Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 2/2026 z dne 9. 1. 2026

35. Pravilnik o oddajanju poslovnih prostorov javnega zavoda Podjetniški inkubator Kočevje v najem in uporabo, stran 103.

Na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti /ZSPDSLS-1/ (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 – ZORR), Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 31/18), Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O, 76/23, 24/25 – ZFisP-1 in 39/25), 54. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE, 62/24 – odl. US, 102/24 – ZLV-K), 18. člena Statuta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 32/15, 39/23, 51/25) in 67. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Kočevje (Uradni list RS, št. 191/20, 63/23) je Občinski svet Občine Kočevje na 26. redni seji dne 17. 12. 2025 sprejel

P R A V I L N I K

o oddajanju poslovnih prostorov javnega zavoda Podjetniški inkubator Kočevje v najem in uporabo

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(predmet in vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa postopek, pogoje in način oddaje poslovnih in proizvodnih prostorov, ki so v lasti Občine Kočevje (v nadaljevanju besedila: občina) in so dani v upravljanje ali najem javnemu zavodu Podjetniški inkubator Kočevje (v nadaljevanju: javni zavod), ter merila za določanje višine najemnin in uporabnin.

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezna izraza, uporabljena v tem pravilniku, imata naslednji pomen:

– »najem« je pogodbeno razmerje, v katerem se najemodajalec zavezuje, da bo najemniku izročil določeno nepremičnino v rabo, ta pa se zavezuje, da mu bo za to plačeval določeno najemnino;

– »uporaba« je oddaja nepremičnega premoženja v uporabo po posameznih urah ali dnevih.

3. člen

(upravljavec poslovnih in proizvodnih prostorov)

(1) Upravljavec poslovnih in proizvodnih prostorov je javni zavod Podjetniški inkubator Kočevje, s katerim je občina sklenila pogodbo o upravljanju s premoženjem v lasti občine oziroma najemno pogodbo.

(2) Upravljavec v imenu in za račun lastnika izvršuje vse pravice in obveznosti iz naslova oddajanja poslovnih prostorov, katerih upravljavec ali najemnik je, v najem in občasno uporabo.

II. ODDAJA POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM

4. člen

(premoženje, ki se ga lahko odda v najem)

(1) V najem se lahko odda nepremično premoženje, ki ga začasno ne potrebuje lastnik, upravljavec ali uporabnik.

(2) Poslovni prostor se odda v najem za opravljanje tistih vrst dejavnosti, ki so v posameznem okolju dovoljeni s prostorskimi izvedbenimi akti občine.

5. člen

(metode oddaje v najem)

(1) Postopek za oddajo nepremičnine v najem se začne na podlagi vloge stranke ali na pobudo upravljavca nepremičnin ali občinske uprave, na enega izmed naslednjih načinov:

– z izvedbo javne dražbe,

– z javnim zbiranjem ponudb,

– s sklenitvijo neposredne pogodbe.

(2) V postopku oddaje poslovnih prostorov se izbere tista metoda, ki občini zagotavlja najugodnejši ekonomski učinek, pri tem pa je praviloma primarni cilj oddaje poslovnih prostorov doseganje čim višje najemnine.

(3) Nepremično premoženje se oddaja v najem skladno s pogoji in postopki, ki jih določata zakon in uredba, ki urejata stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.

6. člen

(določitev komisije in njene naloge)

(1) V primeru izvedbe javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb imenuje župan komisijo za oddajanje poslovnih prostorov občine v najem (v nadaljevanju besedila: komisija), ki vodi postopke oddajanja poslovnih prostorov v najem.

(2) Komisijo sestavljajo predsednik in dva člana, ki na javni dražbi ali javnem zbiranju ponudb izberejo najugodnejšega ponudnika z večino glasov vseh članov.

(3) Komisija je za svoje delo odgovorna županu in mu mora o svojem delu tudi poročati.

(4) Komisija o postopku javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi člani.

III. METODA JAVNE DRAŽBE

7. člen

(javna dražba)

(1) Javna dražba se izvede kot javno oddajanje poslovnih prostorov v najem, pri kateri je najemna pogodba sklenjena z najugodnejšim dražiteljem, to je s ponudnikom, ki pristane na vnaprej določene pogoje in ponudi najvišjo ceno.

(2) Izvedba javne dražbe se objavi na spletni strani občine, če je to v skladu z načelom gospodarnosti, pa tudi na drug, krajevno običajen način ali na drugi spletni strani.

(3) Med objavo razpisa o javni dražbi in izvedbo javne dražbe ne sme preteči manj kot 20 dni in ne več kot 60 dni.

(4) Javna dražba se lahko izvede elektronsko.

(5) Na javni dražbi kot dražitelji ne morejo sodelovati cenilec in člani komisije ter z njimi povezane osebe.

(6) Za povezano osebo se štejejo:

– fizična oseba, ki je s članom komisije ali cenilcem v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do katerega koli kolena, v stranski vrsti pa do tretjega kolena, ali ki je s članom komisije ali cenilcem v zakonu, zunajzakonski skupnosti, sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ali v svaštvu do drugega kolena, ne glede na to, ali je zakonska zveza oziroma partnerska zveza prenehala ali ne,

– fizična oseba, ki je s članom komisije ali cenilcem v odnosu skrbništva ali posvojenca oziroma posvojitelja,

– pravna oseba, v kapitalu katere ima član komisije ali cenilec delež večji od 50 odstotkov in

– druge osebe, s katerimi je glede na znane okoliščine ali na kakršnem koli pravnem temelju povezan član komisije ali cenilec, tako da zaradi te povezave obstaja dvom o njegovi nepristranskosti pri opravljanju funkcije člana komisije ali cenilca.

(7) Najugodnejši dražitelj mora pred sklenitvijo pogodbe podati pisno izjavo, da ni povezana oseba po prejšnjem odstavku.

(8) Z najugodnejšim dražiteljem se sklene pogodba, praviloma v 15 dneh po končani dražbi.

(9) Če dražitelj ne podpiše pogodbe v roku iz prejšnjega odstavka, mu upravljavec lahko podaljša rok za sklenitev pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni, ali pa zadrži njegovo varščino. Če dražitelj ne podpiše pogodbe v podaljšanem roku, upravljavec zadrži njegovo varščino.

8. člen

(postopek javne dražbe)

(1) Na javno dražbo lahko pristopijo le dražitelji oziroma tretje osebe, ki:

– izpolnjujejo pogoje, določene v objavi javne dražbe in so v celotnem znesku pravočasno vplačali varščino in

– ob pristopu na dražbo predložijo dokument, na podlagi katerega je mogoče identificirati dražitelja oziroma tretjo osebo.

(2) Če se v imenu dražitelja dražbe udeleži in draži tretja oseba, ki ni njen zakoniti zastopnik, mora ta komisiji za izvedbo javne dražbe predložiti pisno pooblastilo dražitelja, v imenu katerega se udeležuje dražbe.

(3) Izklicna vrednost in vsaka nadaljnja cena se višata najmanj po zneskih, objavljenih v objavi razpisa o javni dražbi. Če nihče od udeležencev javne dražbe najvišje dosežene cene ne zviša pred tretjim izklicem, se šteje, da je sprejeta tista cena, ki je bila izklicana trikrat. Ko je cena izklicana trikrat, komisija, ki vodi javno dražbo, ugotovi, komu in po kakšni ceni je bil predmet javne dražbe prodan, in najugodnejšega dražitelja pozove k podpisu pogodbe.

(4) Vplačane varščine dražiteljev, ki se javne dražbe ne udeležijo ali k dražbi ne pristopijo, se zadržijo.

(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko, kadar to terja načelo gospodarnosti, vplačane varščine dražiteljev vrnejo tudi v primerih, ko se javne dražbe ne udeležijo ali ne pristopijo k dražbi, kar se navede v razpisu o javni dražbi.

(6) Če izklicna višina najemnine ni bila dosežena, je javna dražba neuspešna.

IV. METODA JAVNEGA ZBIRANJA PONUDB

9. člen

(javno zbiranje ponudb)

(1) Javno zbiranje ponudb se izvede kot na nedoločen ali določljiv krog oseb naslovljeno vabilo k dajanju ponudb za najem poslovnih prostorov. Vabilo k dajanju ponudb lahko vsebuje podatek o izhodiščni vrednosti ali znižani izhodiščni vrednosti.

(2) Javno zbiranje ponudb se objavi na spletni strani občine, če je to v skladu z načelom gospodarnosti, pa tudi na drug, krajevno običajen način ali na drugi spletni strani.

(3) Med objavo razpisa o javnem zbiranju ponudb in odpiranjem ponudb ne sme preteči manj kot 20 dni in ne več kot 60 dni.

(4) Javno zbiranje ponudb se lahko opravi elektronsko.

(5) Pri javnem zbiranju ponudb kot ponudniki ne morejo sodelovati cenilec in člani komisije ter z njimi povezane osebe.

(6) Za povezano osebo se štejejo:

– fizična oseba, ki je s članom komisije ali cenilcem v odnosu skrbništva ali posvojenca oziroma posvojitelja,

– pravna oseba, v kapitalu katere ima član komisije ali cenilec delež večji od 50 odstotkov in

(7) Po prejemu ponudb se lahko opravijo dodatna pogajanja, da se doseže za lastnika ugodnejša ponudba.

(8) Najugodnejši ponudnik mora pred sklenitvijo pogodbe podati pisno izjavo, da ni povezana oseba po šestem odstavku tega člena.

(9) Z najugodnejšim ponudnikom se sklene pogodba najpozneje v 15 dneh po opravljeni izbiri najugodnejšega ponudnika.

(10) Če ponudnik ne sklene pogodbe v roku iz prejšnjega odstavka, lahko lastnik podaljša rok za sklenitev pogodbe, vendar ne za več kot 15 dni, ali pa zadrži njegovo varščino. Če najugodnejši ponudnik ne podpiše pogodbe niti v podaljšanem roku, upravljavec zadrži njegovo varščino.

10. člen

(razpis o javnem zbiranju ponudb)

(1) Objava razpisa o javnem zbiranju ponudb vsebuje:

– naziv in sedež organizatorja javnega zbiranja ponudb in naziv in sedež najemodajalca, če ta ni hkrati organizator javnega zbiranja ponudb,

– opis predmeta javnega zbiranja ponudb,

– navedbo, da je treba ponudbi priložiti potrdilo o vplačani varščini, katere višino določi najemodajalca v objavi,

– številko transakcijskega računa, na katerega se vplača varščina,

– obvestilo ponudnikom, da bo po končanem javnem zbiranju ponudb varščina vrnjena tistim, ki v postopku javnega zbiranja ponudb ne bodo uspešni, in navedba roka, v katerem bo vrnjena,

– razloge za zadržanje varščine,

– način in rok plačila najemnine,

– navedbo, da je plačilo najemnine v roku, ki je določen, bistvena sestavina pravnega posla,

– rok za prejem ponudbe,

– obliko in pogoje, pod katerimi mora najemnik predložiti ponudbo, ali sestavine, ki naj jih ponudba vsebuje, in navedbo, da se bodo po prejemu ponudb s ponudniki lahko opravila dodatna pogajanja,

– navedbo, ali je odpiranje ponudb javno ali ne,

– navedbo, po kateri metodi se bo nadaljeval postopek ob več najugodnejših ponudbah,

– informacijo o tem, kje in pod kakšnimi pogoji lahko zainteresirani najemniki pridobijo podrobnejše informacije o predmetu javnega zbiranja ponudb zaradi oblikovanja ponudbe za najem in si ogledajo predmet javnega zbiranja ponudb,

– kontaktne osebe najemodajalca,

– navedbo, da lahko organ, odgovoren za izvrševanje proračuna občine (župan) organ, odgovoren za izvrševanje proračuna občine (župan), za to pooblasti, postopek ustavi do sklenitve pravnega posla, pri čemer se ponudnikom povrnejo stroški v višini izkazanih stroškov za prevzem razpisne dokumentacije in morebitne vplačane varščine in

– morebitne druge pogoje in posebnosti javnega zbiranja ponudb ali pravnega posla, ki jih mora izpolnjevati uspeli ponudnik.

(2) Objava razpisa o javnem zbiranju ponudb lahko vsebuje podatek o izhodiščni vrednosti ali znižani izhodiščni vrednosti.

11. člen

(postopek javnega zbiranja ponudb)

(1) Odpiranje ponudb je javno. Najemodajalec sme zaradi varovanja tajnih podatkov določiti, da postopek odpiranja ponudb ni javen.

(2) Pred obravnavo prispelih ponudb komisija preveri ali so bile ponudbe pravočasne in popolne.

(3) Ponudbo, ki je prispela po razpisnem roku, ali pravočasno, vendar nepopolno ponudbo komisija izloči in o tem obvesti ponudnika.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek lahko ponudnik, čigar ponudba je prispela pravočasno in vsebuje vse sestavine ponudbe, ima pa pomanjkljivo dokumentacijo, tako ponudbo dopolni na poziv komisije.

(5) Če je med prejetimi ponudbami več najugodnejših ponudb, komisija:

– pozove vse najugodnejše ponudnike k oddaji nove ponudbe,

– opravi z najugodnejšimi ponudniki dodatna pogajanja ali

– opravi med najugodnejšimi ponudniki javno dražbo.

(6) Če komisija opravi javno dražbo iz tretje alineje prejšnjega odstavka, se za izklicno vrednost določi vrednost, ki so jo v svojih ponudbah ponudili najugodnejši ponudniki, pri čemer se kot varščina v postopku javne dražbe šteje že vplačana varščina v postopku javnega zbiranja ponudb.

(7) Navedbo, po kateri metodi se bo nadaljeval postopek ob več najugodnejših ponudbah komisija objavi v razpisu.

12. člen

(vračilo varščine)

(1) Najemnik, ki je sklenil najemno pogodbo na podlagi metode javne dražbe ali javnega zbiranja ponudb, mora prevzeti poslovni prostor in ga pričeti uporabljati v roku, ki je določen v pogodbi. Plačana varščina se poračuna z najemno obveznostjo.

(2) Kolikor najemnik iz neupravičenih razlogov ne prične uporabljati poslovnega prostora skladno s sklenjeno najemno pogodbo, lahko najemodajalec odstopi od pogodbe brez odpovednega roka in se varščina ne vrne.

(3) Vplačane varščine se vrnejo tudi na javnem zbiranju ponudb ali javni dražbi neizbranim ponudnikom.

V. METODA NEPOSREDNE POGODBE

13. člen

(oddaja v najem po metodi neposredne pogodbe)

(1) Če se pravni posel oddaje sklepa po metodi neposredne pogodbe, se mora na spletni strani občine objaviti Namera o sklenitvi neposredne pogodbe. Če je to v skladu z načelom gospodarnosti, se namera lahko objavi tudi na drug, krajevno običajen način ali na drugi spletni strani.

(2) Namera o sklenitvi pogodbe se objavi najmanj 20 dni pred nameravano sklenitvijo neposredne pogodbe in mora biti objavljena najmanj 20 dni.

(3) Namere o sklenitvi neposredne pogodbe ni treba objaviti, če se neposredna pogodba sklepa zaradi:

– pomoči države v skladu s predpisi o obrambi ali zaradi pomoči države ali samoupravne lokalne skupnosti ob naravni ali drugi nesreči,

– zagotavljanja potrebne pripravljenosti na naravne ali druge nesreče v skladu s predpisi ali

– varovanja tajnih podatkov pri izvajanju obveščevalnih in varnostnih nalog.

(4) Pred sklenitvijo neposredne pogodbe upravljavec z zainteresiranimi osebami opravi pogajanja o ceni in o drugih pogojih pravnega posla.

14. člen

(vsebina namere o sklenitvi neposredne pogodbe)

(1) Objava namere o sklenitvi neposredne pogodbe o oddaji poslovnega prostora v najem vsebuje:

– naziv in sedež najemodajalca, ki sklepa pravni posel oddaje poslovnega prostora v najem,

– opis predmeta neposredne pogodbe o oddaji poslovnega prostora v najem,

– rok za prejem ponudbe ali izjave o interesu,

– obliko in pogoje, pod katerimi se predloži ponudba, ali sestavine, ki naj jih ponudba vsebuje,

– navedbo, da se bodo po prejemu ponudb, če bo zainteresiranih oseb več, z njimi opravila pogajanja o višini najemnine in o drugih pogojih pravnega posla,

– način in rok plačila najemnine,

– navedbo, da je plačilo celotne najemnine v roku, ki je določen, bistvena sestavina pravnega posla,

– informacijo o tem, kje in pod kakšnimi pogoji se lahko pridobijo podrobnejše informacije o predmetu oddaje v najem zaradi oblikovanja ponudbe in si ogledajo predmet oddaje v najem,

– kontaktne osebe najemodajalca,

– navedbo, da lahko organ, odgovoren za izvrševanje proračuna občine (župan), ali oseba, ki jo predstojnik upravljavca ali organ, odgovoren za izvrševanje proračuna občine (župan), za to pooblasti, postopek ustavi do sklenitve pravnega posla in

– morebitne druge pogoje in posebnosti pravnega posla.

(2) Objava namere o sklenitvi neposredne pogodbe o oddaji poslovnega prostora v najem lahko vsebuje tudi podatek o najnižji ponudbeni najemnini.

VI. ODDAJA V NAJEM POD OCENJENO VREDNOSTJO

15. člen

(pogoji za oddajo v najem pod ocenjeno vrednostjo)

(1) V kolikor gre za prostor namenjen poslovni dejavnosti, zlasti rokodelstvu in kulturni dejavnosti, se nepremično premoženje lahko odda v najem pod ocenjeno vrednostjo, pri čemer je med ponudbami, ki so v skladu z razvojnim programom občine merilo za izbor najugodnejšega ponudnika ekonomsko najugodnejša ponudba.

(2) V primeru oddaje v najem po tem členu, se poslovni prostori oddajo v najem na podlagi metode javnega zbiranja ponudb. Objava javnega zbiranja ponudb vsebuje merila, ki so poleg ponujene najemnine odločilna za izbor najugodnejšega ponudnika. Objava poleg meril vsebuje navedbo, da bo sestavni del pogodbe o oddaji nepremičnega premoženja v najem tudi določilo o sankcijah za morebitno kršitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti najemnika, s katerimi bo zagotovljeno uresničevanje razvojnega programa samoupravne lokalne skupnosti in gospodarnost oddaje v najem.

VII. NAJEMNINA

16. člen

(plačilo najemnine)

(1) Najemnik plačuje najemnino na podlagi veljavne tripartitne pogodbe o najemu, ki jo sklene z lastnikom in upravljavcem objekta ter izstavljenega računa s strani lastnika objekta.

(2) Poleg najemnine je najemnik dolžan plačevati vse stroške, ki nastanejo pri obratovanju objekta, v katerem je poslovni prostor.

(3) Lastnik objekta najemnino obračuna mesečno, na podlagi sklenjenih pogodb, do 10. v mesecu za pretekli mesec.

(4) Najemnik mora plačati najemnino najpozneje v petnajstih dneh od datuma izstavitve računa. V primeru zamude s plačilom je najemnik dolžan plačati zakonite zamudne obresti.

(5) Najemnine se letno usklajujejo z indeksom cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji.

17. člen

(prihodki od najemnin)

(1) Najemnina je prihodek občinskega proračuna in se spremlja ločeno kot prihodek iz naslova sklenjenih pogodb, in sicer kot svoje stroškovno mesto, sredstva pa se uporabljajo za vzdrževanje objekta, danega v upravljanje oziroma najem.

(2) Najemnino v pogodbeno dogovorjenem odstotku višine cene lastnik v obliki transfera vrne upravljavcu. Upravljavec je dolžan zagotoviti ločeno spremljanje prihodkov iz naslova sklenjenih pogodb, in sicer kot svoje stroškovno mesto, sredstva pa nameniti za kritje stroškov tekočega in, po dogovoru z lastnikom, tudi investicijskega vzdrževanja objekta ter za nakup nove opreme. Sredstva, pridobljena iz naslova oddaje prostorov v najem, je upravljavec dolžan vključiti v svoj finančni načrt.

VIII. ODDAJANJE PROSTOROV V OBČASNO UPORABO

18. člen

(prostori, ki se lahko oddajajo v občasno uporabo)

(1) V občasno uporabo se lahko oddajo prostori, s katerimi upravlja Javni zavod, kot so predavalnica, sejna soba, računalniški prostor, večnamenska dvorana, co-working prostor oziroma miza, predelovalni center, podjetniško izobraževalni prototipni center in drugi prostori, ki so navedeni v vsakokrat veljavnem ceniku.

(2) Prostori iz prvega odstavka tega člena se lahko oddajo v občasno uporabo po posameznih urah ali dnevih, pri čemer oddaja po urah ne sme preseči povezanih 23 ur, oddaja po dnevih pa ne povezanih 31 dni.

19. člen

(postopek oddaje prostora v občasno uporabo)

(1) Postopek za oddajo nepremičnine v občasno uporabo se začne na podlagi vloge stranke, ki jo odda upravljavcu objekta.

(2) Stranka vlogo vloži na predpisanem obrazcu, najmanj 5 delovnih dni pred željeno uporabo.

(3) Uporabnik se za prevzem prostorov in o vseh informacijah glede uporabe dogovori s kontaktno osebo upravljavca.

20. člen

(odgovornost uporabnika)

(1) Uporabnik prostorov je materialno odgovoren za morebitno škodo v prostorih in na inventarju, ki bi nastala v času njegove uporabe. V primeru nastale škode bo upravljavec nepremičnine odpravil škodo, pri čemer bo račun za nastale stroške izstavil uporabniku.

(2) Uporabnik mora poskrbeti za red in varnost v prostorih, ki jih je prejel v uporabo ter upoštevati vse veljavne predpise s področja hrupa, reda in miru ter druge predpise, vezane na opravljanje svoje dejavnosti.

21. člen

(pogodba o občasni uporabi prostora)

(1) Za občasno uporabo prostorov se sklene tripartitna pogodba o uporabi prostorov med upravljavcem, uporabnikom in lastnikom objekta, Občino Kočevje.

(2) V pogodbi se določijo medsebojne pravice in obveznosti, predmet uporabe, obdobje uporabe, višina uporabnine, način in rok plačila ter odgovorna oseba uporabnika, ki bo odgovarjala za dogovorjeno uporabo objekta in za povzročeno škodo.

22. člen

(plačilo uporabnine)

(1) Za občasno uporabo poslovnih prostorov se zaračuna uporabnina na podlagi cenika, ki ga sprejme župan in se objavi na javnem mestu.

(2) Uporabnina predstavlja tržno odmero, ki se določi izkustveno ali s cenitvijo tako, da se z uporabnino pokrijejo obratovalni stroški in stroški manjših vzdrževalnih del.

(3) Uporabnik plačuje uporabnino na podlagi izstavljenega računa lastnika objekta.

(4) Lastnik objekta uporabnino obračuna mesečno, na podlagi evidence, katero dostavi upravljavec objekta do 10. v mesecu za pretekli mesec.

(5) Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje v petnajstih dneh od datuma izstavitve računa. Račun se izstavi na podlagi cenika, veljavnega na dan izstavitve računa. V primeru zamude s plačilom je uporabnik dolžan plačati zakonite zamudne obresti.

23. člen

(prihodki od uporabnin)

(1) Uporabnina je prihodek občinskega proračuna in se spremlja ločeno kot prihodek iz naslova sklenjenih pogodb, in sicer kot svoje stroškovno mesto, sredstva pa se uporabljajo za vzdrževanje objekta, danega v upravljanje oziroma najem.

(2) Uporabnino v pogodbeno dogovorjenem odstotku višine cene lastnik v obliki transfera vrne upravljavcu. Upravljavec je dolžan zagotoviti ločeno spremljanje prihodkov iz naslova sklenjenih pogodb, in sicer kot svoje stroškovno mesto, sredstva pa nameniti za kritje stroškov tekočega in, po dogovoru z lastnikom, tudi investicijskega vzdrževanja objekta ter za nakup nove opreme. Sredstva, pridobljena iz naslova oddaje prostorov v uporabo, je upravljavec dolžan vključiti v svoj finančni načrt.

24. člen

(oddaja v brezplačno uporabo)

(1) V kolikor vlogo za občasno uporabo vloži:

– oseba javnega prava za opravljanje javnih nalog,

– nevladna organizacija ki ji je podeljen status delovanja v javnem interesu, za opravljanje tistih dejavnosti, za katere jim je podeljen status,

– socialno podjetje ali nepridobitna pravna oseba, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja socialno podjetništvo, ki namerava poslovati kot socialno podjetje in bo začela postopek registracije v skladu z zakonom, ki ureja socialno podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: nepridobitna pravna oseba), v obsegu, ki je potreben za opravljanje dejavnosti, za katero je ustanovljena,

je lahko oddaja v uporabo brezplačna.

(2) Uporabniki iz prejšnjega člena krijejo obratovalne stroške, stroške rednega vzdrževanja in stroške čiščenja, ki so zajeti v ceni nadomestila skladno z veljavnim cenikom.

IX. PREHODNE DOLOČBE

25. člen

(ureditev obstoječih najemnih razmerij)

(1) Z obstoječimi najemniki se v 30 dneh od uveljavitve tega pravilnika sklenejo aneksi k najemnim pogodbam, s katerimi se spremeni najemodajalec, to je Občina Kočevje.

(2) Vsa ostala določila že sklenjenih pogodb o najemu poslovnih prostorov za določen čas ostanejo v veljavi do izteka najemnih razmerij.

26. člen

(sprejem cenika)

Župan cenik za občasno uporabo poslovnih prostorov sprejme v roku 30 dni od veljavnosti tega pravilnika.

X. KONČNA DOLOČBA

27. člen

(začetek veljavnosti pravilnika)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 007-0009/2025-5

Kočevje, dne 5. januarja 2026

Župan

Občine Kočevje

Gregor Košir

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 2/2026 z dne 9. 1. 2026