Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 163/2021 z dne 15. 10. 2021

3189. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Dolgo polje vzhod 2 za območje DPV 2, stran 9434.

Mestni svet Mestne občine Celje je na podlagi 268. in 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 10., 19. in 115. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15 in 5/19) in 78. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 4/14) na 18. redni seji dne 5. 10. 2021 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Dolgo polje vzhod 2 za območje DPV 2

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(pravna podlaga)

Skladno s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskimi sestavinami srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 86/01) se sprejme občinski podrobni prostorski načrt Dolgo polje vzhod za območje DPV 2 (v nadaljnjem besedilu: OPPN), po projektu št. 768/15, ki ga je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje.

2. člen

(vsebina odloka)

(1) Ta odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna odstopanja.

(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN, ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka:

– Izsek iz kartografskega dela prostorskega plana v merilu 1:5000,

– Situacija obstoječega stanja z območjem OPPN in inventarizacijo v merilu 1:500,

– Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji v merilu 1: 5000,

– Ureditvena situacija v merilu 1:500,

– Situacija poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo v merilu 1:500,

– Geodetska kotirana situacija z načrtom parcelacije v merilu 1:500.

II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE

3. člen

(predmet OPPN)

Na območju OPPN so skladno s pogoji določil tega odloka načrtovani naslednji posegi:

– prenova obstoječih objektov (sanacija, rekonstrukcija, dozidava, nadzidava) ter nadomestna gradnja,

– rušitev obstoječih nestanovanjskih objektov (garaže),

– gradnja novih nestanovanjskih objektov (garažne hiše),

– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov,

– rekonstrukcija dovoznih cest in rekonstrukcija ter dograditev površin za parkiranje s površinami za pešce in ureditvijo ostalih prostih površin,

– sanacija, rekonstrukcija in izgradnja gospodarske javne infrastrukture,

– ureditev zelenih površin in ukrepov za varovanje bivalnega okolja ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč.

III. OBMOČJE OPPN

4. člen

(območje OPPN)

(1) Območje OPPN predstavlja del stanovanjske soseske Dolgo polje in leži med Tkalsko ulico na severu, Vrunčevo ulico na vzhodu, Kidričevo cesto (magistrala zahod) na jugu in Kersnikovo ulico na zahodu.

(2) Območje OPPN obsega parcele ali dele parcel št.: 2500/7, 2534/1, 2534/4, 2535/1, 2535/6, 2535/7, 2535/14, 154/1, 2535/1, 3332/2, 330, 331, 332/1, 332/4, 332/5, 332/6, 332/8, 332/9, 332/10, 333, 338, 467/1, 467/2, 467/3, 467/4, 467/5, 467/6, 467/9, 467/15, 468, 469, 470, 471, 472, 473/1, 473/2, 473/3, 474/1, 474/2, 475/1, 475/2, 476/1, 476/2, 476/3, 476/4, 476/5, 476/8, 477, 478/1, 478/2, 479, 480, in 481, k.o. Celje. Površina območja meri približno 3,9 ha.

(3) Sestavni del OPPN so tudi zemljišča izven območja urejanja, ki so potrebna za neposredno prometno priključevanje na omrežje javnih cest in izvedbo komunalnih priključkov in naprav gospodarske javne infrastrukture, potrebnih za komunalno opremljanje območja ter morebitne protierozijske ukrepe in vodnogospodarske ureditve.

IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

5. člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Območje OPPN se nahaja severno od mestnega središča, vzhodno od Kersnikove ulice, ki je ena od primarnih mestnih cestnih povezav. Preko območja poteka v smeri sever–jug Brodarjeva ulica, ki območje prometno napaja ter ga hkrati deli na vzhodni in zahodni del. Brodarjeva ulica se navezuje na Zoisovo ulico, ki poteka po južnem robu območja, in se slepo konča. Po južnem robu poteka Kidričeva cesta (magistrala zahod), ki se na območje navezuje preko križišča z Vrunčevo ulico na vzhodu območja.

(2) V času gradnje obsega vplivno območje OPPN zemljišča znotraj meje območja ter zemljišča zunaj meje območja OPPN. Po izgradnji prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča znotraj meje območja OPPN.

(3) Prostorske ureditve, načrtovane z OPPN nimajo negativnih vplivov na sosednja območja.

V. POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR

6. člen

(namembnost območja OPPN)

(1) Območje OPPN je skoraj v celoti namenjeno urbani večstanovanjski pozidavi s spremljajočimi dejavnostmi, zelenim površinam ter izgradnji gospodarske javne infrastrukture.

(2) Dopustne so naslednje stavbe glede na uredbo, ki ureja klasifikacijo objektov:

11100 Enostanovanjske stavbe,

11210 Dvostanovanjske stavbe,

11220 Tri- in večstanovanjske stavbe,

12420 Garažne stavbe,

12112 Gostilne, restavracije in točilnice,

12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic,

12203 Druge poslovne stavbe,

12301 Trgovske stavbe – samostojne prodajalne in butiki, lekarne, prodajalne očal, prodajne galerije,

12304 Stavbe za storitvene dejavnosti,

11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji.

(3) V stanovanjskih stavbah dejavnosti niso dopustne, razen intelektualne dejavnosti.

7. člen

(dopustni posegi)

(1) Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi pod pogoji določil tega odloka:

– prenova obstoječih objektov, ki vključujejo sanacijo, rekonstrukcijo, dozidavo in nadzidavo ter nadomestno gradnjo,

– rušitev obstoječih nestanovanjskih objektov (garaže),

– gradnja novih nestanovanjskih objektov (garažne hiše),

– rekonstrukcija dovoznih cest in rekonstrukcija ter dograditev površin za parkiranje s površinami za pešce in ureditvijo ostalih prostih površin,

– sanacija, rekonstrukcija in izgradnja gospodarske javne infrastrukture,

– ureditev zelenih površin, ki vključuje tudi gradnjo naprav za igro in rekreacijo,

– ureditve in izvajanje ukrepov za varovanje bivalnega okolja ter za preprečevanje naravnih in drugih nesreč,

– vzdrževalna dela.

(2) Za potrebe realizacije OPPN je dopustna tudi izgradnja novega omrežja ter obnova, sanacija in dograditev obstoječega omrežja gospodarske javne infrastrukture izven meje območju OPPN.

8. člen

(odstranitve objektov)

Na območju OPPN se v primeru izgradnje nove garažne hiše odstranijo obstoječe garaže na parceli št. 332/6, 332/8, 332/10,332/11, 332/12, 332/13, 332/14, 332/15, 332/16, 332/17, 332/18, 332/19, 332/20 332/21, 332/22, 332/23, 332/24, 332/25, 332/26, 332/27, 332/28, 332/29, 332/30, 332/31, 332/32, 332/33, 332/34, 332/35, 332/36, 332/37, 332/38, 332/39, 332/40, 332/41, 332/42, 332/43, 332/44, 332/45, 332/46, 332/47, 332/48, 332/49, vse k. o. Celje.

9. člen

(pogoji in usmeritve glede lege objektov)

(1) Urbanistična zasnova umestitve objektov in naprav upošteva oblike in lege parcel in reliefa, lege obstoječih objektov in naprav, dovozne ceste in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo.

(2) Umestitev objektov in naprav je določena:

– z gradbeno parcelo (GP), ki je določena za vsak objekt posebej,

– z gradbeno mejo (GM), to je črta, ki je načrtovani objekti ne smejo presegati,

– s tlorisnimi in višinskimi gabariti objektov in

– s točkami zakoličbe, s katerimi so novi objekti in naprave locirani v prostoru.

10. člen

(pogoji in usmeritve glede velikosti in oblikovanja objektov)

(1) Velikost posameznih objektov je določena z:

– gradbenimi mejami, ki jih načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih odmaknjeni v notranjost parcele,

– dimenzijami tlorisnih gabaritov z dopustnim odstopanjem,

– dimenzijami višinskih gabaritov z dopustnim odstopanjem, pri čemer pomeni: K klet, P pritličje, P+1 pritličje in nadstropje, IP izkoriščeno podstrešje ter P podstrešje,

– točne tlorisne dimenzije in višine objektov bodo določene na podlagi potreb investitorja ob upoštevanju tehnoloških in logističnih zadev v fazi izdelave projektov za pridobitev dovoljenja za gradnjo.

(2) Obstoječi objekti Kersnikova 28 in 30, Tkalska 7, 9 in 11 ter Brodarjeva 7 so pravokotnih tlorisnih oblik, ki jih ni dopustno povečati ali zmanjšati. Objekti so zasnovani kot dvoetažni in imajo klet (K), pritličje (P), nadstropje (P+1) in izkoriščeno podstrešje (IP). Strehe objektov so simetrične dvokapnice naklona 35°–45°.

(3) Vsi obstoječi objekti, razen objektov iz drugega odstavka tega člena, so pravokotne tlorisne oblike. Obstoječe tlorisne in višinske gabarite je možno spremeniti – povečati v okviru gradbenih mej in dopustne (obstoječe) etažnosti. Objekti, razen objekta Tkalska 1, so zasnovani kot večetažni in imajo klet (K), pritličje (P), nadstropje (P+1) in izkoriščeno podstrešje (IP). Strehe objektov so ravne s teraso ali enokapnice oziroma dvokapnice z nizkim naklonom med 5°–20°. Objekt Tkalska 1 je pritličen z izkoriščenim podstrešjem. Streha je dvokapnica s čopi in naklonom približno 35°.

(4) Načrtovani objekti so večetažne garaže:

– Garažna hiša G1 na vogalu Brodarjeve in Tkalske ulice je tlorisne dimenzije 22,00 x 25,00 m s podzemno etažo velikosti 32,00 x 34,00 m. Garaža ima klet, pritličje in dve etaži (K + P + 2) ter ima približno 110 parkirnih mest (PM) za osebna vozila. Streha objekta je ravna, lahko je ozelenjena.

– Garažna hiša G2 na vogalu Zoisove in Vrunčeve ulice (na lokaciji obstoječih garaž) je tlorisne dimenzije 28,00 x 37,00 m (klet in pritličje) in 26,00 x 28,00 m (etaži 1 in 2). Garaža ima štiri etaže za parkiranje (K + P + 2) in ima ca. 140 PM za osebna vozila. Etaži 1 in 2 sta zamaknjeni proti jugu. Streha objekta je ravna, lahko je ozelenjena.

– Garažna hiša G3 vzhodno od obstoječega objekta Brodarjeva 5, na območju obstoječega športnega in otroškega igrišča je tlorisne dimenzije 34,00 x 34,00 m. Garaža ima dve etaži za parkiranje (K + P) in ima ca. 70 PM za osebna vozila. Streha objekta je ravna, na njem je urejeno športno in otroško igrišče.

(5) Garažne hiše je dopustno do zagotovitve pogojev za varstvo pred poplavo graditi brez podzemnih delov (kleti), skladno z določili iz 27. člena tega odloka.

(6) Vsi obstoječi objekti, razen objekti Kersnikova 28 in 30, Tkalska 7, 9 in 11, Brodarjeva 7, Tkalska 1 in Vrunčeva 27, so oblikovani po principu funkcionalizma 60. in 70. let prejšnjega stoletja, zato se pri obnovi fasad objektov upošteva enak oblikovalski pristop. Zaradi funkcionalne, statične in energetske prenove predmetnih objektov jih je možno tlorisno in višinsko povečati znotraj gradbenih meja, urediti izkoriščeno podstrešje ali dodati eno etažo. Možna je gradnja nadstreška, vetrolova, zunanjega dvigala, odprtih ali zaprtih balkonov in drugi dozidav, za izboljšanje tehničnih, požarnih in drugih standardov objekta, vendar obvezno za celotno stavbo enako.

Oblikovanje tako povečanih objektov je sodobno, fasade se oblikuje sodobno z uporabo enostavnih pravokotnih rastrov, z uporabo jeklenih ali podobnih nosilnih elementov in uporabo lesenih, kovinskih, steklenih in sintetičnih fasadnih elementov ter z uporabo vegetacije (zelene stene, popenjavke). Oblika in nakloni streh se ne spreminjajo, v primeru prenove so dopustne tudi ravne strehe, ki so lahko ozelenjene.

(7) Objekta Tkalska 1 in Vrunčeva 27 je zaradi funkcionalne, statične in energetske prenove dopustno tlorisno in višinsko povečati, kot je to določeno v tretjem in šestem odstavku tega člena odloka.

(8) Barve fasad pri vseh objektih so svetle v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv, dopustni so fasadni poudarki. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone, npr. črna, žive barve rdečih, vijoličnih, oranžnih, travniško zelenih, turkizno modrih odtenkov in druge žive barve. Objekti se prenavljajo enovito in usklajeno, oziraje se na načrtovan videz soseske. Barve fasad se določijo na osnovi barvne študije za vsak objekt ali skupino objektov. Izbor barve potrdi pristojna služba Mestne občine Celje. Strehe objektov so rdeče, rjave ali sive barve. Dopustna je uporaba sončnih kolektorjev in fotovoltaičnih celic, v ravnini strešine. Morebitna uporaba fotonapetostnih modulov na fasadah je dopustna po predhodni izdelavi strokovne podlage, ki jo potrdi pristojna služba Mestne občine Celje.

(9) Izveski, klima naprave, antene in drugi morebitni elementi na fasadah in strehah objektov, razen za objekta Tkalska 1 in Vrunčeva 27, je dopustno postavljati izključno na osnovi projekta oblikovanja celotnega objekta v fazi prenove.

11. člen

(pomožni objekti)

(1) Na območju OPPN je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe:

– Ob obstoječem objektu Vrunčeva 27 je dopustna gradnja pomožnega objekta, v odmiku od ceste, znotraj gradbene meje. Faktor zazidanosti vseh objektov skupaj ne sme presegati Fz = 0,4 funkcionalnega zemljišča.

– Ob obstoječem objektu Brodarjeva 5, je dopustna gradnja nadstreška na dvorišču ter gradnja nadstreška nad vhodom v trgovino in gostinskim vrtom, znotraj gradbene meje.

– Ob obstoječem objektu Tkalska 1 je dopustna gradnja pomožnega objekta, znotraj gradbene meje.

– Na območju večstanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov je dopustna gradnja nastreškov za osebne avtomobile za cel niz parkirnih prostorov hkrati (nadstreški nad posameznimi parkirnimi mesti niso dopustni), pokritih stojal za kolesa – kolesarnic in zbirnih mest za komunalne odpadke skladno z veljavnimi občinskimi predpisi.

(2) Na celotnem območju OPPN je dopustna gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov – pomožnih objektov v javni rabi, kot so urbana oprema, igrala na otroškem igrišču, športne naprave, ograje ter pomožni infrastrukturni objekti, ki so sestavni del prometne in komunalne ter energetske ureditve. Ograjevanje funkcionalnih zemljišč ni dopustno, razen za objekta Vrunčeva 27 in Tkalska 1.

(3) Vrsta pomožnih objektov, dopustna velikost, način gradnje in rabe ter drugi pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se objekt lahko šteje za pomožni objekt, je določena z veljavnimi predpisi o vrstah objektov glede na zahtevnost gradnje.

(4) Za predvidene dopustne posege mora investitor na podlagi predloženega enotnega projekta idejne zasnove – elaborata, ki vključuje tudi zunanjo ureditev, pridobiti tudi soglasje pristojne občinske službe ter tangiranih upravljavcev gospodarske javne infrastrukture.

(5) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti postavljeni v podrejenem položaju glede na glavno stavbo na gradbeni parceli in oblikovani skladno z glavnim objektom. Strehe pomožnih objektov so praviloma ravne ali enake kot na osnovni stavbi, če se s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli.

12. člen

(pogoji in usmeritve za ureditev zunanjih površin in ozelenjevanje)

(1) Osnovna usmeritev urejanja zunanjih površin in ozelenjevanja je ohranjanje obstoječih zelenih površin in njihova sanacija. Nadvišanje terena in manipulacijskih površin ob objektih nad koto sosednjih zemljišč ni dopustno. Vsi posegi se smiselno prilagajajo pozicijam obstoječih dreves in drugim prostorskim značilnostim. Nove ureditve so zasnovane sodobno, skladno z oblikovanjem soseske ter s čim večjo uporabo naravnih materialov (kamen, les). Pri ozelenjevanju se uporabljajo avtohtone rastlinske vrste, dopustna je tudi uporaba drugih, za urbani prostor običajnih, neavtohtonih rastlin (drevesa, okrasne grmovnice, trajnice in enoletnice).

(2) Na gradbenih parcelah obstoječih in predvidenih objektov se uredijo dostopi, dovozi, parkirne površine, druge utrjene površine, površine za igro in šport in zelene površine. Vse ureditve zunanjih površin in dostopov v objekte se uredijo skladno s predpisi za neoviran dostop brez funkcionalnih ovir.

(3) Dostopi, dovozi, parkirne površine in druge utrjene površine so izvedeni kot utrjene tlakovane ali asfaltirane površine. Ostale površine so zelene – zatravljene in zasajene z okrasnimi rastlinami.

(4) Gradbeni parceli ali njun del objektov Tkalska 1 in Vrunčeva 27 in parceli za otroško igrišče (z oznako OI) in športno igrišče (z oznako ŠI) so lahko ograjene. Ograja mora biti žična, kovana ali lesena, ozelenjena s popenjavko ali z živico, visoka do 1,50 m, ograja okoli športnega igrišča (z oznako ŠI) je lahko visoka do 3,00 m. Polno zidana ograja ni dopustna. Ograje in žive meje v križiščih, morajo biti oblikovane tako, da ne ovirajo preglednosti.

(5) Športno igrišče z oznako ŠI in otroško igrišče z oznako OI 1 se oblikuje kot večja zelena površina na strehi garažne hiše G3 z utrjeno športno površino (asfalt), potmi in posebej utrjeno igralno površino (uporaba pranega peska, sekancev), dopustna je uporaba lesenih igral v naravnih barvah z dodatki drugih materialov in barvnimi poudarki.

(6) Otroško igrišče z oznako OI 2 se oblikuje kot večja zelena površina z utrjenimi potmi in posebej utrjenimi igralnimi površinami (uporaba pranega peska, sekancev), dopustna je uporaba lesenih igral v naravnih barvah z dodatki drugih materialov in barvnimi poudarki. Na igrišču OI 2 je poleg igral dopustna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov (nadstrešnice, ute, lope) skladno z določili tega odloka vendar bruto tlorisna površina objektov ne sme presegati 2 % površine gradbene parcele otroškega igrišča (OI).

(7) Izveske, klima naprave, antene in druge morebitne elemente ni dovoljeno postavljati na zelene površine.

13. člen

(pogoji za urejanje in oblikovanje urbane opreme ter elementov oglaševanja)

(1) Urbano (parkovno) opremo sestavljajo:

– elementi za posedanje (klopi, mize),

– otroška igrala in elementi za rekreacijo na prostem (fitnes, trim naprave),

– elementi za opremo gostinskih vrtov,

– elementi za hojo in varovanje poti (tlaki, ograje, stopnišča, klančine),

– elementi za varovanje okolja (koši za odpadke, ograje),

– svetilke, drogovi za zastave, usmerjevalne in obvestilne table.

(2) Vsa oprema je oblikovno enotna, vsi elementi urbane opreme morajo biti sodobno in nevtralno oblikovani skladno z mestno urbano opremo,

(3) Na območju OPPN oglaševanje ni dovoljeno.

VI. POGOJI PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO

14. člen

(cestno omrežje in parkirne površine)

(1) Prometno omrežje na širšem območju se povezuje s Kidričevo, Kersnikovo in Vrunčevo ulico, ki so del mestnega prometnega omrežja.

(2) Na obravnavanem območju ni načrtovanih novih cest, te se po potrebi rekonstruirajo v obstoječih gabaritih. Predvidena je izgradnja in ureditev parkirnih površin in dovoznih poti do načrtovanih garažnih objektov.

(3) Obstoječe ceste in na novo urejene dovozne ceste se asfaltirajo. Obstoječe parkirne površine se ohranjajo v asfaltirani izvedbi, nove parkirne površine se v največji meri uredijo s tlakovci.

(4) Parkirne površine se zagotavljajo ob javnih cestah in na gradbenih parcelah objektov.

15. člen

(pešpoti in kolesarske steze)

(1) Na obravnavanem območju se ob cestah uredijo enostranski in dvostranski hodniki za pešce in pešpoti v sklopu urejanja zelenih površin. Peš promet do objektov poteka tudi po površinah namenjenih mešanemu prometu (dovozi, parkiranje). Hodniki za pešce so širine 1,2 m do 1,70 m, asfaltirani ali tlakovani.

(2) Kolesarski promet poteka po obojestranski kolesarski stezi ob Kersnikovi ulici, po obojestranski kolesarski stezi ob Tkalski ulici in po ostalih ulicah.

16. člen

(splošni pogoji za potek in gradnjo komunalnega, energetskega in elektronsko komunikacijskega omrežja)

(1) Zaradi gradnje načrtovanih posegov se zgradijo, prestavijo, zamenjajo in zaščitijo komunalne, energetske in elektronsko komunikacijske naprave in objekti – gospodarska javna infrastruktura. Načrtovanje in gradnja gospodarske javne infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, če to ni v nasprotju s tem odlokom.

(2) Pri načrtovanju in izgradnji gospodarske javne infrastrukture je treba upoštevati širitev območja poselitve, skladno z občinskim prostorskim planom in ostalo prostorsko dokumentacijo.

(3) Vse vode gospodarske javne infrastrukture se uredi po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma po površinah v javni rabi tako, da se omogoči vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. V primeru, ko potek po javnih površinah ni možen, lahko vodi potekajo po drugih površinah, vendar po najkrajši možni poti. Vse obstoječe in predvidene elektro in elektronsko komunikacijske vode se praviloma kablira.

(4) Na območju podzemnih vodov niso dopustni izkopi, temeljenje in ostali posegi, ki bi lahko vplivali na varno obratovanje vodov oziroma so posegi dopustni v skladu s projektnimi pogoji upravljavca.

(5) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture se medsebojno uskladijo, upoštevajo se zadostni medsebojni odmiki in odmiki od ostalih grajenih in naravnih struktur. Gradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture se izvaja usklajeno. Obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo se med gradnjo zaščiti, po gradnji pa izvede ustrezno sanacijo.

(6) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druge rešitve v zvezi z gradnjo in urejanjem gospodarske javne infrastrukture, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi gospodarske javne infrastrukture mora investitor komunalnega voda predhodno pridobiti soglasje investitorja oziroma upravljavca ceste in voda.

17. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Objekti obravnavanega OPPN se nahajajo v območju vodovodnega sistema Celje, zato lastna oskrba z vodo ni dovoljena. Oskrba objektov s pitno vodo in voda za zagotavljanje požarne varnosti je zagotovljena iz Osrednjega vodovodnega sistema Celje. Tlačna črta v vodovodnem omrežju se v normalnih razmerah giblje med 275 m in 290 m nadmorske višine.

(2) V okviru novogradenj in sanacij obstoječih objektov ter v primeru obnove ostale gospodarske javne infrastrukture se preveri potreba po obnovi ali povečanju vodovodnih vej. Pri novih ali obnovljenih vodovodnih priključkih premera manj kot 2ʺ se vodomer vgradi zunaj objekta v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek. V primeru večjega premera vodovodnih priključkov se ti lahko vgradijo v armiranobetonski jašek globine najmanj 180 cm ter širine 150 cm, v zelenici zunaj objekta. Jaški se opremijo skladno s pogoji upravljavca.

(3) Novi hidranti zunaj objektov so sestavni del internega vodovodnega omrežja, izjeme so eno ali večstanovanjske stavbe in javne ustanove.

(4) Pred tehničnim pregledom je potrebno upravljavcu javnega vodovoda predložiti geodetske posnetke skladne s standardom gospodarske javne infrastrukture in projektom izvedenih del za zgrajeni vodovod, zapisnik o dezinfekciji vodovoda, zapisnik o tlačni preizkušnji vodovoda po SIST EN 805 »Metoda z ugotavljanjem izgube tlaka« in potrdilo o preizkusu hidrantnega omrežja.

18. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Na obravnavanem območju je obvezen priklop objektov na javno kanalizacijo. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Vsi novi ali prestavljeni kanali in zadrževalni bazeni meteornih vod oziroma predvideni objekti so medsebojno oddaljeni najmanj 2,00 m. Za odvod komunalnih odpadnih vod iz stanovanjskih objektov na območju OPPN je predvidena mešana, fekalna in meteorna kanalizacija.

(2) Preko ureditvenega območja OPPN poteka kanalizacijski zbiralnik RZ-6 premera DN 1400 mm, ki se na območju načrtovane garažne hiše G2 prestavi. Nova trasa kanalizacijskega zbiralnika bo potekala v odmiku najmanj 3,00 m od predvidene garaže G2. Obstoječe kanalizacijsko omrežje, ki se navezuje na RZ-6 se prestavi in ustrezno naveže na prestavljen kanalizacijski zbiralnik. Zaradi višinskega poteka obstoječih kanalov, ki se priključujejo na prestavljeni kolektor, je treba nove priključke izvesti preko fajfe – jaška.

(3) Komunalne odpadne vode iz obstoječih objektov se speljejo preko obstoječih priključkov v javno kanalizacijo. V primeru dotrajanosti kanalizacijskih priključkov, v primeru sanacij obstoječih objektov ali v primeru obnove ostale gospodarske javne infrastrukture se interni priključki ter javna kanalizacija po potrebi obnovijo, vgradijo se objekti za zadrževanje meteornih vod v primeru naliva. Obstoječa kanalizacija na območju predvidenih novogradenj se ustrezno zaščiti ali prestavi.

(4) Interna kanalizacija, ki poteka skozi prostore pod nivojem terena mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročila povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov pod nivojem terena morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko ustreznega črpališča.

(5) Za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin v kanalizacijo se izvedejo ukrepi skladno z republiškimi in občinskimi predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. Zato je treba za odtok meteorne vode s streh in utrjenih površin predvideti prioritetno ponikovanje, prepustne povozne površine, zadrževalni bazen ali druge podobne rešitve. Zadrževalni bazen mora biti dimenzioniran tako, da ob upoštevanju 15-minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Preliv meteornih vod se lahko spelje preko meteorne kanalizacije v javno kanalizacijo.

(6) Možnost ponikanja mora biti računsko dokazana in razvidna iz zaključkov geološkega poročila, projektni dokumentaciji pa priložen detajl in dimenzioniranje ponikovalnice. Ponikalni objekti morajo biti izvedeni tako, da bo njihovo dno nad koto najvišje gladine podtalnice, skladno s 64. členom Zakona o vodah (ZV-1).

(7) Pred tehničnim pregledom je treba upravljavcu javne kanalizacije predložiti geodetske posnetke, skladne s standardom gospodarske javne infrastrukture in projektom izvedenih del za kanalizacijo, posnetek pregleda s kamero ter zapisnik o preizkusu tesnosti kanalov po SIST EN 1610 z zrakom – postopek L.

19. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Energija za napajanje obstoječih in načrtovanih objektov se zagotavlja iz obstoječe trafo postaje (TP) Miškokrajnčeva.

(2) Za napajanje obstoječih in predvidenih objektov in naprav na območju OPPN z električno energijo se zaščiti in preuredi obstoječe srednje napetostno elektro (SN) omrežje in zaščiti, preuredi obstoječe in izgradi novo nizkonapetostno elektro (NN) omrežje ter preuredi in izgradi omrežje javne razsvetljave (JR).

(3) Na območju OPPN se kot zaščita zgradi nova podzemna kabelska kanalizacija med točko A in točko B ali med točko A in E ter točko E in F.

(4) Zaradi gradnje garažne hiše G1 se prestavi obstoječi NN elektro energetski podzemni vod med TP Miškokrajnčeva in točko C in točko D tako, da poteka izven območja gradnje v skladu s prepisi in standardi.

(5) Po izgradnji je treba za nove trase elektrovodov izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom.

20. člen

(javna razsvetljava)

(1) Na območju OPPN se ob obstoječih cestah, poteh ter na ostalih javnih prostorih preuredi obstoječe in uredi novo omrežje javne razsvetljave.

(2) Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke.

21. člen

(omrežje elektronskih komunikacij)

(1) Na obravnavanem območju potekajo obstoječi telekomunikacijski (TK) vodi. Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječih vodov ter jih po potrebi prestaviti ali ustrezno zaščititi. Za priključitev novih objektov na obstoječe komunikacijsko omrežje se izgradi novo TK kanalizacijo.

(2) Novi in prestavljeni TK vodi se uredijo v cevni kabelski kanalizaciji (KK) ob drugih TK vodih in ob cestah in poteh, z ločenimi vmesnimi jaški. Ojačevalne distribucijske točke se projektno določijo in so del kabelsko komunikacijskega sistema (KKS).

(3) Priključevanje posameznih obstoječih in predvidenih objektov in naprav se podrobneje obdela v tehnični dokumentaciji, skladno s pogoji in pod nadzorom upravljavca. Po izgradnji je treba za nove trase TK vodov izdelati dokumentacijo o kablih s podzemnim katastrom. Pri križanju TK omrežja mora biti kot križanja med 45⁰ in 90⁰, vertikalni odmik pa najmanj 0.3 m.

22. člen

(plinovodno omrežje)

(1) Skladno z Energetsko zasnovo in programom plinifikacije mesta Celja je za obravnavano območje predvidena energetska oskrba z navezavo na obstoječe plinovodno omrežje zemeljskega plina. Sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina v Mestni občini Celje (SODO) ima na območju zgrajeno nizkotlačno plinovodno omrežje.

(2) Oskrba obravnavanega območja z zemeljskim plinom se uredi iz obstoječega plinovoda, ki poteka po Tkalski, Vrunčevi in Brodarjevi ulici.

(3) Sekundarno plinovodno omrežje se obnovi in uredi na osnovi pretočno-tlačne analize, glede na podatke o potencialnem energetskem konzumu. Predvideno sekundarno plinovodno omrežje se uredi v obstoječih komunalno energetskih koridorjih.

23. člen

(ogrevanje)

(1) Ogrevanje objektov in sanitarne vode se uredi individualno za posamezni objekt. Predviden vir ogrevanja je zemeljski plin, sončni kolektorji, toplotna črpalka ali daljinsko ogrevanje, skladno z veljavnimi prepisi, ki se nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka.

(2) Pri projektiranju ter obnovi obstoječih in gradnji novih objektov se upošteva normative in tehnične predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih virov energije ter upoštevajo predpisi s področja varstva zraka.

24. člen

(pogoji zbiranja in odvoza in deponiranje odpadkov)

(1) Pri ravnanju s komunalnimi odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem.

(2) Prostor za zbiranje komunalnih odpadkov se nahaja na nadzemnih ali podzemnih otokih za ločeno zbiranje odpadkov. Dovoz do njih je omogočen preko cestnega omrežja. Na vsakem otoku so posode za mešane odpadke, embalažo in biološke odpadke, najmanj na enem otoku (ob garažni hiši G1) pa tudi za papir in steklo. Posode za ločeno zbiranje odpadkov je treba postaviti na ekološko tehnično brezhiben prostor, ki bo oblikovan (nadstrešnica, ograja …) skladno z občinskimi predpisi in priporočili.

VII. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO

25. člen

(parcelacija)

(1) Zaradi predvidenih posegov se določijo nove parcelne meje. Parcelacija se izvede v skladu z grafičnim delom OPPN, na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene lomne točke meje in v skladu s katastrskim elaboratom, ki je obvezni sestavni del tehnične dokumentacije.

(2) Parcele, določene s tem OPPN, se po izvedenih posegih lahko delijo in združujejo, v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE

26. člen

(celostno ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Na ureditvenem območju OPPN se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:

– Celje – Arheološko najdišče Celje (spomenik, EŠD 56), na celotnem območju OPPN,

– Celje, nemška stanovanjska bloka (dediščina priporočilno, stavbna dediščina, EŠD 28616).

(2) Na območju OPPN je treba upoštevati varstveni režim, ki velja za kulturne spomenike, vključno z njihovim vplivnim območjem in varstveni režim, ki velja za varstveno območje dediščine – v pripravi. Upoštevati je treba pogoje in usmeritve pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(3) Pred vsemi posegi v zemeljske plasti se izvedejo predhodne arheološke raziskave, katerih rezultate se upošteva pri pripravi projektne dokumentacije in se jim ustrezno prilagodi.

(4) Na območju dediščine priporočilno se ravna z dediščino tako, da zagotavlja čim večjo ohranitev njenih kulturnih vrednot, upošteva varstveni režim in druga merila in pogoje za izvedbo posegov v prostor.

IX. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE

27. člen

(varstvo pred poplavo)

(1) Območje OPPN leži v razredu preostale poplavne nevarnosti, zato je treba v fazi projektiranja upoštevati omilitvene ukrepe.

(2) Nadvišanje terena in manipulacijskih površin ob objektih nad koto sosednjih zemljišč ni dopustno razen manjših gričev kot elementa krajinske ureditve na zelenicah.

(3) V okviru izdelave občinskega prostorskega načrta Mestne občine Celje je bila izdelana strokovna podlaga oziroma hidrološko-hidravlična študija »Izdelava kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti obstoječega stanja za vodotoke na območju Mestne občine Celje za potrebe izdelave OPN Mestne občine Celje« (IZVO-R d.o.o Ljubljana, št. proj.: K32/180). Skladno z zaključki študije se nahaja ureditveno območje OPPN v preostalem razredu poplavne nevarnosti, kjer globine pri pretoku Q 500 presegajo 1,5 m.

(4) Garažne hiše je dopustno graditi brez podzemnih delov (kleti), razen v primeru izvedbe novih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti, ter ko se s hidravlično-hidrološko študijo dokaže, da podzemni deli garaž ne bodo ogroženih zaradi poplav oziroma ko kota poplave pri pretoku Q 500 na obravnavanem območju omogoča izvedbo omilitvenega ukrepa.

(5) Za preprečitev škodljivega vpliva poplavnih voda na podzemne garaže v primeru izvedbe novih ukrepov za zagotavljanje poplavne varnosti, je potrebno izvesti omilitvene ukrepe:

– prepoved zadrževanja ljudi v podzemnih delih objektov v času nastopa visokih voda,

– omilitvene ukrepe, določene v hidravlično-hidrološki študiji iz tretjega odstavka tega člena.

(6) Območje OPPN ni erozijsko in plazljivo ogroženo. Pri projektiranju objektov in gradnji se ustrezne rešitve izvedejo na podlagi predhodne geomehanske presoje. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti in protierozijske zaščite ter zaščite pred vdorom podtalnice v fazi gradnje in v fazi uporabe.

28. člen

(varstvo zraka)

(1) V času gradnje se na celotnem ureditvenem območju, na transportnih poteh, gradbiščih in začasnih deponijah, s posebno pozornostjo na delih, ki se bivalnim območjem najbolj približajo, izvajajo vsaj naslednji ukrepi:

– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča in deponij ter transportnih sredstev; ukrep zahteva ustrezno nalaganje tovornih vozil, njihovo čiščenje pred vožnjo na javne prometne površine in prekrivanje sipkih tovorov,

– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišč, prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala; ukrep zahteva ustrezno ureditev gradbišč in začasnih skladišč sipkih materialov, vlaženje ali prekrivanje teh materialov ob suhem in vetrovnem vremenu, vlaženje prometnih in manipulativnih površin, s katerih se lahko nekontrolirano širijo prašni delci, redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površin, ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe gradbišča ter sprotno rekultiviranje območij posegov (deponij, nasipov, vkopov),

– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva uporabo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev ter njihovo redno vzdrževanje,

– če so prevozna sredstva in delovne naprave ustavljene za daljši čas, mora biti motor ugasnjen,

– zaradi zmanjšanja prašenja ob sušnih dnevih se predvidi zadostno močenje in čiščenje prevoznih poti in odkritih površin.

(2) Kot energetski vir se uporabljajo zemeljski plin, sončni kolektorji, toplotna črpalka ali daljinsko ogrevanje, skladno z veljavnimi prepisi, ki se nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka.

(3) Obnova obstoječih in gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo učinkovito rabo energije v stavbah.

29. člen

(varstvo tal)

(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne površine. Zaradi racionalne rabe tal je pomembna organizacija gradbišča, ki mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal.

(2) Na območju gradnje objektov in ostalih ureditev se vse izkopane plasti tal, nastale pri pripravi terena deponirajo ločeno, glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja.

(3) Za nasutja tal na območju OPPN se lahko uporablja samo material (kamnina, zemljina), ki je z vidika onesnaženosti zemljine neoporečen. Pred uporabo materiala se po potrebi preveri stopnje onesnaženosti materiala skladno s predpisi, ki določajo mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednostih nevarnih snovi v tleh.

30. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, sodi obravnavano območje v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa, saj gre za stanovanjsko območje. Dopustna mejna vrednost hrupa na območjih II. stopnje varstva pred hrupom je 55 dBA podnevi in 45 dBA ponoči, kritična vrednost pa 63 dBA podnevi in 53 dBA ponoči.

(2) V času gradnje se uporabljajo stroji s čim manjšo možno zvočno močjo in se upošteva omejitve glede njihove uporabe, predvsem časovne omejitve (uporaba v dnevnem času). Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.

(3) Glede na obstoječo in predvideno dejavnost na območju OPPN aktivni protihrupni ukrepi niso potrebni. Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19).

(4) V skladu z zakonodajo s področja varstva pred hrupom se ukrepe za zmanjšanje prekomerne obremenitve s hrupom ob obstoječem državnem cestnem omrežju načrtuje in izvaja v skladu z Operativnim programom varstva pred hrupom, ki ga zagotovi ministrstvo, pristojno za okolje in ministrstvo, pristojno za infrastrukturo, v sodelovanju z upravljavcem ceste.

(5) V primeru izvedbe protihrupnih ukrepov je treba izvesti pasivne protihrupne zaščite objektov. Če to ne zadošča, je potrebno protihrupne objekte načrtovati v skladu z določili tega odloka ter po predhodno izdelani idejni zasnovi, ki jo potrdi služba Mestne občine Celje, pristojna za urejanje prostora. V čim večji možni meri se ohrani obstoječa vegetacija, oziroma se po potrebi nadomesti. Protihrupne ograje je treba oblikovati tako, da se vzpostavi kakovosten prostor na zunanji in notranji strani ceste. Protihrupne ograje morajo biti oblikovane v skladu z značilnostmi urbanega prostora v neposredni bližini in čim bolj ozelenjene. Oblikovanje in izbira materialov mora biti enotna za celotni odsek ograje.

31. člen

(varstvo voda)

(1) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.

(2) Na meteorno kanalizacijo se dovoli priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili predpisov iz prejšnjega odstavka. Padavinske vode s streh objektov in utrjenih površin se v primeru prenove ali novogradnje speljejo v ločeno meteorno kanalizacijo preko peskolovov in v ponikovalnico.

(3) V območju predvidene gradnje je treba izvesti lokalno zadrževanje in ponikanje (če teren dovoljuje) odpadnih meteornih vod pred izpustom v javno kanalizacijo.

32. člen

(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)

(1) Razsvetljava objekta se izvede tako, da ne povzroča svetlobnega onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena izključno v tla. Načrtovanje in uporaba javne razsvetljave in drugih zunanjih svetlobnih teles mora biti skladno z določili, ki predpisujejo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

(2) Za ureditev javne razsvetljave in razsvetljave objektov se načrtuje uporaba takšnih svetil, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba in širše okolice ter uporabijo svetila, ki ne oddajajo svetlobe v UV-spektru.

(3) Gradbišča se ponoči ne osvetljuje. Za varovanje gradbišča in objekta v času obratovanja je dovoljena postavitev posameznih svetil, ki so opremljena s senzorjem za samodejni vklop/izklop.

(4) Svetlobnih reklamnih napisov in sporočil na celotnem območju prostorskega načrta ni dovoljeno nameščati in uporabljati.

33. člen

(ravnanje z odpadki)

(1) Pri ravnanju z odpadki, je treba upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali odstranjevalcem. Način zbiranja in odvoz komunalnih odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v Mestni občini Celje.

(2) Gradbeni odpadki in inertni odpadki, ki nastanejo zaradi rušenja obstoječih objektov in infrastrukture, se odstranijo izven ureditvenega območja OPPN. Ravnanje z njimi se izvede v skladu z načrtom odstranjevalnih del ter s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.

(3) Pri vseh gradbenih posegih je potrebno zagotoviti vzorčenje zemljine in ukrepati glede na rezultate, pri čemer ena analiza ni dovolj. Pri večjih izkopih je potrebno zagotoviti in izdelati gosto mrežo vzorčenja na kritične parametre: kadmij, svinec in cink.

(4) Pri ravnanju z odpadki nastalimi pri rušenju in gradnji objektov je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise s področja ravnanja z odpadki in izvajati naslednje ukrepe:

– vse vrste nastalih odpadkov je potrebno ločeno zbirati in jih predati pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki,

– zemljino, ki nastane zaradi gradbenih del, se mora pred ponovno uporabo analizirati in v kolikor zemljina ni onesnažena, v čim večji meri ponovno uporabiti na sami lokaciji posega,

– v primeru, da je zemljina onesnažena, je investitor dolžan upoštevati določbe veljavne zakonodaje v zvezi z obremenjevanjem tal z vnašanjem odpadkov v tla in odlaganjem odpadkov na odlagališča.

(5) Nevarni odpadki, mednje spadata tudi zemljina, onesnažena zaradi razlitja nevarnih snovi, in odpadna embalaža nevarnih snovi, se predajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar se ustrezno evidentira. Na območju OPPN ni dovoljeno skladiščenje nevarnih odpadkov.

X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM

34. člen

(varstvo pred poplavo in erozijo)

(1) Območje OPPN leži v razredu preostale poplavne nevarnosti. V skladu z zaključki strokovne podlage »Izdelava kart poplavne nevarnosti in kart razredov poplavne nevarnosti obstoječega stanja za vodotoke na območju Mestne občine Celje za potrebe izdelave OPN Mestne občine Celje« rezultati modelov potrjujejo ustreznost izvedbe lokalnih protipoplavnih ukrepov na območju Celja, a hkrati opozarjajo na veliko poplavno ogroženost mesta v primeru izjemnih hidroloških dogodkov.

(2) Za preprečitev škodljivega vpliva poplavnih voda na stavbah in za zaščito ljudi je potrebno izvesti omilitvene ukrepe, kot je to določeno v 27. členu tega odloka.

(3) Območje OPPN ni erozivno in plazljivo ogroženo. Pri projektiranju objektov in gradnji se ustrezne rešitve izvedejo na podlagi predhodne geomehanske presoje. Rešitve morajo zagotavljati ustrezno stopnjo stabilnosti in protierozijske zaščite v fazi gradnje in v fazi uporabe.

35. člen

(varstvo pred potresom)

Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje Mercalli-Cancani-Sieberg. Pospešek tal je 0,150.

36. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarna varnost se zagotovi z urejenimi obstoječimi in načrtovanimi dovozi za interventna vozila, z zagotavljanjem zadostnih virov vode za gašenje ter z ostalimi preventivnimi ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti. Zaradi požarne ogroženosti se med gradnjo in obratovanjem upošteva predpise, ki urejajo varstvo pred požarom in varstvo pred požarom v naravnem okolju ter druge predpise, ki urejajo prostorske, gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom.

(2) Na ureditvenem območju OPPN je omogočen dovoz intervencijskih vozil in umik ljudi na sosednja zemljišča. Med objekti se zagotovijo ustrezni odmiki in potrebne protipožarne zaščite. Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje se zagotovijo iz vodovoda preko hidrantnega omrežja.

(3) Na osnovi izračuna požarne obremenitve je pri projektiranju in izvedbi prenove obstoječih in pri gradnji novih objektov treba upoštevati takšne materiale in naprave, ki ustrezajo varnosti objekta in njegovih naprav pred požarom. Način varovanja pred požarom za objekt in dobrine bo opredeljen v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.

37. člen

(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)

(1) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se prepreči odtekanje vode v vodotoke, v podzemno vodo in na gozdna ter kmetijska zemljišča.

(2) Pri nezgodah med gradnjo in med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov, se ustrezno ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo in kmetijska zemljišča ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se skladno s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, zavaruje se lokacija, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.

(3) Med gradnjo in obratovanjem se izvajajo vsi ukrepi za preprečitev izcejanja betonskih odplak, izcejanja goriva, olj, zaščitnih premazov in drugih škodljivih snovi v vodo. Vsi gradbeni odpadki in ostanki gradbenega materiala ter kakršni koli drugi odpadki se sproti odstranijo iz ureditvenega območja in na ustrezen način reciklirajo ali deponirajo.

(4) Pranje, čiščenje in oskrba gradbene mehanizacije z naftnimi derivati se vrši v za ta namen zgrajenih pretakališčih, ki se zgradijo kot neprepustne ploščadi z lovilno posodo, ki lahko sprejme celotno morebitno izlito tekočino, iztok iz ploščadi se opremi z zaklopko, s peskolovom in lovilcem olj, ki se redno vzdržujeta. Pri pretakanju goriva se zagotovi dvakratna količina absorbcijskega sredstva za vpijanje naftnih derivatov, ki je potrebna, če bi kjerkoli nekontrolirano odtekalo gorivo ali pa olje iz polnega največjega rezervoarja na napravah oziroma mehanizaciji.

XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE

38. člen

(etapnost)

Prostorske ureditve, ki jih določa OPPN, je mogoče izvajati v celoti ali po delih, ki predstavljajo funkcionalno zaključene celote in se lahko gradijo ločeno. Izvajajo se tako, da čim manj vplivajo na bivalne in delovne pogoje in obstoječe ureditve sosednjih območij, ter da je zagotovljeno nemoteno obratovanje obstoječih objektov. V primeru fazne izvedbe prostorskih ureditev se dograditev in obnova gospodarske javne infrastrukture in zemljišč izvede v vsaki zaključeni etapi posebej.

XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE

39. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) Pred začetkom del je treba pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove.

(2) Pred začetkom del je treba narediti posnetek ničelnega stanja cest, ki se bodo uporabljale kot gradbiščne poti, nastale poškodbe je treba po koncu gradnje odpraviti in na cestah vzpostaviti prvotno stanje.

(3) Infrastrukturne objekte, naprave in druge objekte je treba med gradnjo ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa morebitne poškodbe sanirati.

XIII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV

40. člen

(dopustna odstopanja)

Kot tolerance so dovoljene:

– sprememba parcelnih mej ob soglasju mejašev,

– povečanje tlorisnih gabaritov načrtovanih objektov do + 10 %, povečanje višinskih gabaritov načrtovanih objektov do + 5 %,

– zmanjšanje tlorisnih gabaritov načrtovanih objektov do – 20 %, zmanjšanje višinskih gabaritov načrtovanih objektov do – 5 %,

– na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije so dopustne tolerance pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe oziroma prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN,

– spremembe tras in objektov prometne, komunalne in energetske infrastrukture so mogoče ob soglasju vseh tangiranih nosilcev urejanja prostora.

XIV. KONČNE DOLOČBE

41. člen

(vpogled)

Projekt iz 1. člena tega odloka, ki je sestavni del tega odloka, je na vpogled pri pristojnih službah Mestne občine Celje in na Upravni enoti Celje.

42. člen

(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.

(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati na območju tega OPPN določila Odloka o zazidalnem načrtu Dolgo polje I in CRC Golovec (Uradni list SRS, št. 10/76, 21/82, 14/86, 7/90 in Uradni list RS, št. 69/93 – Tolerance ZN, 38/94, 2/96, 57/98, 69/02, 43/08, 45/10, 109/10 – OPPN TPC, 22/11 – OPPN Hala in 39/15 – OPPN GOJ 5).

43. člen

(veljavnost odloka)

Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 3505-6/2016

Celje, dne 5. oktobra 2021

Župan

Mestne občine Celje

Bojan Šrot

po pooblastilu župana

Breda Arnšek

podžupanja

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 163/2021 z dne 15. 10. 2021