Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 163/2021 z dne 15. 10. 2021

3209. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu KA-112, stran 9478.

Na podlagi 119. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17 in 61/19) je Občinski svet Občine Kamnik na 19. seji dne 29. 9. 2021 sprejel

O D L O K

o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu KA-112

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(splošno)

(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 86/15 in 70/17), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt KA-112.

(2) OPPN je izdelala družba OSA arhitekti d.o.o., Strma ulica 13, 2000 Maribor s številko projekta 18-247, januar 2020. Okoljsko poročilo, ki je sestavni del OPPN, je izdelalo podjetje Giga–R Margita Žaberl s.p., pod številko 122/20.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) S tem odlokom se določa umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.

(2) Sestavni del OPPN so odlok, grafični del in priloge.

(3) Grafične priloge odloka so:

1.1 Pregledna situacija s prikazom območja obdelave	M 1: 2000
1.2 Izsek iz OPN Občine Kamnik	M 1: 1500
2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi območji	M 1: 1000
3.1 Katastrski načrt z mejo območja	M 1: 1000
3.2 Geodetski posnetek z mejo območja	M 1: 1000
3.3 Načrt obodne parcelacije na katastrskem načrtu	M 1: 500
3.4 Načrt obodne parcelacije na geodetskem načrtu	M 1: 500
3.5 Načrt obodne parcelacije na situaciji	M 1: 500
4.1 Zazidalna situacija s prikazom zelenih površin	M 1: 500
4.2 Karakteristični prerez	M 1: 500
4.3 Prometna situacija	M 1: 1000
4.4 Situacija komunalne in energetske infrastrukture	M 1: 1000
5.5 Prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom	M 1: 1000

II. NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(načrtovana prostorska ureditev)

(1) S tem OPPN se načrtujejo ureditev povezane z rušitvami, novogradnjo, dozidavo, prenovo in rekonstrukcijo obstoječih objektov, urejanjem utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, telekomunikacijske in komunalne infrastrukture.

(2) Predvidene so naslednje ureditve:

– rušitve,

– novogradnje,

– dozidava in rekonstrukcija obstoječih objektov,

– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za potrebe dejavnosti,

– ureditev zelenih površin,

– ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra z ureditvijo dovozne ceste.

III. OBMOČJE OPPN

4. člen

(območje urejanja OPPN je znotraj enote urejanja prostora KA-112)

(1) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v prikazu območja OPPN z načrtom parcelacije.

(2) Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: 22/1, 22/6, 740/32, 740/33, 31/4, 31/3, 23/3, 740/34, 22/12, 22/11, 22/4, del 22/10, del 740/28, 23/4, 23/5, 22/5, 22/7, 22/9, 740/30, 740/31, 31/5, del 31/6, del 740/29, del 31/7, vse k. o. 1909-Šmarca.

(3) Približna velikost območja znaša 1,8 ha.

5. člen

(raba zemljišča in pogoji za izrabo območja)

V območju OPPN je predvidena naslednja raba zemljišč:

(1) V občinskem prostorskem načrtu je območje obdelave opredeljeno kot enota urejanja prostora KA-112, za katero je predvidena izdelava OPPN.

(2) Podrobna namenska raba območja je opredeljena kot – IG – gospodarske cone.

(3) Osnovne dejavnosti, ki so v območju predvidene, so: trgovske in storitvene dejavnosti, poslovne, obrtne, proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje.

(4) Spremljajoče dejavnosti, ki so v območju predvidene, so: gostinstvo in turizem, javna uprava, kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti.

(5) Izključujoča dejavnost v območju obdelave je bivanje.

(6) Izključujoče dejavnosti v območju A so vse dejavnosti, ki presegajo mejne vrednosti za III. stopnjo varstva pred hrupom ter parkirišča za tovorna vozila in pripadajoča skladišča, kot npr. težka industrija, hrupna obrt ali druge hrupne dejavnosti.

(7) Vrsta zahtevnih in manj zahtevnih objektov, ki jih je dovoljeno umeščati v območje:

– 122 poslovne in upravne stavbe,

– 123 trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,

– 124 stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij,

– 125 industrijske stavbe in skladišča,

– 12420 garažne stavbe (za potrebe cone),

– gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu.

6. člen

(regulacijski elementi)

V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:

(1) Določijo se območja za gradnjo, ki so namenjena gradnji novih objektov in dozidavam znotraj gradbene meje.

(2) Gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje umaknjeni v notranjost.

(3) Maksimalna višina objektov (h) je oznaka, ki podaja najvišjo višino novogradenj, dozidav in nadzidav.

(4) FZ – faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino in velikostjo območja in se določi za vsako posamezno podobmočje.

IV. MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE

7. člen

(vrste posegov in dopustnih dejavnosti)

(1) Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap je na območju OPPN dovoljena obstoječa raba zemljišč.

(2) Dejavnosti v območju OPPN morajo biti skladne s podrobnejšo namensko rabo – območje gospodarske cone.

8. člen

(vrste dovoljenih gradenj)

(1) Na celotnem območju OPPN so dovoljene naslednje gradnje:

– gradnja novega objekta,

– dozidava in nadzidava obstoječega objekta,

– rekonstrukcija objekta,

– vzdrževanje objekta,

– odstranitev objekta,

– spremembe namembnosti objektov ali njihovih delov v sklopu opredeljenih dejavnosti v OPPN,

– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,

– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin,

– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov.

(2) Dozidava, nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dovoljene samo na legalno zgrajenih objektih.

(3) Spremembe namembnosti objektov so dopuste le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo območja, ki je predmet obdelave.

9. člen

(funkcionalna in oblikovna merila ter pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)

(1) Organizacijo stavb na območju gradbene parcele določajo: gradbena meja, območje pozidave s predpisanim faktorjem zazidanosti (FZ), odmiki od sosednjih zemljišč, maksimalna dovoljena višina grajenih objektov.

(2) Lega stavb je določena z gradbeno mejo, dimenzija in umestitev objektov v prostor ter zmogljivost objektov – tlorisni in višinski gabarit so opredeljeni z območjem zazidave, v katerega se objekti umeščajo skladno s FZ in maksimalno predpisano višino objektov.

(3) Dopustna izraba prostora na posameznem podobmočju je FZ = max 0,65.

(4) Če ni s posebnimi določili ali grafični prikazom v kartografskem delu akta prikazano drugače, mora biti stavba odmaknjena od parcelne meje 4,0 m. V kolikor so stavbe postavljene bližje, je potrebno soglasje lastnika sosednjega zemljišča.

(5) Na eni parceli je lahko v območju pozidave umeščenih več stavb, ki se lahko med seboj stikajo. Kadar se stavbe med seboj stikajo, se stik oblikuje kot požarna stena.

(6) Vse stavbe so lahko v celoti ali delno podkletene (do max 3K). Podzemni deli stavbe ne smejo segati izven območja pozidave.

(7) Maksimalni dopustni višinski gabarit stavb (vrh venca ravne strehe, sleme strehe v naklonu, nad koto raščenega terena je v območju A h = 10 m, v območju B pa: h = 13,00 m. Izjema so posamezni deli stavb površine do 20 m², ki so lahko zaradi tehnološko funkcionalnih zahtev izrazito višje (tovarniški dimniki, silosi ipd.). Višina je lahko tudi nižja.

(8) Strehe so lahko ravne ali nizko naklonske.

(9) Fasada objekta je lahko kontaktna, toplotno izolacijska z izvedenim zaključnim ometom, delno zastekljena, lahko tudi delno izvedena kot lesena ali obešena fasada obložena s kamnom ali fasadnimi ploščami. Fasada objekta je lahko tudi alu sendvič konstrukcija. Fasadne ploskve so lahko le enovite fasade površine brez morfološko poudarjenih fasadnih odprtin. Fasade naj bodo enobarvne z najmanj 80 % površine v enotnem barvnem odtenku. Označevalne table in oznake blagovnih znamk naj se organizirajo izključno na glavni fasadi. Intenzivne, nasičene barve, poslikave, grafični ornamenti in kontrasti niso dopustni.

(10) Na lastni parceli je predvidena utrjena površina, namenjena ureditvi parkirnih mest. Parkirna mesta se lahko uredijo tudi v kletni ali pritlični etaži objekta.

(11) Predvideni objekti/dozidave, manipulativne površine, parkirišča in južni del dostopne ceste se v celoti izvedejo vsaj na minimalni varni koti, ki za zgornji del ureditvenega območja znaša 348.5 m.n.v. in za spodnji del ureditvenega območja 348 m.n.v..

10. člen

(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist)

(1) Na območju OPPN je po predpisih, ki urejajo gradnjo objektov glede na zahtevnost, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter je mogoče opravljanje del, ki se štejejo za redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela za naslednje objekte:

– objekti za lastne potrebe od 20 m² do 50 m² (od tega le nadstrešek),

– oporni zidovi,

– samostojno parkirišče do vključno 200 m²,

– objekti za oglaševanje, ki so dopustni le s soglasjem Občine Kamnik,

– ograje višine do vključno 3,00 m,

– pomožni komunalni objekti.

(2) Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni min. 1,50 m. Na parcelno mejo so lahko postavljeni samo s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča, na katerega mejijo.

(3) Postavitev ograj in drugih objektov v križiščih ali ob cestah ne sme segati v območje polja preglednosti ali v območje javnih prometnih in zelenih površin.

V. OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA

11. člen

(pogoji za zunanjo ureditev)

(1) Zelenice se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel. Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, grmovne in drevesne vrste.

(2) Za območje je predviden FZ (faktor zelenih površin) 0,20 in najmanj 25 funkcionalnih dreves/ha.

(3) Obvezna je zagotovitev zelenega pasu na zahodni strani območja, kjer območje meji na območje, kjer se nahaja kulturna dediščina.

(4) Zeleni pas se izvede na severnem in vzhodnem robu območja. Širina pasu znaša najmanj 3 m, zasadi se z zimzeleno nealergeno drevnino minimalne višine 3 m.

(5) Ograje okoli parcel so lahko kovinske, žičnate v sivi barvi, obsajene z zelenjem. Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin. Višina in izvedba ograj ob priključkih dovoznih poti na glavno cesto mora biti takšna, da omogoča preglednost v križišču in varno priključevanje. Višina ograj ne sme biti višja od 3,00 m.

(6) Gradnja podpornih zidov je dopustna. Zidovi morajo biti izvedeni v naravnih materialih ali betonski ozelenjeni.

VI. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO PROMETNEGA OMREŽJA

12. člen

(prometno urejanje)

(1) Prometna ureditev območja se navezuje na regionalno cesto Domžale–Duplica.

(2) Vse prometnice in parkirišča na območju OPPN KA-112 Šmarca morajo biti internega značaja.

(3) Za vse objekte se mora glede na namembnost objekt na parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, tako za zaposlene kot za obiskovalce.

(4) Uredi se dostopna oziroma dovozna cesta v območju obdelave, ki služi napajanju obeh podobmočij. Projektni elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3-osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Cesta se uredi v širini 2 x 3,00 m in 1,00 m enostranski pločnik. Kolesarski promet poteka po cestišču.

(5) Cestno omrežje se ustrezno protiprašno uredi, namesti se prometna signalizacija.

(6) Prečna interna cesta 2, katere trasa je prikazana v grafičnih prilogah, je predvidena kot opcija. Izvedba je možna, ni pa obvezna.

13. člen

(parkiranje)

(1) Parkirišča in odstavne površine na območju lastniških parcel so v asfaltni izvedbi ali v tlaku po izbiri investitorja.

(2) Parkirišča za osebna vozila naj bodo tlakovana s propustnimi travnimi ploščami.

(3) Potrebno število parkirnih mest za posamezno podobmočje se določi v skladu s tabelo:

12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni program)	1 PM/30 m² BTP
12301 Trgovske stavbe (trgovski lokal pod 100 m²)	1 PM/30 m² BTP ne manj kot 2 PM
12301 Trgovske stavbe (trgovina med 100 in 500 m²)	1 PM/50 m² BTP ne manj kot 4 PM
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki)	1 PM/80 m² BTP ne manj kot 2 PM
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m²)	1 PM/35 m² BTP
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m²)	1 PM/30 m² BTP
12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice)	1 PM/40 m² BTP
12301 Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri)	1 PM/25 m² BTP
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, lekarne …)	1 PM/30 m² BTP ne manj kot 2 PM
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (avtopralnice)	3 PM/pralno mesto
12510 Industrijske stavbe (200 m²)	1 PM/30 m2 BTP, vendar ne manj kot 2 PM
12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m²)	1 PM/50 m2 BTP
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišč s strankami)	1 PM/150 m2 BTP
12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank)	ne manj kot 3 PM

VII. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE

14. člen

(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobro)

(1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s smernicami, ki so sestavni del izvedbenega akta.

(2) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se jih med gradnjo ustrezno zaščititi.

(3) Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.

(4) Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno.

(5) Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnega dela izvedbenega akta.

15. člen

(vodovod)

(1) Obstoječi in predvideni objekti na ureditvenem območju se morajo, v kolikor le-ta zadošča, oskrbovati s pitno vodo v sklopu obstoječega sekundarnega voda PE DN 90.

(2) V kolikor obstoječi sekundarni vod PE DN 90 ne zadostuje za obstoječo in novo predvideno pozidavo, se mora predvideti izgradnja novega sekundarnega voda PE DN 140, ki naj poteka cca 25 m od zahodne meje OPPN.

(3) Primarni vodovod, na katerega je priključen sekundarni vod oziroma eventualni novi sekundarni vod, je del vodovodnega sistema 1578 KAMNIK-Drenažno zajetje Iverje, ki zagotavlja ustrezne količine vode.

(4) Vsak objekt mora imeti svoj priključek na sekundarni vodovod.

(5) Gradnja vodovodnega omrežja lahko poteka fazno, vendar mora potekati sočasno in usklajeno z gradnjo objektov in ostalo komunalno infrastrukturo. V primeru fazne gradnje mora biti zagotovljena funkcionalnost sistema in zdravstvena neoporečnost pitne vode.

(6) Vsi fiksni objekti morajo biti od vodovoda oddaljeni najmanj 3,0 m, deponije z odpadnimi in škodljivimi snovi najmanj 5,00 m ter ograje in drevesa 2,00 m.

(7) Vodovod se mora zgraditi v cestnem svetu, tako da bo možno vzdrževanje omrežja. Izven cestnega sveta lahko poteka vodovodno omrežje samo iz tehničnih razlogov, vendar mora biti na vsakem njegovem mestu možen dostop za mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja objektov in naprav.

16. člen

(komunalne odpadne vode)

(1) Celotno območje OPPN KA-112 Šmarca mora imeti ločen sistem odvajanja komunalnih odpadnih voda, industrijskih in padavinskih odpadnih voda.

(2) Komunalna in industrijska odpadna voda iz obstoječih in novo predvidenih objektov se mora odvajati v javno kanalizacijsko omrežje S DN 600, ki poteka tik ob vzhodni meji ureditvenega načrta in se preko centralnega sistema vodi v Centralno čistilno napravo Domžale – Kamnik.

(3) Komunalna odpadna voda se mora skupaj z industrijsko odpadno vodo, po predhodnem čiščenju v skladu s predpisi, speljati v javno kanalizacijo, v kolikor je tehnično možno, preko obstoječega priključka.

(4) Javna kanalizacija se mora zgraditi v cestnem svetu, tako da je možno vzdrževanje omrežja. Izven cestnega sveta lahko poteka kanalizacijsko omrežje samo iz tehničnih razlogov, vendar mora biti na vsakem njegovem mestu možen dostop za mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja kanalizacijskega sistema.

(5) Objekti morajo biti od osi kanalizacije oddaljeni minimalno 3,0 m. V varstvenem pasu do 5,0 m od osi kanalizacije je prepovedana nasaditev drevesnih vrst, ki razširjajo koreninski sistem v globino in širino.

(6) Gradnja kanalizacijskega sistema lahko poteka fazno, vendar mora potekati sočasno in usklajeno z gradnjo objektov v funkcionalnih enotah in ostalo komunalno infrastrukturo. V primeru fazne gradnje mora biti zagotovljena funkcionalnost sistema.

(7) Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavno Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode in veljavno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

17. člen

(padavinske odpadne vode)

(1) Odvajanje padavinskih vod iz parkirišč in manipulativnih površin se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescenčnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Predvidena mora biti vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST 858-2).

(2) Padavinske vode s streh se prioritetno ponikajo. Če ponikanje ni možno, se vodijo v bližnji vodotok.

(3) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest mora biti usklajena z veljavno Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

18. člen

(elektroenergetski vodi)

(1) Priključitev objektov se lahko izvede iz obstoječe transformatorske postaje na tem območju. V primeru potrebe po več samostojnih merilnih mest različnih lastnikov bo potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo s pripadajočim SN vodom in NN razvodi.

(2) Med projektiranjem predvidenih objektov se mora investitor oziroma projektant seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, katere je potrebno vrisati v situacijo komunalnih vodov.

(3) Pred pričetkom gradbenih del se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo kablov.

(4) Električne inštalacije v novih objektih bodo morale izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo in glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene, tako da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.

(5) Dokončno lokacijo trase elektroenergetskih vodov in kabelske kanalizacije je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj s pooblaščenim upravljavcem.

(6) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter pridobiti gradbeno dovoljenje. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.

19. člen

(telekomunikacijski vodi)

(1) Obstoječe TK omrežje je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, prestavitve in izvedbe TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve omrežja ter nadzora krije investitor gradnje na območju OPPN.

(2) Za območje je potrebno za izgradnjo telekomunikacijskega omrežja predvideti:

– po glavni ulici vsaj eno cev 2x fi 50 mm s pripadajočimi jaški dimenzije 1,2 x 1,2 x 1,2 m,

– do posameznih objektov ena cev fi 32 mm,

– priključna točka za predvideno zazidavo se pridobi od upravljavca voda, od koder se ob robu cestišča do predmetnega območja izvedbenega akta zgradi KKAN iz PEHD cevi 2x fi 50 mm.

(3) Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočiti TK operaterju možnost priključka vseh objektov v območju OPPN.

20. člen

(plinovodno omrežje)

(1) Na severnem delu območja OPPN je zgrajeno plinovodno omrežje delovnega tlaka 100 mbar, dimenzije PE225, odcep na obravnavano območje dimenzije PE125 in priključni plinovodi do objektov.

(2) Pri načrtovanju dovozne ceste, ki povezuje Kamniško in Bistriško cesto, je potrebno predvideti prestavitev plinovodnega omrežja. Prestavitev plinovodnega omrežja naj se načrtuje tako, da se plinovodno omrežje umesti v pločnik ali kolesarsko stezo, v kolikor to ni mogoče, pa v rob ceste.

(3) Za ogrevanje objektov se predvidi priključitev na plinovodno omrežje, odsek HP100–PE225, ki poteka po Kamniški cesti.

(4) Gradnjo in rekonstrukcijo plinovodnega omrežja izvede operater distribucijskega sistema ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom operatorja distribucijskega sistema.

(5) Energetski zakon določa varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina, ki ga predstavlja zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na obeh straneh plinovoda, merjeno od njegove osi.

(6) Za gradnjo v varovalnem pasu distribucijskega sistema zemeljskega plina mora investitor pridobiti soglasje operaterja distribucijskega omrežja.

(7) Prestavitev plinovoda se izvede skladno s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijske sisteme zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 6/20).

21. člen

(javna razsvetljava)

Celotno območje OPPN KA-112 Šmarca mora imeti zunanjo razsvetljavo objektov, parkirišč in cest internega značaja.

22. člen

(ogrevanje in prezračevanje)

(1) Predvidi se energetsko varčna gradnja.

(2) Stavbe se bo za potrebe ogrevanja in pripravo tople sanitarne vode priključilo na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, v kombinaciji z uporabo obnovljivih virov energije (sončna energija, bioplin, geotermalna energija …), peletov in/ali uporabe odpadne toplote iz proizvodnih procesov.

(3) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda–voda, kjer je kot toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote skladno z veljavnim Zakonom o vodah ter vodno soglasje.

VIII. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI

23. člen

(1) Cesta na severnem delu območja, ki območje povezuje z Bistriško cesto se izvede na obstoječih kotah. Uredi se dostopna oziroma dovozna cesta do območja obdelave, ki povezuje Kamniško cesto in Bistriško cesto, z navezavo na Kamniško cesto. Projektni elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3-osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Cesta se uredi v širini 2 x 3,00 m in 1,50 m koridor za pločnik na vsaki strani. Kolesarski promet poteka po cestišču.

(2) Trasa in niveleta Bistriške ceste se ohrani. Koridor (med obstoječim nasipom in območje KA-112), ki je obstoječ, se v času visokih voda oziroma v času prelivanja viškov vodnih količin izven struge reke Kamniške Bistrice, vzpostavi kot pomemben poplavni tok v smeri S–J.

(3) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se navežejo na obstoječe vode in medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se jih med gradnjo ustrezno zaščititi.

IX. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

24. člen

(parcelacija)

(1) Parcelacija se izvede skladno z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih zemljiških parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere.

(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniškim mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, če s tem bistveno ne spremenijo načrtovane ureditve. Pri prenosu parcel na teren se upošteva dejansko stanje.

(3) Prikazane parcele so informativne, možno je združevanje ali razdruževanje le-teh.

X. VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VAROVANJE NARAVE

25. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Območje urejanja meji na enoto kulturne dediščine Šmarca – Domačija Kamniška cesta 17 (EŠD 2463). Načrtovane ureditve neposredno ne vplivajo na enoto kulturne dediščine.

(2) Pri načrtovanju prostorskih ureditev znotraj OPPN se zaradi ohranjanja vrednot kulturne dediščine načrtuje zasaditev visokodebelne vegetacije na meji z območjem kulturne dediščine v raščen teren. Pas raščenega terena mora biti dovolj širok in brez infrastrukturnih vodov.

(3) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi nemudoma obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine je treba obvestiti 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.

26. člen

(ohranjanje narave)

Na ureditvenem območju OPPN ni evidentiranih zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnega območja ali območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Območje tudi ne leži v območju daljinskega vpliva območja Natura 2000.

XI. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

27. člen

(splošne zahteve)

(1) Območje se nahaja v razredu preostale, majhne poplavne nevarnosti in visoke podtalnice.

(2) Območje se ne nahaja na erozijsko ogroženem območju in območju ogroženem zaradi plazovitosti.

(3) Obravnavano območje spada v VIII. stopnjo potresne nevarnosti. Projektni pospešek tal znaša 0,225 g, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju.

(4) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:

– tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,

– uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,

– ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.

(5) Na območju obstaja nevarnost razlitja nevarnih snovi v času obratovanja objektov v primeru delovnih nesreč, požara. Možnost razlitja nevarnih snovi v času obratovanja – objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:

– Talnih odtokov in povezav s kanalizacijskim sistemom v vseh najnižjih etažah industrijskih objektov in iz skladiščnih prostorov, kjer se hranijo okolju nevarne snovi, ne sme biti.

– Z izvedbo brez odtokov in povezave z javno kanalizacijo je zagotovljen zajem eventualnih odpadnih požarnih voda.

– Tla na površinah, kjer bodo skladiščeni nevarni odpadki v tekočem agregatnem stanju morajo biti odporna na delovanje teh odpadkov ter odporna na mehanske poškodbe. Na mestih zbiranja odpadkov morajo biti tla tudi ustrezno nepropustno tlakovana, brez talnih odtokov in povezave s kanalizacijo.

(6) Za predvidene objekte je potrebno predvideti ojačitev prve plošče.

28. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:

– zmanjšanje možnosti nastanka požara,

– zagotovitev učinkovitega in varnega reševanja ljudi, živali in premoženja ob požaru,

– zmanjšanje škode ob požaru.

(2) Načrtovane stavbe se uvrščajo med požarno zahtevne objekte. Doseganje predpisane ravni požarne varnosti izhaja iz posameznih načrtov, kot so določeni v predpisih o projektni dokumentaciji o graditvi objektov.

(3) Voda, potrebna za gašenje požara v stavbah, bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem.

(4) Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4 m stavb od parcelnih mej in 8 m med stavbami. Dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) objektov, kjer predpisane razdalje ni mogoče zagotoviti, bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene, tako da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik.

(5) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko notranjih dostopnih cest, cestnega priključka na državno cesto in površin za odstavo vozil. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.

XII. VAROVANJE OKOLJA

29. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo, tako da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri posegih v prostor se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času zemeljskih del razgaljene, se v najkrajšem možnem času ponovno zatravijo oziroma zasadijo.

(2) V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži, tako da se ohranita njena rodovitnost in količina.

(3) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu.

30. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Območje OPPN se nahaja v območju IV. stopnje varstva pred hrupom. Proti severu in jugu meji na območje III. stopnje varstva pred hrupom.

(2) Pri načrtovanju in izvedbi posegov znotraj OPPN je treba upoštevati, da viri hrupa na območju ne smejo presegati mejnih vrednosti za IV. stopnjo varstva pred hrupom, v skladu s predpisom, ki določa mejne vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Na stiku s površinami podeželskega naselja in zelenimi površinami na severu in jugu – na območju A, pa ne smejo biti presežene mejne vrednosti za III. stopnjo varstva pred hrupom, v skladu s predpisom, ki določa mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju.

(3) Dejavnosti na območju OPPN, ki so zavezanci za izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu s predpisom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za vire hrupa, morajo monitoring redno izvajati in o tem poročati Agenciji RS za okolje.

(4) Vsi predvideni objekti v coni A, razen poslovnih in upravnih stavb (122) ter trgovskih in stavb za storitveno dejavnost (123), morajo po izdanem uporabnem dovoljenju izvesti obratovalni monitoring hrupa v obdobju 3 mesece s smiselnim upoštevanjem veljavne zakonodaje s področja monitoringa za vire hrupa.

(5) V primeru ugotovljenega preseganja mejnih vrednosti je treba takoj izvesti sanacijske ukrepe. Prednostno se izvajajo ukrepi za zmanjšanje emisije hrupa na viru hrupa, sledijo jim ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolje iz vira hrupa (aktivna zaščita).

(6) Strojne naprave morajo biti nameščene na tisto stran fasade objektov, ki so obrnjene stran od stanovanjskih objektov.

(7) Na obrobje cone, zlasti v smeri proti stanovanjskim objektom, naj se umešča najmanj hrupne dejavnosti.

(8) Za zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi: uporablja se gradbena mehanizacija, katere zvočna moč ne presega zakonsko predpisanih vrednosti, gradbena dela se izvajajo samo v dnevnem času in v času delovnih dni v skladu s predpisi, ki urejajo področje hrupa, zagotovi se ustrezna organizacija gradbišča (omejitev zvočnih signalov, omejitev obratovanja motorjev strojev v prostem teku, po potrebi časovna omejitev delovanja gradbene mehanizacije).

31. člen

(varstvo zraka)

(1) Območje OPPN se nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti zraka. Gradbena dela se organizirajo in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:

– vlaženje gradbenega materiala, voznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,

– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,

– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,

– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.

(2) Med obratovanjem objektov morajo biti emisije v zrak iz naprave skladne z veljavnimi predpisi za varovanje kakovosti zunanjega zraka.

32. člen

(varovanje voda)

(1) Območje se nahaja na vodovarstvenem območju virov pitne vode z blažjim režimom varovanja (3. varstveni pas). Pri načrtovanju in izgradnji je potrebno upoštevati vse pogoje iz Odloka o zavarovanju podtalnice Domžalsko-Mengeškega polja na območju Občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 24/87).

(2) Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih tehnoloških in padavinskih voda je treba upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje.

– Kanalizacijski sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.

– Komunalne in industrijske odpadne vode bodo priključene na javni kanalizacijski sistem, ki se zaključi na komunalni čistilni napravi.

– Odvajanje padavinskih voda z večjih območij se izvede na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …). Viški padavinskih vod se odvajajo v javno meteorno kanalizacijo.

– Izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v podzemno vodo.

(3) Odvajanje in čiščenje odpadnih padavinskih voda s parkirišč in manipulativnih površin bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2).

(4) Blato, mulj in ostale odpadke, ki nastajajo v procesu predčiščenja industrijskih odpadnih voda, ni dopustno skladiščiti na območju OPPN.

(5) Ponikalnice neonesnažene padavinske vode morajo biti locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Vanje mora biti v celoti onemogočen vdor neočiščenih padavinskih voda, požarnih voda, goriv ali drugih onesnaženosti.

(6) Območja priobalnih zemljišč Kamniške Bistrice vzhodno od EUP KA-112 ni dopustno uporabljati za odlaganje in pretovarjanje nevarnih snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki, odlaganje ali odmetavanje odkopnih ali odpadnih materialov ter za odlaganje odpadkov. Prav tako na teh zemljiščih ni dopustno parkiranje, servisiranje in pranje vozil.

(7) Vse zunanje površine, namenjene prevozu, manipulaciji ali parkiranju znotraj EUP KA-112, morajo biti utrjene, neprepustne in obrobljene z robniki. Preprečiti je potrebno vsakršno odtekanje okolju nevarnih snovi v reko Kamniško Bistrico in na njena priobalna zemljišča.

(8) Zbirna mesta za odpadke je treba urediti, tako da bodo zavarovana pred vplivi padavin (locirana naj bodo v objektih ali pod nadstrešnicami).

(9) Zelene površine se izvedejo na obstoječih kotah.

(10) Komunalne priključke, ki so ranljivi na neposreden stik z vodo (elektro omara), naj se dvigne vsaj na predpisano varno koto oziroma naj se izvedejo vodotesno. Ostali priključki (npr. priključek na kanalizacijo) naj se izvedejo na način preprečitve vdora poplavne vode skozi notranjo napeljavo v objekt (protipoplavne lopute, ventili ...).

33. člen

(svetlobno onesnaženje)

(1) Z veljavno Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju, ki jih je potrebno upoštevati.

(2) Na območju OPPN bo urejena zunanja razsvetljava. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke morajo biti izbrane in nameščene, tako da bo povprečna električna moč vseh svetilk nameščenih na prostem ustrezala mejnim vrednostim iz zgoraj navedene Uredbe. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino.

(3) Razsvetljava mora biti nameščena, tako da na oknih bližnjih stavb z varovanimi prostori ne bo presegala mejnih vrednosti iz priloge zgoraj navedene Uredbe.

(4) Predviden je nočni varčevalni režim električne energije (v drugi polovici noči ostane prižgano minimalno število luči, ki je še potrebno za zagotavljanje varnosti na območju OPPN). Zunanja razsvetljava objektov naj bo opremljena s senzorji za samodejno vklapljanje in izklapljanje.

34. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov.

(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.

(3) Dovozna pot do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti urejena, tako da je omogočen neposredni in nemoten dostop s komunalnimi vozili v dnevnem času in v vseh vremenskih razmerah.

(4) Dovozna pot do prevzemnega mesta mora prenesti osne obremenitve komunalnega vozila.

(5) Najmanjša svetla višina dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti 4,0 m, najmanjša širina dostopne poti pa 3,0 m.

(6) Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnikov ne sme biti ovir, ki bi onemogočale enostavno premikanje posod za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov.

XIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

35. člen

(etapnost izvedbe prostorske ureditve)

(1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvajata etapno, vsaka etapa mora biti funkcionalno zaključena celota.

(2) Gradnja stavb/dozidav se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, pri čemer mora biti vsaka etapa funkcionalno zaključena celota.

XIV. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE IZVEDBENEGA AKTA

36. člen

(organizacija gradbišč)

(1) Za potrebe gradbišča se kar največ uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč.

(2) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.

(3) Med gradnjo se zagotovi:

– ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija),

– po končanju del se prizadeto območje čim prej zasadi z lokalno avtohtono vegetacijo.

(4) Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:

– zemeljski material deponirati izven območja vodotokov,

– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev,

– gradnjo organizirati, tako da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.

37. člen

(razmejitev, izločitev in prevzem)

(1) Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve in preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.

(2) Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.

XV. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

38. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta)

(1) Investitor je dolžan:

– pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,

– zagotoviti zavarovanje gradbišča, tako da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,

– promet med gradnjo organizirati, tako da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju in obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje,

– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni,

– zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture (infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb),

– sprotno rekultivirati območja posegov,

– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb,

– preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti,

– sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,

– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.

(2) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.

(3) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.

(4) Investitor je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč in zgraditi dostopno protiprašno cesto. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo. Zgrajena infrastruktura se brezplačno prenese v javno dobro in upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb.

(5) Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.

XVI. TOLERANCE PRI LEGI, VELIKOSTI IN FUNKCIJI OBJEKTOV IN NAPRAV

39. člen

(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)

(1) Odstopanja pri načrtovanju objektov:

– gradbena linija je črta, ki se je ne sme presegati (razen z nadstreškom in napuščem max. 1 m) in na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad v notranjost,

– gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Dovoljena je izgradnja objektov manjših tlorisnih gabaritov.

(2) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice …).

(3) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev.

(4) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice …).

(5) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev.

(6) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.

(7) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.

(8) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice …).

(9) Dopustno je preoblikovanje zarisanih zemljiških parcel v večje ali manjše skladno s potrebami investitorjev.

(10) Dopustno je preoblikovanje površin za dostavo – parkiranje, dostopov in vhodov skladno s potrebami investitorjev. Natančnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.

(11) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.

(12) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.

(13) Dopustne so delne ali začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.

XVII. KONČNE DOLOČBE

40. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN je na vpogled javnosti na sedežu Občine Kamnik, Upravne enote Kamnik in na spletnih straneh Občine Kamnik.

41. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.

Št. 3505-310/2018-5/1

Kamnik, dne 29. septembra 2021

Župan

Občine Kamnik

Matej Slapar

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 163/2021 z dne 15. 10. 2021