranje prahu. Razstreljevanje se opravlja z uporabo milisekundnega načina miniranja (elektrorazstreljevanje). Dovoljena je uporaba gospodarskih razstreliv s pozitivno bilanco kisika, pri katerih pri detonaciji poleg ogljikovega dioksida nastanejo še dušikovi oksidi in ogljikov monoksid, ki se v zraku razkrojijo in predstavljajo primerno komponento za normalno delovanje rastlin. Uporabljati je treba takšno tehnologijo pridobivanja mineralne surovine, s katero bodo učinki miniranja (razmet, tresljaji in zračni udar) na okolico v okviru kriterijev, ki so določeni s standardi DIN 4150 (nemški standard), ÖNORM S 9020 (avstrijski standard) ali SN 640 312a (švicarski standard).

13. člen

(pogoji za sanacijo izkopanih površin)

(1) Sanacija je sestavljena iz tehnične in biološke sanacije in se mora izvajati sproti.

(2) S tehnično sanacijo se izvede dokončno oblikovanje etaž in zagotovi stabilnost brežin. Zaključene etažne ravnine naj se poravnajo, razgibanost terena pa poveča z izogibanjem popolnoma ravnim geometrijskim oblikam; nakloni naj bodo, kjer je možno, čim bolj položni, da se poveča možnost zasaditve vegetacije. Na površine izravnanih etaž se nasuje kamnolomska jalovina in zemljina. Odstranjen in deponiran humusni pokrov se praviloma uporabi za sanacijo kamnoloma. Zagotoviti je treba minimalno 20 cm debelo plast humusa. Če količina odstranjene in deponirane zemljine to dopušča, se za zagotovitev čim boljših rastnih pogojev priporoča večja debelina.

(3) V okviru biološke sanacije se v začetni fazi na tehnično saniranih etažah izvede zatravitev z lokalnimi travnimi mešanicami s primesjo avtohtonih grmovnih in drevesnih vrst, med katerimi naj bo znaten delež pionirskih vrst in vrst z globokim koreninskim sistemom, ki bo v čim krajšem času ustrezno utrdil tla. V nadaljevanju se izvede še zasaditev sadik avtohtonih kraških drevesnih in grmovnih vrst. Na enak način se ozeleni tudi osnovni plato. Deli območja, ki niso vizualno izpostavljeni, se lahko prepustijo tudi naravnemu zaraščanju, kadar je to ustrezno tudi z vidika varovanja pred erozijo. Ob pridobitvi posebnega soglasja zavoda pristojnega za varstvo narave je, na osnovi posebnega krajinskega načrta in ob pogoju, da dokazano nima vpliva na avtohtone habitatne tipe, dopustna tudi druga sredozemska vegetacija.

(4) Po opustitvi izkoriščanja ter izvedeni sanaciji je treba izvesti vse postopke ugotavljanja ali je sanacija izvedena v skladu s projektom ter ukrepe zavarovanja, s katerimi se izključi vsaka nevarnost za zdravje ali življenje ljudi in živali.

III. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

14. člen

(pogoji za prometno urejanje)

(1) Območje se na javno cestno infrastrukturo priključuje preko lokalne ceste Sežana–Dol pri Vogljah ter obstoječega prometnega priključka. Od priključka je urejen dovoz v območje kamnoloma preko vstopno/izstopne tehtnice.

(2) Priključek do območja OPPN se ohranja. Po potrebi pa se lahko rekonstruira in ureja skladno s splošnimi pogoji OPN Sežana. Pri projektiranju in gradnji priključka je treba upoštevati veljavna Zakon o cestah in Pravilnik o cestnih priključkih na javne ceste.

15. člen

(pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)

Na območju OPPN ni obstoječe ali predvidene vodovodne, odpadne ali meteorne kanalizacijske, elektroenergetske ali telekomunikacijske infrastrukture.

IV. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

16. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) Na območju OPPN ni registriranih enot varstva kulturne dediščine.

(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo ohrani in zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. Ta po potrebi opravi predhodne arheološke raziskave v skladu z načrtom zavoda.

17. člen

(varstvo kulturne krajine)

Za zagotavljanje minimalnega vpliva na krajinsko podobo območja je treba izvajati sprotno sanacijo v skladu z določili tega odloka. Zatravitev in zasaditev brežin naj se izvede takoj po izvedeni tehnični sanaciji. Kot vizualna zaščitna bariera in za zmanjšanje vpliva prašenja se na izpostavljenih delih v čim večji možni meri izvede pogozdovanje z izborom avtohtonih in ustreznih vrst dreves in grmovnic ter ohranja in po potrebi dopolnjuje zelena gozdna bariera na robovih kamnoloma. Samozaraščanje je dovoljeno le na vizualno neizpostavljenih delih območja.

V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE

18. člen

(varovanje okolja)

(1) Posegi in dejavnosti na območju OPPN se načrtujejo in izvajajo na način, da ne pride do poslabšanja ekološkega stanja in stanja populacij prisotnih živalskih vrst.

(2) Pridobivalni prostor mora biti po končani eksploataciji ustrezno saniran. Za zagotovitev ustrezne ekološke in funkcionalne skladnosti je treba izdelati projekt sanacije in rekultivacije v smislu ponovne pogozditve površin, ki mora podrobno (izvedba brežin, talna podlaga, humus, drevesne vrste, varstvo, gojenje) in rokovno določiti način pogozditve. Projekt mora opredeliti tudi deponije zemlje in humusa in upoštevati načelo postopne eksploatacije in sprotne sanacije.

(3) Zaradi osnovanja kamnoloma je prepovedano poseganje v gozdne površine izven območja OPPN (sečnja, odstranjevanje zarasti, gradnja, zasipavanje in odlaganje materiala …).

19. člen

(varstvo narave)

(1) V območju OPPN Mali Medvejk se nahaja geološka naravna vrednota lokalnega pomena Medvejk – nahajališče fosilov. Območje OPPN se nahaja v posebnem varstvenem območju (Območje Natura 2000) Kras, znotraj ekološko pomembnega območja Kras in v območju pričakovanih geoloških naravnih vrednot Kras in območju geomorfoloških podzemnih naravnih vrednot Karbonati.

(2) Naravna vrednota lokalnega pomena Medvejk – nahajališče fosilov predstavlja nahajališče krednih fosilov (polži akteonele). Na osnovi paleontološkega pregleda je določen tipičen profil naravne vrednote, ki je označen v grafičnem delu OPPN. Profil se ohrani; pri izvajanju rudarskih del se na to območje ne posega. Na širšem območju naravne vrednote, kjer se posegi in rudarska dela lahko izvajajo, se zagotovi občasno spremljanje stanja naravne vrednote s strani strokovne službe za varstvo narave ter izvedbo morebitnih ukrepov, za ohranitev naravne vrednote.

(3) Posebno varstveno območje (Območje Natura 2000) Kras je pomembno za ohranjanje ogroženih in zavarovanih vrst ptic, npr. rjavega srakoperja, podhujke, velike uharice idr. Upoštevati je treba:

– na delih parcel 5229 in 5234/44 k.o. Sežana, ki ležita izven označenega območja pridobivalnega prostora, so zaradi varovanja habitata ogrožene vrste, prepovedani vsi posegi razen vzdrževalnih in sanacijskih del;

– omejitve glede osvetljevanja pridobivalnega prostora, kot je določeno v 24. členu tega odloka;

– časovne omejitve odstranjevanja lesne zarasti, ki se lahko izvaja le izven gnezdilnega časa nekaterih vrst ptic od 1. avgusta do 15. februarja;

– izvajanje biološke sanacije z avtohtono kraško vegetacijo, z lokalnimi travnimi mešanicami, sadikami in semeni;

– sprotno odstranjevanje morebitnih tujih invazivnih vrst.

(4) Ekološko pomembno območje Kras je obsežna apneniška planota v jugovzhodnem delu Slovenije z veliko raznolikostjo habitatnih tipov in življenjski prostor ogroženih rastlinskih in živalskih vrst s številnimi endemiti, med katerimi prevladujejo predvsem podzemske vrste. Poleg omejitev, določenih v prejšnjem odstavku, je treba upoštevati določila veljavnega zakona o varstvu podzemnih jam ter zagotoviti vse okoljevarstvene ukrepe za preprečevanje onesnaženja tal.

(5) Območje pričakovanih geoloških naravnih vrednot Kras je območje krednih kamnin z nahajališči fosilnih rib. Območje geomorfoloških podzemnih naravnih vrednot Karbonati je območje karbonatskih kamnin s številnimi jamami in brezni. Pred pričetkom del je treba izvesti temeljit terenski pregled območja z namenom lociranja novih jam in še pred izvedbo kakršnihkoli posegov o morebitni najdbi obvestiti organizacijo pristojno za ohranjanje narave. Če med zemeljskimi deli pride do odkritja potencialnih geoloških naravnih vrednot (minerali, fosili, tektonske strukture) ali podzemnih geomorfoloških naravnih vrednot (jame, brezna), mora pravna ali fizična oseba, ki izvaja poseg ali dejavnost, med katero je prišlo do najdbe, začasno ustaviti dela, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo pristojno za ohranjanje narave.

(6) V vplivnem območju EUP SŽ-03 se nahaja naravna vrednota Pivčanova jama. Pridobljen je bil načrt raziskanega dela Pivčanove jame, iz katerega izhaja, da se jama, skladno z značilnostmi terena, od vhoda širi proti jugu, torej v nasprotni smeri od območja OPPN.

(7) Zaradi značilne kraške geološke strukture tal je možnost obstoja kraških jam znotraj območja OPPN znatna. Izvedene so bile georadarske raziskave, ki niso pokazale večjih diskontinuitet kamnine, kraških pojavov v apnencu ali prisotnosti večjih količin podzemnih vod, razen v delu, ki je v grafičnem delu označeno kot območje anomalije geoloških struktur. To območje mora biti posebej označeno v rudarskem projektu, pred pričetkom del je treba izvesti geološki pregled območja, dela v tem območju pa morajo potekati ob vseh previdnostnih ukrepih in pod ustreznim nadzorom.

(8) Morebitne novo odkrite naravne vrednote se varuje glede na zvrst in tip naravne vrednote in glede na tip posega, na osnovi katerega pristojna organizacija izbere najprimernejši način varovanja in pripravi usmeritve za varovanje.

(9) Območje, kjer je treba zagotoviti območje izvajanja ukrepov varovanja ogrožene vrste, območje naravne vrednote Mali Medvejk ter območje anomalije geoloških struktur so označena v grafičnem načrtu št. II.4. »Ureditvena situacija s prikazom ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave«

20. člen

(varstvo voda in podzemnih voda)

(1) Območje OPPN ne leži v posebnem območju varovanja vodnih virov in ne leži ob vodnem telesu vodotoka. Upoštevati je treba vse splošne ukrepe za varstvo vodnih virov.

(2) V rudarski dokumentaciji je treba opredeliti in v času izkoriščanja zagotoviti vse varnostne ukrepe in tako organizacijo dela na območju kamnoloma, da ne bi prišlo do škodljivih vplivov na kakovost podzemne vode.

(3) Glede na geološko raziskanost območja ni pričakovanih večjih težav s padavinskimi ali zalednimi vodami. Padavinske vode se bodo, glede na razpokanost hribine, praviloma infiltrirale že na etažah. Odvajanje in ponikanje morebitnega viška meteornih voda ob hujših nalivih mora biti kontrolirano speljano preko kanalet in ponikovalnih polj, da se prepreči erozija.

(4) Mehanizacija, ki se uporablja za pridobivanje, transport in obdelavo kamna (nakladalci, bagri, dvigala, žage …), mora biti redno vzdrževana in tehnično brezhibna. Osebje, ki rokuje z mehanizacijo, mora biti ustrezno usposobljeno za ravnanje ob nesrečah in nepredvidenih izlitjih. V primeru nesreče ali nepredvidenega izlitja je treba takoj obvestiti pristojne organe in pristopiti k sanaciji. Za te primere mora biti izdelan poslovnik (načrt ravnanja) za takojšnje ukrepanje. Mehanizacija je v območju OPPN lahko prisotna le v času izvajanja del in ob ustreznem nadzoru.

(5) V območju OPPN večja popravila in vzdrževanje niso dovoljena, vključno z menjavo olj ali drugih tekočin na mehanizaciji in vozilih. Delovni stroji in mehanizacija, ki se uporabljajo v kamnolomu, se oskrbujejo na obstoječem urejenem platoju (pralni ploščadi) z oljnim lovilcem, ki leži izven območja OPPN. Izjemoma je na delovni etaži dovoljeno oskrbovanje kompresorja, vrtalne garniture in buldožerja. V času oskrbovanja z gorivom mora biti pod rezervoar postavljena lovilna ponjava in polivinilaste folije, da prestrežejo morebitne manjše izlive goriva.

(6) Skladiščenje nevarnih snovi (pogonska goriva in olja ip.) na območju OPPN ni dopustno. Zagotoviti se mora redni in ustrezni odvoz.

(7) Pred začetkom pridobivanja mineralnih snovi je treba od odkopnega prostora odstraniti humus in ga deponirati na za to predvidenem območju. Odkopno jalovino je treba deponirati ločeno od humusa. Humus in jalovina se deponirata na območju, ki je označeno na grafičnem načrtu št. II.4. »Ureditvena situacija s prikazom ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave« in morata biti deponirana na način, da se prepreči erozija.

(8) Po končanem pridobivanju je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba sanirati in krajinsko ustrezno urediti.

(9) Za sanacijo brežin in osnovne etaže se uporabljata shranjena jalovina in humus. Za sanacijo kamnoloma se lahko uporablja tudi material, pripravljen iz predelanega gradbenega materiala in preostanka kamnine, za katerega je iz izsledkov analize razvidno, da ne bo imel vpliva na stanje okolja.

21. člen

(varstvo zraka)

(1) Pri širitvi in sanaciji kamnoloma bodo vire emisij onesnaževanja zraka v območju OPPN predstavljali postopki pridobivanja kamnine – miniranje, prerivanje, odrivanje in nakladanje materiala na etažah ter transport pridobljenega materiala. Vpliv na kakovost zraka pri izkoriščanju kamnine imajo emisije prašnih delcev, emisije trdnih delcev in izpušni plini. Za preprečevanje onesnaževanje okolja z emisijami določenih snovi v zrak je treba upoštevati veljavno Uredbo o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih naprav.

(2) V vseh postopkih povezanih z razstreljevanjem – samih postopkih razstreljevanja, pregledih po razstreljevanju ter v postopkih odstranjevanja oziroma uničevanja nedetoniranih nabojev, je za preprečevanje onesnaženja okolja treba upoštevati vse ukrepe ki jih določajo veljavni tehnični predpisi za dela na površini in pod zemljo, ki so povezana z raziskovanjem in izkoriščanjem mineralnih surovin. Do sprejetja novega predpisa je to Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in o tehničnih ukrepih za dela pri razstreljevanju, kadar gre za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin, izvajanje drugih rudarskih del in izvajanje razstreljevalnih del v drugih dejavnostih (Uradni list RS, št. 111/03 in 61/10 – ZRud-1).

(3) Za preprečevanje prašenja in negativnih vplivov prašenja na okolje je treba pri izvajanju nakladanja in transporta materiala ob suhem in vetrovnem vremenu izvajati močenje prašnih transportnih poti in tovora na kamionih z vodnimi prhami in zavesami ali pa za krajši čas prekiniti proces nakladanja. Za preprečevanje prašenja se lahko vozne poti dodatno utrdi.

(4) Delovni stroji in mehanizacija morajo biti redno vzdrževani in tehnično brezhibni.

(5) Vegetacija pripomore pri zadrževanju in preprečevanju širitve prašnih delcev, zato se jo mora v kamnolomu in okolici odstranjevati preudarno, hkrati pa se mora, skladno z rudarskim projektom, že izkoriščene površine kamnoloma sproti zagrinjati in zasajati.

22. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje je varovano s IV. stopnjo varstva pred hrupom. Mejne vrednosti za celotno obremenitev okolja s hrupom so 65 dBA ponoči in 75 dBA podnevi. Mejne vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzročajo naprave, so 63 dBA ponoči, 68 dBA zvečer in 73 dBA podnevi. Mejna vrednost hrupa za celovito motnjo dan-večer-noč je 73 dBA. Mejne vrednosti konične ravni hrupa L1, ki ga povzroča obratovanje naprave, je 90 DBA podnevi in ponoči. Dejavnosti v območju ne smejo povzročati hrupa, ki bi presegal mejne ravni hrupa, določenih z veljavno Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.

(2) Viri onesnaženja okolja s hrupom pri pridobivanju mineralne snovi so miniranje, vrtanje, pridobivanje in obdelava kamnine. Dodatni viri so še pripravljalna gozdna dela, nakladanje in transport. Predelava mineralne snovi se ne izvaja znotraj območja OPPN. Z vidika obremenitve okolja s hrupom ni pričakovanih večjih sprememb glede obremenjenosti s hrupom v primerjavi z obstoječim stanjem.

(3) Poleg določil tretjega odstavka 21. člena tega odloka je ob miniranju treba upoštevati še dodatne varnostne ukrepe za preprečevanje negativnih vplivov na okolje. Za vsako miniranje mora biti izdelan načrt miniranja z določanjem polnitev, zakasnjevanjem, načinom in smerjo aktiviranja minskega polja ter drugimi pomembnimi parametri miniranja. Izvajajo naj se redne meritve in spremljanje vibracij, posledic miniranj in polnitev minskih polj ter minska polja glede na rezultate seizmičnih meritev po potrebi ustrezno prilagaja.Za zmanjšanje vplivov zračnega udara pri miniranju je treba ustrezno usmerjati odkopno fronto, da ostanejo naravne zapreke (gozd) za širjenje udarnega vala proti objektom. Pritožbe in pobude občanov se morajo beležiti in dosledno obravnavati.

(4) Za zmanjševanje hrupa morajo biti vsi stroji in oprema ustrezno tehnično opremljeni ter redno vzdrževani in nadzorovani.

23. člen

(odstranjevanje odpadkov)

(1) Komunalne odpadke, ki nastajajo v kamnolomu, vključno z vso embalažo razstreliva, se zbira v posebej označenih zabojnikih na za to predvidenih mestih. Vsi odpadki, ki bodo nastajali pri opravljanju manjših vzdrževalnih del na strojih, se morajo zbirati v posebej označenih posodah, ki preprečujejo iztekanje nevarnih snovi v tla in vode. Mesta, kamor se namestijo posode, se opredeli v rudarskem projektu.

(2) Odpadke mora izvajalec sproti odvažati iz območja odkopavanja in redno oddajati pooblaščenemu zbiralcu odpadkov skladno z veljavnim odlokom, ki določa ravnanje s komunalnimi odpadki v občini.

24. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)

(1) Treba je upoštevati vse ukrepe za zmanjševanje negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja na živalske vrste ter zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2) Pridobivalnega prostora se ne sme osvetljevati v času med 1. februarjem in 15. oktobrom; dejavnost se v tem času lahko opravlja le v dnevnem času. Za osvetljevanje pridobivalnega prostora med 16. oktobrom in 31. januarjem se lahko uporabljajo le svetilke z barvnim spektrom do največ 3000 K.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM

25. člen

(varstvo zaradi plazov in erozije)

(1) Območje OPPN ni opredeljeno kot potencialno ogroženo zaradi erozije.

(2) Območje OPPN je zaradi obstoječe rabe in dejavnosti opredeljeno kot potencialno ogroženo plazljivo območje, in sicer od srednje do zelo velike nevarnosti pojavljanja plazov. Varstvo zaradi plazov se zagotavlja s sprotno sanacijo skladno z določili 13. člena tega odloka.

(3) Glede na kamninsko sestavo zastajanje meteornih voda na območju OPPN ni pričakovano. Za preprečevanje erozijskega delovanja meteornih vod je treba na etažah urediti kanale za odvajanje in zbiranje meteornih vod. Kanali se uredijo na notranji strani etaž, ob brežinah, kamor je z nagibom etaž speljano tudi odvodnjavanje etaž. Meteorna voda iz zavarovalnih kanalov se odvede izven delovnega območja kopa in jo je za preprečevanje odplavljanja suspendiranih delcev treba speljati preko ustreznih usedalnikov. Ponikanje meteornih voda mora biti zagotovljeno preko objektov za ponikanje, ki se določijo glede na ponikalne sposobnosti terena praviloma na najnižji etaži. Med dnom objektov za ponikanje in najvišjo gladino podzemne vode mora biti plast neomočenih sedimentov ali zemljin ali filtrnega materiala debeline najmanj 1 m. Lokacije ponikalnih objektov in njihovo število je treba predvideti tako, da se v največji možni meri ohranjajo obstoječe odtočne razmere in stanje.

26. člen

(varstvo pred požari)

(1) Območje OPPN leži v območju požarno ogroženih gozdov. Po robu južnega dela območja poteka protipožarna preseka, ki se ohranja. Zaradi širjenja območja eksploatacije ne sme biti poslabšana stabilnost te intervencijske poti. Vse poškodbe cestišča (vozišča, naprav za odvodnjavanja poti, obcestnih suhozidov ...) je treba sproti sanirati.

(2) Znotraj ureditvenega območja OPPN ni predvidenega skladišča eksplozivnih snovi, skladišča goriv in maziv niti upravnih ali drugih prostorov. Nevarnost za nastanek požara je majhna. Predstavljajo jo miniranje, obratovanje gradbene in delavske mehanizacije in človeški faktor.

(3) Pri izdelavi rudarskih projektov za izkoriščanje mineralne surovine je treba v skladu s predpisom, ki zagotavlja varstvo pred požarom, upoštevati ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni:

– pogoji za varen umik ljudi in premoženja,

– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,

– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

(4) Prepovedano je odlaganje, skladiščenje ali sežiganje embalaže in drugih komunalnih odpadkov.

(5) Požarno varstvo mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.

VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

27. člen

(etapnost izvedbe)

OPPN se izvaja v fazah, kot jih zahteva tehnologija odkopa, in v dinamiki, kot jo bodo narekovale potrebe na trgu. Določene so okvirne etape, in sicer je v 1. etapi predvidena poglobitev jugovzhodnega dela pridobivalnega prostora, v 2. etapi poglobitev severozahodnega dela pridobivalnega prostora in v tretji etapi še poglobitev skrajnega severnega in zahodnega dela pridobivalnega prostora.

VIII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

28. člen

(dopustna odstopanja)

(1) S tem odlokom so predvideni največji možni posegi za potrebe izkoriščanja mineralne snovi. Dopustna so vsa odstopanja v višinah in naklonih etaž in etažnih brežin, ki pomenijo manjšo globino izkopa in bolj položne brežine, če so ob tem zagotovljeni vsi pogoji glede stabilnosti brežin.

(2) Dopustna so tudi odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem OPPN, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z okoljevarstvenega vidika, če z njimi soglašajo soglasodajalci, v čigar pristojnosti posegajo ta odstopanja. Ta odstopanja ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja in ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi.

(3) Ob upoštevanju omejitev za zagotavljanje stabilnosti brežin, podanih v 11. in 13. členu tega odloka, ter vso veljavno zakonodajo, je dopustno odstopanje od rešitev, določenih v grafičnem načrtu št. II.4. »Ureditvena situacija s prikazom ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave« in grafičnem načrtu št. II.5. »Prerezi«.

IX. KONČNE DOLOČBE

29. člen

(usmeritve za določitev meril po prenehanju veljavnosti OPPN)

Po izvedbi z OPPN predvidene prostorske ureditve je upravnik kamnoloma dolžan eksploatiran in saniran prostor vzdrževati v stanju, da ta ne predstavlja nevarnosti za zdravje in življenja ljudi in živali.

30. člen

(vpogled)

(1) Ta odlok je stalno na vpogled javnosti na:

– sedežu Občine Sežana,

– Upravni enoti Sežana.

(2) Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN je na vpogled na Občini Sežana.

31. člen

(uveljavitev)

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 032-9/2021-6

Sežana, dne 30. septembra 2021

Župan

Občine Sežana

David Škabar

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 163/2021 z dne 15. 10. 2021