Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 86/2025 z dne 7. 11. 2025

3078. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za »Zahodni del vasi Hrast pri Jugorju, v enoti urejanja HRA-5-OPPN«, stran 10006.

Na podlagi 124. in v povezavi s 129. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24 in 25/25 – odl. US) ter 16. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 79/16 in 55/25) je Občinski svet Občine Metlika na 19. seji dne 23. oktobra 2025 sprejel

O D L O K

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za »Zahodni del vasi Hrast pri Jugorju, v enoti urejanja HRA-5-OPPN«

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet odloka)

(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za »Zahodni del vasi Hrast pri Jugorju, v enoti urejanja HRA-5-OPPN« (v nadaljnjem besedilu: OPPN).

(2) OPPN je izdelan na podlagi tretje alineje 1. točke 2. člena Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3).

(3) V postopku priprave OPPN na osnovi mnenja Zavoda RS za varstvo narave, Območna enota Novo mesto, št. 3563-0426/2023-2, z dne 11. 9. 2023, presoje sprejemljivosti vplivov izvedbe plana na varovana območja ni potrebno izvesti.

(4) OPPN z ID št. 3793 je izdelalo podjetje SAPO, d.o.o., pod št. OPPN-1/2023, v oktobru 2025.

2. člen

(vsebina in oblika OPPN)

(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del. Izdelana sta v digitalni in analogni obliki.

(2) Tekstualni del (besedilo odloka) je sestavljen iz naslednjih poglavij:

– opis prostorske ureditve,

– umestitev načrtovanih ureditev v prostor,

– splošna določila,

– podrobna določila,

– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,

– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

– načrt parcelacije,

– faznost izvedbe prostorske ureditve,

– drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN,

– odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev,

– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta,

– končne določbe.

(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje načrte:

1. Izsek iz občinskega prostorskega načrta Občine Metlika

2. Pregledna situacija

3. Pregledna situacija na DOF

4. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji

5. Ureditvena situacija OPPN

5.1 Ureditvena situacija – prerezi terena

6. Ureditvene enote OPPN

7. Prometna situacija

8. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro

9. Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

10. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

11. Načrt parcelacije

12. Zakoličbena situacija.

3. člen

(spremljajoče gradivo OPPN)

Spremljajoče gradivo OPPN je:

1. Poročilo o sodelovanju z javnostjo

2. Prikaz stanja prostora

3. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta

4. Usmeritve nosilcev urejanja prostora

5. Mnenja nosilcev urejanja prostora

6. Elaborat ekonomike

7. Mnenje o obveznosti izvedbe presoje sprejemljivosti vplivov na varovana območja

8. Obrazložitev in utemeljitev akta

9. Povzetek za javnost.

4. člen

(pomen kratic)

Kratice, uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen:

– EKK: elektro kabelska kanalizacija,

– EO: enostavni objekt,

– FI: faktor izrabe gradbene parcele,

– FZ: faktor zazidanosti gradbene parcele,

– GJI: gospodarska javna infrastruktura,

– NO: nezahtevni objekt,

– OPN: občinski prostorski načrt,

– OPPN: občinski podrobni prostorski načrt.

5. člen

(pomen izrazov)

(1) V tem OPPN so uporabljeni izrazi, kot jih določa Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Metlika (Uradni list RS, št. 22/21).

(2) V tem OPPN so uporabljeni še drugi izrazi, in sicer:

ureditvena enota:

je sklop gradbenih parcel s skupnimi značilnostmi, predvsem glede dopustnih dejavnosti in urbanistično-arhitekturnih pogojev za gradnjo objektov in ostalih ureditev,

območje za razvoj objekta(ov):

predstavlja zemljišče, ki je omejeno s parcelnimi mejami, gradbeno mejo, gradbeno linijo ipd., na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Na površini za razvoj objekta(ov) je dopustna postavitev vseh vrst objektov ter vseh zunanjih ureditev,

pravokotna frčada:

je funkcionalna strešna odprtina, namenjena osvetlitvi mansardnih ali podstrešnih prostorov, ki ne sega preko slemena strehe in ne prekinja kapne lege objekta; oblikovana je kot pravokoten kubus z ravno oziroma enokapno streho; frčada(e) se postavljajo skladno s kompozicijo fasade, praviloma so osno prilagojene okenskim odprtinam,

osnovni objekt/kubus:

osnovni element objekta, stavbe (kvader, kocka), ki s svojim položajem in volumnom opredeljuje oziroma omejuje prostor; objekt je enotnega kubusa, če stranice niso zalomljene ipd.,

pomožni kubus:

je prizidek k obstoječemu objektu ali posamezen del objekta, ki s svojo postavitvijo in obliko dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo osnovnega kubusa; kot pomožni kubus se ne štejejo objekti, kot so nadstrešek in pergola, kot pomožni kubus se šteje garaža, zgrajena kot prizidek oziroma kot del objekta in podobno,

gradbena linija osnovnega objekta:

je gradbena linija, ki jo določa stranica osnovnega objekta, v primeru, da je postavljena ob javni prostor naselja, ki ga opredeljuje dostopna cesta.

II. TEKSTUALNI DEL OPPN

1. Opis prostorske ureditve

6. člen

(prostorske ureditve)

S tem OPPN se na območju zahodnega dela naselja Hrast pri Jugorju načrtuje ureditev:

– območja za stanovanjsko gradnjo s spremljajočimi dejavnostmi,

– območja zelenih površin,

– pripadajočih zunanjih površin in

– gospodarske javne infrastrukture.

2. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor

7. člen

(območje urejanja)

(1) Območje leži na zahodnem delu naselja Hrast pri Jugorju, ob glavni cesti II. reda, Novo mesto (Revoz)–Metlika, št. 0256 (v nadaljevanju: glavna cesta), teren je razgiban.

(2) OPPN je del območja OPPN v enoti urejanja prostora HRA-5-OPPN, ki je opredeljen v OPN in obsega zemljišča s parc. št. 643, 647, 646/1, 645/2, 642, 637, 640, 644, 639, 638, 641, 645/1, 652, 651, 650/2, 653, 654, vse k.o. 1504-Hrast pri Jugorju. Delni OPPN je opredeljen na zemljišču s parc. št. 645/1, 652, 651, 650/2, 653, 654, 647, 606 in 646/1, vse k.o. 1504-Hrast pri Jugorju, na delih parcel javnega dobra s parc. št. 2950 in 2946/4, obe k.o. 1504-Hrast pri Jugorju ter manjših delih parcel *182, 649 in 648, vse k.o. 1504-Hrast pri Jugorju, kjer se zagotavlja dostop in ostalo GJI za OPPN. Delni OPPN tako sega tudi v del območja enote urejanja prostora HRA-2, in sicer zaradi zagotavljanja dostopa v območje.

Območje delnega OPPN meri cca 7.600 m² in je prikazano v grafičnem delu OPPN. Na območju je opredeljena podrobna namenska raba SKs, ki se jo v OPPN upošteva.

(3) Ureditve javne gospodarske in okoljske infrastrukture s priključitvami lahko segajo tudi izven območja.

8. člen

(ureditvene enote)

Območje urejanja je razdeljeno na tri ureditvene enote (UE), in sicer:

– UE A – stanovanjsko območje prve (1.1) in druge (1.2) faze na severu območja delnega OPPN s površino 2.555 m²;

– UE B – stanovanjsko območje druge faze na jugu območja delnega OPPN s površino 3.900 m²;

– UE C in UE C1 – območje prometnih površin 1.430 m², UE C1 predstavlja vzhodni dostop v območje, UE C pa glavni dostop.

9. člen

(vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji)

(1) Vplivi ureditve v OPPN bodo v času gradnje segali na zemljišča znotraj in v neposredni okolici OPPN ter zemljišča, potrebna za gradnjo GJI. Po izgradnji predvidenih ureditev bo novo območje pozidave sicer predstavljalo manjše dodatne obremenitve glede prometa v območju, vendar pa bodo nove ureditve pozitivno vplivale na prostorski razvoj naselja.

(2) Del obravnavanega območja na vzhodnem robu OPPN se nahaja v varovalnem pasu glavne ceste. Izvajanje del v območju državne ceste je dopustno na podlagi predhodno pridobljene stvarne pravice in soglasja ali pozitivnega mnenja upravljavca ceste.

(3) Dostop do OPPN v delu poteka po nekategoriziranih javnih poteh, ki potekajo po zemljiščih s parc. št. 2950 in 2946/4, obe k.o. 1504-Hrast pri Jugorju, ki se jih uredi v skladu s predpisi.

(4) Nove gradnje in ureditve ne smejo imeti škodljivega vpliva na gradbenotehnično stanje obstoječih objektov znotraj in izven območja urejanja, morebitne poškodbe pa mora investitor sanirati.

(5) Objekti v OPPN morajo biti projektirani, grajeni, vzdrževani in odstranjeni tako, da je raba naravnih virov trajnostna in da se omogoča predvsem ponovna uporaba in možnost recikliranja objektov in njihovih delov ter gradbenega materiala po odstranitvi, dolga življenjska doba objektov in uporaba okoljsko sprejemljivih surovin.

10. člen

(koncept prostorske ureditve)

(1) Območje OPPN se ureja kot mirno stanovanjsko območje, namenjeno bivanju in spremljajočim dejavnostim. Predvidi se 6 novih gradbenih parcel, ki se v primeru delitve ali združevanja prilagodijo v grafičnem delu OPPN predlaganemu konceptu pozidave. Parcelo 1 se predvidi v dveh delih, in sicer parcelo 1.1 kot predvideno prvo fazo izvedbe OPPN.

(2) Na območju OPPN se načrtuje enostanovanjska, po potrebi tudi nestanovanjska pozidava za storitvene in centralne dejavnosti, dopušča se tudi razvoj dejavnosti, povezanih s kmetijstvom. Na vzhodnem robu območja, ob glavni cesti, se v okviru strokovnih podlag za OPPN (območje je v večji meri zunaj delnega OPPN) načrtuje zeleni pas, kot bariera med cesto in objekti, ki se oblikujejo kot poenoten sklop objektov.

(3) OPPN določa izvedbo pozidave v ureditvenih enotah v smislu oblikovanja urejenega novega dela podeželskega naselja, ki predstavlja možnost razvoja poselitve na zahodnem delu Hrasta pri Jugorju.

3. Splošna določila

11. člen

(vrste dopustnih dejavnosti)

(1) Na območju OPPN so dopustne dejavnosti, ki ne motijo bivanja in ne generirajo tovornega prometa ter z njim povezanih potreb po parkirnih mestih (površina prostorov za dejavnost do 120 m²), in sicer:

– A KMETIJSTVO IN LOV, GOZDARSTVO, RIBIŠTVO;

– G TRGOVINA, VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL, in sicer le G45.2 Popravila in vzdrževanje motornih vozil;

– J INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI;

– K FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI;

– L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI;

– M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI, in sicer le M69 Pravne in računovodske dejavnosti, M70 Dejavnosti uprav podjetij, podjetniško in poslovno svetovanje, M71 Arhitekturno in tehnično projektiranje, tehnično preizkušanje in analiziranje, M72 Znanstvena raziskovalna in razvojna dejavnost, M73 Oglaševanje in raziskovanje trga, M74 Druge strokovne in tehnične dejavnosti, M77.33 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup, M77.4 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del;

– N DRUGE RAZNOVRSTNE DEJAVNOSTI, in sicer le N77.2 Dajanje športne opreme in izdelkov za široko rabo v najem in zakup, N78 Zaposlovalne dejavnosti, N79 Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji povezanih dejavnosti, N80 Varovanje in poizvedovalne dejavnosti, N81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice, N82 Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti;

– S DRUGE DEJAVNOSTI, razen S96.03 Pogrebne dejavnosti;

– T DEJAVNOST GOSPODINJSTEV Z ZAPOSLENIM HIŠNIM OSEBJEM, PROIZVODNJA ZA LASTNO RABO;

– U DEJAVNOST EKSTERITORIALNIH ORGANIZACIJ IN TELES.

(2) Na območju OPPN so na parcelah 1.1, 2 in 6, poleg dejavnosti, navedenih v prvem odstavku, dopustne tudi dejavnosti, (površina prostorov za dejavnost do 120 m²), in sicer:

– I GOSTINSTVO, in sicer le dejavnosti: I55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom, I56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati, I56.103 Slaščičarne in kavarne in I56.300 Strežba pijač.

– P IZOBRAŽEVANJE, in sicer le P85.100 Predšolska vzgoja, P85.530 Dejavnost vozniških šol,

– R KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI, razen R91.040 Dejavnost botanični in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot in R92 Prirejanje iger na srečo.

12. člen

(vrste dopustnih objektov)

(1) Na območju OPPN so v UE A in UE B dopustne gradnje naslednjih vrst objektov:

– stanovanjske stavbe (le enostanovanjske),

– nestanovanjske stavbe,

– nestanovanjske stavbe, ki so pomožni objekti in podobni objekti za dopolnitev obstoječe pozidave ter funkcije osnovnega objekta in so glede na zahtevnost gradnje manj zahtevni objekti,

– nestanovanjske stavbe, kot dopolnitev obstoječe pozidave, in sicer le za potrebe dejavnosti kmetijstva in turizma.

(2) Na celotnem območju OPPN so dopustni gradbeni inženirski objekti, predvsem objekti gospodarske javne infrastrukture, zelene površine, podporni zidovi, ograje, stabilizacijski objekti za zadržanje plazov, ipd. objekti za normalno funkcioniranje nove soseske.

(3) Na območju OPPN je skladno s predpisi dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: enostavni in nezahtevni objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnega objekta, npr. nadstrešek, garaža, drvarnica, lopa, bazen, ipd., pomožni objekt v javni rabi, ograja, podporni zid, rezervoar, vodnjak, priključek na objekte GJI, samostojno parkirišče, kolesarska pot in pešpot, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje, objekt za oglaševanje, pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.

(4) Poleg objektov iz prejšnjega člena je na območju OPPN, skladno s predpisi dopustna gradnja naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov za dejavnost kmetijstva: stavbe za rastlinsko pridelavo, stavbe za rejo živali, stavbe za skladiščenje pridelka in druge nestanovanjske kmetijske stavbe.

(5) Na območju OPPN je skladno s predpisi, do izgradnje javne gospodarske infrastrukture, dopustna začasna samooskrba objektov (gradnja male komunalne čistilne naprave, kapnice, solarnih modulov ipd.), če s tem soglašajo pristojni upravljavci GJI.

13. člen

(vrste dopustnih gradenj in del)

Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj in del:

– gradnje novih objektov,

– rekonstrukcije objektov,

– sprememba namembnosti delov ali celotnih objektov v skladu z določili tega odloka,

– vzdrževanje objektov (obsega redno vzdrževanje in vzdrževalna dela v javno korist),

– odstranitve objektov oziroma njihovih delov,

– dela v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost.

14. člen

(dopustna izraba prostora)

Na območju OPPN je dopusten faktor zazidanosti gradbene parcele največ 0,5 in faktor izrabe največ 0,8.

15. člen

(odmiki od mej sosednjih zemljišč)

(1) Odmiki najbolj izpostavljenih delov objektov od parcelnih mej sosednjih zemljišč na robu oziroma znotraj območja OPPN so:

– najmanj 4,0 m – za vse zahtevne in manj zahtevne objekte,

– najmanj 1,5 m – za vse pomožne objekte, razen za ograje, podporne in oporne zidove, urbano opremo ter parterne ureditve, pri katerih je najbolj izpostavljen del odmaknjen minimalno 0,5 m.

(2) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena so manjši odmiki objektov od mej sosednjega zemljišča dopustni s pisnim soglasjem lastnika sosednjega zemljišča ter v primeru prenove legalno zgrajenih objektov.

(3) Ne glede na določila prvega odstavka tega člena do lahko brez odmikov od mej sosednjih zemljišč postavijo naslednji pomožni objekti:

– utrjene dovozne poti in dvorišča,

– pomožni infrastrukturni objekti, razen male komunalne čistilne naprave,

– poljska pot in kolesarska steza,

– podzemni pomožni objekti.

(4) Odmiki novih objektov od cestnega telesa javnih cest morajo biti v skladu s cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste, upoštevajo določila tega odloka v zvezi z gradbenimi linijami oziroma območjem za razvoj objektov ter zahteve za zagotavljanje preglednosti in prometne varnosti v soglasju z upravljavci cest.

4. Podrobna določila

16. člen

(urbanistično-arhitekturni pogoji)

(1) Osnovni objekti se gradijo v okviru območja za razvoj objektov, vzporedno/pravokotno na dostopne poti ali vzporedno/pravokotno s plastnicami, glede na morfologijo terena. Objekti se postavljajo tako, da zagotavljajo enotno podobo soseske, pri čemer je treba upoštevati urbanistično zasnovo, prikazano v grafičnem delu OPPN (5 Ureditvena situacija).

(2) Dopusten je podolgovat tlorisni gabarit osnovnih (stanovanjskih in nestanovanjskih) objektov, z razmerjem stranic najmanj 1:1,3, širino največ 10 m in dolžino največ 16 m. Višinski gabarit je največ (K) + P + M, oziroma P + 1 + podstrešje brez kolenčnega zidu. V primeru popolnoma vkopane kleti (iz treh strani), je gabarit lahko tudi K+P+1. Streha objekta je simetrična dvokapnica naklona med 38° in 45°, opečna ali betonska kritina nebleščeče barve, sleme je vzporedno z daljšo stranico objekta, čopi niso dopustni. Kolenčni zid ne sme biti višji od 1,2 m, dopustne so pravokotne frčade in strešna okna. Na strehah in fasadah objektov je dopustna postavitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo segati nad sleme. Fasada objekta se oblikuje sodobno, po vzoru tradicionalnih stanovanjskih objektov, uporabi se arhitekturne elemente pravilnih pravokotnih geometrijskih oblik. Dopustna je horizontalna in vertikalna členitev, ki naj bo enostavna in poenotena po fasadi osnovnega objekta in pomožnih kubusov. Na fasadah je dopustna uporaba kamna, betona, lesa, kovine in stekla. Pri lesenih fasadah se uporablja rezan les, polkrožna bruna ni dopustna. Barve fasad zidanih objektov naj bodo v naravni barvi lesa oziroma pri ometanih objektih v odtenkih od rumene do rjave ter bele in sive barve. Rdeče, vijolične, modre in zelene ter fluorescentne barve se ne dopuščajo. Osnovnemu objektu je dopustno dodajati pomožne kubuse na osnovni tloris v vzdolžni in prečni smeri, pri čemer imajo dodani deli objekta lahko tudi ravno streho (lahko tudi pohodno streho ali teraso), skupna zazidana površina ne sme presegati 30 % zazidane površine osnovnega objekta, njihov višinski gabarit pa ne sme presegati pritlične etaže objekta (K+P).

(3) Dopustna je gradnja pomožnih objektov (tudi EO, NO) skladno z določili tega odloka. Oblikovanje pomožnih objektov se podredi oblikovanju stanovanjskega oziroma nestanovanjskega objekta, fasada se oblikuje sodobno, prednostno se uporablja les. Pomožni objekti imajo poleg dvokapne simetrične strehe lahko tudi ravno streho, oziroma blago enokapnico (do 6°), skrito za vencem.

(4) Kmetijski objekti v enoti se postavljajo vzporedno ali pravokotno na stanovanjski objekt, tlorisni gabarit ne sme presegati gabarita stanovanjskega objekta. Oblikovani naj bodo sodobno, enostavno. Streha se prilagodi strehi osnovnega objekta, tako z naklonom kot tudi z vrsto kritine, fasada naj bo lesena oziroma obita z lesom.

17. člen

(zunanje ureditve)

(1) Zelene površine se uredijo tako, da funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo sosesko, pri čemer se upošteva varovalni pas glavne ceste. Na parceli 6 se v delu proti glavni cesti zasadi avtohtone drevesne vrste in grmovnice, kot zelena bariera med pozidavo in cesto. Dopustna je zasaditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami, kot so lipa, javor in druge. Na morebitnih javnih površinah se ne dopušča uporaba strupenih in alergenih rastlin. Vzorec zasaditve površin ob cesti se prilagodi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme v skladu z resorno zakonodajo. Žive meje ob cesti A ne smejo ovirati preglednosti na cesti in priključkih nanjo, dopuščajo se do višine 100 cm, pri največji razraščenosti. Odmik žive meje od cestišča dostopne ceste (A) je najmanj 1 m, zasajena je lahko le tako, da ne ovira preglednosti. Površine se lahko delno tlakujejo, uredijo z urbano opremo in podobnimi ureditvami. Uporaba barvno agresivnih ali drsečih materialov ni dopustna.

(2) Urbana oprema javnega prostora mora biti poenotena (svetilke, ograje, klopi, koši za smeti in podobno).

(3) Medsoseske ograje se lahko postavljajo do višine 1,5 m. Oblikujejo se lahko kot lesen plot ali sodobna lesena oziroma kovinska ograja/bariera ter v kombinaciji teh materialov. Oporni zidovi se dopuščajo do max. višine 1,5 m, in sicer predvsem v primeru, da brežine ni mogoče zavarovati drugače. Na ravnem terenu oporni zidovi niso dopustni niti kot podstavek medsoseski ograji.

5. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro

18. člen

(splošne določbe)

(1) Predvideno pozidavo se veže na obstoječe in predvideno infrastrukturno omrežje. Pri načrtovanju se upošteva resorno zakonodajo.

(2) Na mestih križanja načrtovanih ureditev z GJI se upoštevajo ustrezni tehnični pogoji ter pogoji upravljavcev posamezne vrste GJI. Pri nadaljnji projektni obdelavi se vsa križanja in vzporedni poteki načrtovanih ureditev z vodi GJI obdelajo ter se zanje pripravijo ustrezne tehnične rešitve.

(3) V primeru, da se med izvedbo ugotovi, da je potrebno za posamezni obstoječi ali predvideni vod GJI zagotoviti dodatne ukrepe, se to izvede v skladu s pogoji in soglasjem upravljavca oziroma lastnika določenega infrastrukturnega voda.

(4) Pred izvedbo načrtovanih ureditev se obstoječi vodi, naprave in objekti GJI zakoličijo in ustrezno zaščitijo. Pri izvajanju del na mestih križanj in vzporednih potekih investitor zagotovi sodelovanje upravljavca oziroma lastnika določene GJI.

(5) V času gradnje se zagotovi čim bolj nemotena oskrba oziroma obratovanje GJI.

(6) Za projektiranje in gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture ter priključevanje nanje, za katere prostorsko izvedbeni pogoji s tem odlokom niso podrobneje določeni, se smiselno uporabljajo splošni prostorsko izvedbeni pogoji, ki jih določa OPN, če ti niso v nasprotju z določili tega odloka.

19. člen

(podrobne določbe glede prometnih ureditev)

(1) Območje OPPN se nahaja v varovalnem pasu državne ceste II. reda št. G2-105, na odseku 0256 Novo mesto (Revoz)–Metlika od km 18,252 do km 18,373 na desni strani v smeri stacionaže državne ceste.

(2) Pri načrtovanju se zagotovi:

– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,

– opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,

– opremljenost s cestno razsvetljavo,

– da s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanje njenega videza oziroma ne bo moteno vzdrževanje državne ceste,

– upoštevanje obstoječih in načrtovanih komunalnih vodov.

(3) Pri načrtovanju v območju glavne ceste se poleg določil iz prejšnjega odstavka upošteva še naslednja določila:

– osvetlitve objektov v varovalnem pasu glavne ceste ne smejo negativno vplivati na udeležence v cestnem prometu,

– vzorec zasaditve površin ob cesti se prilagodi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme v skladu z resorno zakonodajo,

– trase vodov GJI v območju državne ceste se načrtujejo izključno v podzemni izvedbi,

– za postavitev objektov za reklamiranje, obveščanje in oglaševanje turističnih in drugih objektov ter dejavnosti je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa.

20. člen

(prometne ureditve)

(1) Koncept prometne ureditve temelji na ureditvi notranjih povezovalnih cest, ki omogočajo dostopnost do novih gradbenih parcel. Cestno omrežje sestavljajo:

– cesta A, ki predstavlja dostopno cesto v OPPN. Načrtovana cesta A se naveže na nekategorizirano javno pot, ki poteka po zemljišču s parc. št. 2946/4, k.o. 1504 Hrast pri Jugorju in prek nje na državno glavno cesto G2-105/0256 v obstoječem cestnem priključku v km 18,250 na desni strani v smeri stacionaže državne ceste. Rekonstruira se obstoječa pot, ki poteka po parcelah 2950, *7/2, *182 in 649, vse k.o. 1504-Hrast pri Jugorju, severno od UE A in UE B, do parcele 591/1 oziroma 590, k.o. 1504-Hrast pri Jugorju, kjer v nadaljevanju poteka po parcelah v notranjosti OPPN, in sicer do parcel 639, 640, 641, 642 in 643, vse k.o. 1504-Hrast pri Jugorju in jim zagotavlja dostop v primeru izdelave OPPN tudi za ta del območja.

– cesta »B«, kot sekundarni dostop v OPPN, in sicer le za potrebe gradnje in ureditev na parceli 1.1 v UE A. Cesta B se izvede na parceli 606, k.o. 1504-Hrast pri Jugorju, kjer se naveže na glavno cesto preko individualnega cestnega priključka.

(2) Tipski prečni profil dostopne ceste v območje (A) znaša:

– vozni pas	1 x 4,00 = 4.00 m
– bankina	2 x 0,50 = 1,00 m
– skupaj	= 5,00 m

(3) Tipski prečni profil dostopne ceste v območje (B) znaša:

– vozni pas	1 x 3,50 = 3.50 m
– bankina	2 x 0,50 = 1,00 m
– skupaj	= 4,50 m

(4) Končno debelino posameznega sloja cestišča se določi v projektni dokumentaciji glede na predvideno prometno obremenitev, ugotovljeno nosilnost osnovne posteljice in geoloških raziskav.

(5) Pri projektiranju in izvedbi cestnega omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo predmetno področje. V kolikor bo v okviru območja OPPN prišlo do spremembe vrste prometa oziroma se bo v prostoru pojavil večji generator prometa, se izdela prometna študija.

(6) Individualni priključki se navežejo na dostopne ceste v območju (A, B). Mesta predvidenih priključevanj so shematsko prikazana v grafičnem delu akta (7. Prometna situacija). Priključki na javne poti se izvedejo tako, da je zagotovljena zadostna preglednost, prilagodijo se niveleti vozišča javnih poti, na katere se priključujejo in so nanje pravokotni.

(7) Za kolesarski promet v območju urejanja dostopnih cest ni predvidenih posebnih površin. Peš povezava se predvidi iz avtobusnega postajališča ob glavni cesti, do ceste A, na JV območja OPPN.

(8) Mirujoči promet: parkirna mesta se zagotavlja znotraj gradbenih parcel.

(9) Inštalacije v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez naknadnih prekopov. Pokrovi jaškov morajo biti locirani izven kolesnic cest. Vsa cestna oprema se zaradi zimskega pluženja locira izven telesa hodnika za pešce.

(10) Individualni cestni priključki se izvedejo in vzdržujejo tako, da ne predstavljajo nevarnosti za promet na javnih cestah. Meteorna voda z objektov, parcel in cestnih priključkov ne sme pritekati na ceste in javne poti ali na njih zastajati.

(11) Upravljavec ceste ne zagotavlja zaščite pred vplivi, ki so posledica obratovanja in vzdrževanja državne ceste.

21. člen

(vodovodno omrežje)

(1) Območje OPPN se naveže na obstoječe vodovodno omrežje v naselju. Nov vodovod se na obstoječe vodovodno omrežje priključi na poti, parc. št. 2946/4, k.o. 1504-Hrast pri Jugorju. Razvod javnega vodovodnega omrežja v območju OPPN je predviden racionalno v cestnem telesu, predvidi se glavne ter sekundarne vode s hišnimi priključki. Posamezni objekti v območju morajo imeti izvedene vodomerne jaške izven objektov, na začetku parcel, na vedno dostopnem mestu. Izvedba na parkirnih mestih in prometnih površinah se ne dopušča.

(2) Območje se oskrbuje s pitno in požarno vodo. Hidrante v nadzemni izvedbi se izvede ob ulicah na vedno dostopnih mestih. Pri projektiranju se upošteva umestitev potrebnega števila požarnih hidrantov.

(3) Dopustno in priporočeno je zbiranje in uporaba deževnice za sanitarno vodo, zalivanje zelenic, itd.

(4) Pri projektiranju in izvedbi se upošteva odlok, ki v Občini Metlika ureja oskrbo s pitno vodo in ustrezne tehnične pravilnike in razvojne programe oskrbe s pitno vodo v Občini Metlika.

22. člen

(kanalizacijsko omrežje)

(1) Območje OPPN se naveže na javno kanalizacijsko omrežje v naselju, ko bo to zgrajeno. Na območju OPPN se do takrat predvidijo male komunalne čistilne naprave v okviru predvidenih parcel, lahko tudi skupne za več parcel. Pri gradnji malih komunalnih čistilnih naprav se upošteva Celovito analizo tveganja za gradnjo MKČN na VVO vodnih virov Obrh in Suhor v Občini Metlika, št. elaborata: 66doo/2017, Celje, september 2017 ter Navodila za test ponikanja in izvedbo ponikovalnega polja za ponikanje očiščenih odpadnih vod iz MKČN, št. elaborata: 91doo/2017, Celje, november 2017, izdelovalec: Janja Marolt, univ. dipl. inž. geologije.

(2) Padavinske vode s streh objektov in površin se uporabi za sanitarne in druge potrebe, odvečne vode (višek) se speljejo v ponikalnice na posameznih pripadajočih zemljiščih oziroma v meteorno kanalizacijo. Odvajanje padavinskih voda iz tlakovanih površin se načrtuje tako, da se v čim večji meri zmanjša hipni odtok padavinskih voda. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode se ne dopušča, predvidi se zadrževanje voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, individualni zadrževalni bazeni – ponikovalnice, suhi zadrževalniki ...). V primeru, da zaradi geološke sestave zemljine ponikanje ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik preko zadrževalnika (ponikovalni sistemi, ponikovalni tuneli, komore). Odvodnja se načrtuje tako, da ne bo ogroženo sosednje območje in objekti.

(3) Pri projektiranju se upošteva odlok, ki v Občini Metlika ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode ter ustrezne veljavne tehnične pravilnike in zakonodajo. Vse naprave in objekti se morajo izvesti vodotesno.

23. člen

(ogrevanje)

(1) Ogrevanje in priprava tople sanitarne vode se ureja individualno.

(2) V kolikor se pridobijo vsa soglasja in dovoljenja, je dopustno urejanje skupnega ali daljinskega ogrevanja, npr. daljinsko ogrevanje na lesno biomaso.

(3) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko voda-voda ali zemlja-voda (z namestitvijo geosonde), se za izvedbo raziskovalnih vrtin in vgradnjo sistema pridobi soglasja pristojnega organa.

24. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) Na severozahodnem robu območja OPPN so tangence z obstoječimi elektroenergetskimi napravami in vodi, in sicer 0,4 kV podzemni vodi prosto položeni v zemlji. Za prvo fazo realizacije OPPN (parcela 1.1) se predvidi priključevanje na že obstoječo elektro omrežje v območju, in sicer iz elektro omarice na parceli 646/1, k.o. Hrast pri Jugorju. Za drugo fazo OPPN pa je predviden priklop na obstoječo TP Hrast pri Jugorju, za kar je potrebno zgraditi nov nizkonapetostni razvod, kabel tipa NA2XY-J x 240 + 1,5 mm², ki bo potekal od TP Hrast pri Jugorju do distribucijske razdelilne omare na parceli 1.2 v OPPN.

(2) Razvod elektro omrežja v območju OPPN je predviden v podzemni izvedbi v cestnem telesu. EKK se izvede s PVC cevmi vsaj 2 x Φ160 mm ter jaški Φ120 zgrajenimi na razdalji 60 m. Kablovodi se pod povoznimi površinami zaščitijo z obbetoniranimi PVC cevmi Φ160 mm. Za potrebe informatike se po celotni trasi predvidi še dvojček 2 x fi 50 mm.

(3) Nova odjemna mesta se izvede v prostostoječih tipiziranih omaricah glede na število in velikost odjema, omarice morajo biti locirane na mestih, kjer je omogočen stalen dostop. Dopustne so tudi skupinske omarice za več odjemnih mest.

(4) Celotno elektroenergetsko infrastrukturo (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja elektroenergetske infrastrukture) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

(5) Javna razsvetljava se predvidi ob dostopnih cestah po potrebi. Razsvetljava mora biti izvedena s svetilkami, ki ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja, in sicer v skladu z določili uredbe in veljavno zakonodajo, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.

(6) Pri projektiranju javne razsvetljave je treba upoštevati lokacijo obstoječih vodov in naprav cestne razsvetljave in pridobiti mnenje pristojnega upravljalca. Pred pričetkom del je potrebno upravljalca obvestiti o začetku del.

25. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

(1) Na območju OPPN je obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki se ga dogradi glede na potrebe objektov v območju. Ob dostopni cesti se predvidi izgradnja nove kabelske kanalizacije, obstoječi kabelski jašek, ki poteka preko območja OPPN, se ustrezno preoblikuje, tako da se v delu OPPN spelje ob dostopni cesti A oziroma ob vzhodnem robu širšega območja OPPN. Po celotni trasi EKK se predvidi dvojček 2 x fi 50 mm.

(2) Razvod telekomunikacijskega omrežja v območju OPPN je predviden v podzemni izvedbi v cestnem telesu.

(3) Celotno telekomunikacijsko omrežje (eventualne prestavitve vodov, ureditve mehanskih zaščit, novogradnja omrežja) se v fazi projektne dokumentacije projektno obdela v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

26. člen

(odstranjevanje odpadkov)

(1) Uredi se odvoz komunalnih odpadkov s prevzemnih mest, ki morajo biti opremljena z zabojniki za odpad po navodilih upravljavca. Lokacije odvzemnih mest so ob dostopnih poteh na območju OPPN. Ostali odpadki (kosovni, nevarni in drugi) se zbirajo in odvažajo v skladu z določbami odloka, ki v Občini Metlika ureja ravnanje s komunalnimi odpadki.

(2) V času izvajanja gradbenih del morajo investitorji z gradbenimi odpadki ravnati na način, ki je predpisan z uredbo, ki ureja način ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.

6. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine

27. člen

(ohranjanje kulturne dediščine)

(1) Na območju OPPN je evidentirana enota kulturne dediščine Hrast pri Jugorju – Arheološko najdišče Grive (EŠD 17318).

(2) V postopku priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasja pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Pred gradnjo bo potrebno opraviti arheološke raziskave za določitev vsebine in sestave najdišča, in sicer strojni in ročni izkop testnih jarkov do globine geološke osnove. Natančnejša metodologija in količine predvidenih predhodnih arheoloških raziskav bodo opredeljene v kulturnovarstvenih pogojih pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

(3) V primeru odkritja arheoloških plasti/struktur, bo potrebno opraviti arheološka izkopavanja, omejena na območje zemeljskih posegov.

(4) Ob zemeljskih posegih v območje in ob arheološki raziskavi je treba omogočiti strokovni konservatorski nadzor pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. O pričetku del je treba pristojni zavod obvestiti 14 dni prej.

7. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave

28. člen

(ohranjanje narave)

Na območju OPPN je opredeljena Natura 2000, Bela krajina (SI3000046) in ekološko pomembno območje EPO, ID 61400.

29. člen

(varstvo tal in voda)

(1) Na območju OPPN je opredeljeno vodovarstveno območje Ra-2/91 Gornji Suhor, VVO III, vodotoki niso opredeljeni.

(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter le materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Upoštevajo se veljavni predpisi za področje varstva voda.

(3) Komunalne odpadne vode se odvajajo v skladu z 22. členom tega odloka.

30. člen

(varstvo zraka)

(1) Med gradnjo se na območjih v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu itd.). Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. V primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne.

(2) Po končani gradnji se zagotovi učinkovita raba energije in uporaba goriv, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin ali biomasa) in zagotavljanje energetske učinkovitosti novih objektov.

(3) Objekti, ki bi povzročali prekomerno onesnaženje zraka na območju OPPN, niso dopustni.

(4) Pri ureditvi ogrevanja objektov je potrebno upoštevati veljavno uredbo, ki ureja emisije snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav. Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, ki zagotavlja dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.

31. člen

(varstvo pred hrupom)

(1) Na območju se v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju določi III. stopnja varstva pred hrupom. Zakonsko določene ravni hrupa ne smejo biti presežene.

(2) Za zmanjšanje hrupa v okolju se med gradnjo uporablja sodobna gradbena mehanizacija, ki je opremljena s certifikati o zvočni moči in ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti.

(3) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest se gradnje objektov načrtujejo s pasivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasad ipd.).

32. člen

(ravnanje s plodnim delom tal)

Posegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Organizacija gradbišča mora obsegati čim manj površin in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za sanacijo degradiranih tal in za urejanje zelenih površin na območju urejanja ali pa se odpelje na ustrezno deponijo.

33. člen

(varstvo pred onesnaženjem z odpadki)

Pri izvajanju gradbenih del se morajo gradbeni odpadki v največji možni meri ločevati že pri samem postopku nastajanja. Na območju OPPN se v času gradnje zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot komunalne odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih ter se pri komunalnem podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.

34. člen

(učinkovita raba in obnovljivi viri energije)

Pri oskrbi načrtovanih objektov z energijo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, se zagotovi učinkovito rabo in izrabo obnovljivih virov energije (npr. lesna biomasa, sončna energija ipd.).

8. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom

35. člen

(ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)

(1) Na območju OPPN ni opredeljenih omejitev, kot so poplavnost in visoka podtalnica. Na širšem območju nad OPPN ni stalnih površinskih vodotokov, teren je pobočje, ki je poraščeno.

(2) V primeru naravnih nesreč in morebitne vojne nevarnosti se je potrebno ravnati v skladu z veljavnimi občinskimi in državnimi predpisi oziroma programi.

36. člen

(varstvo pred požarom)

(1) Požarno varstvo območja OPPN se ureja v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi.

(2) Vse ureditve in objekti v okviru območja OPPN morajo biti zgrajeni tako, da upoštevajo potrebne odmike od meje parcel in med objekti, oziroma predpisane protipožarne ločitve.

(3) Požarne poti se označijo skladno s predpisi o varstvu pred požarom. V primeru požara mora biti zagotovljena možnost varnega umika ljudi in živali. Zagotovi se neoviran in varen dostop z vozili za intervencijo ter delovne površine za intervencijska vozila oziroma razmeščanje opreme za gasilce.

(4) Vode za gašenje požara se zagotavljajo iz javnega vodovodnega omrežja s hidranti.

(5) Sončne elektrarne in druge naprave, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov, se lahko v skladu s predpisi o energetski infrastrukturi montira in vgradi na objekte po predhodni strokovni presoji, s katero se dokaže, da se zaradi take energetske naprave požarna varnost objekta ne bo zmanjšala.

37. člen

(potresna varnost)

(1) Pri dimenzioniranju načrtovanih objektov in ureditev se upošteva projektni pospešek tal 0,275 g in uvrščenost območja v območje VIII. stopnje MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju v skladu z določili pravilnika, ki ureja mehansko odpornost in stabilnosti objektov.

(2) Pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju objektov se upošteva določila predpisov glede mehanske odpornosti in stabilnosti objektov ter določila ostalih predpisov glede varstva pred potresom.

9. Načrt parcelacije

38. člen

(parcelacija)

(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela glede na namembnost in velikost ter obliko načrtovanega objekta. Načrt gradbenih parcel bo prikazan v grafičnem delu akta v naslednji fazah postopka (10: Načrt parcelacije).

(2) Gradbene parcele se lahko po potrebi delijo, vendar naj ne bodo manjše od 450 m², združita pa se lahko največ dve parceli. Ob združevanju in deljenju parcel se površine za razvoj objektov smiselno prilagodijo novi situaciji.

(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, so lahko parcele tudi manjše, v primeru, da se določijo za potrebe urejanja zelenih površin v območju (zeleni pas ali zelena bariera ipd).

(4) Dopustno je odstopanje od parcelacije, določene v grafičnem delu akta (prilagajanje parcelacije), v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi, obstoječi objekti ipd.).

10. Faznost izvedbe prostorske ureditve

39. člen

(faznost izvedbe)

(1) Faznost izvedbe ureditev in gradenj je dopustna, tako kot je predvideno v tem odloku oziroma po fazah, ki bodo zaključene funkcionalne celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve.

(2) Za gradnjo na posameznih parcelah, predvidenih v OPPN, ki zaradi svoje lege niso nujno vezane na izvedbo dostopnih cest in ostale GJI v območje, so dopustne tudi začasne rešitve priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo, in sicer tako, da ne ovirajo predvidene ureditve za komunalno urejanje celotnega območja. Z začasno rešitvijo morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posega predlagana rešitev, in občina.

11. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje OPPN

40. člen

(obveznosti investitorjev in izvajalcev)

(1) Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavcev.

(2) Promet med gradnjo se organizira tako, da na cestnem omrežju ne bo zastojev. V času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa. Med gradnjo je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaženje okolja.

(3) Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo.

(4) Vsa z gradbenimi deli tangirana zemljišča znotraj in izven območja urejanja se po končanju del čim prej ustrezno sanirajo.

(5) Investitor mora v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaževanje okolja (zraka, tal, površinskih in podzemnih voda, prometnih površin itd.) zaradi emisij hrupa, transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv ter drugih škodljivih snovi. V primeru nezgode (npr. ob razlitju nevarnih tekočin ali razsutju drugih materialov) je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepe oziroma posredovanje pristojnih služb.

12. Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev

41. člen

(dopustna odstopanja)

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih in oblikovalskih rešitev, določenih z OPPN, če se poiščejo rešitve, ki so primernejše s tehnološkega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika.

(2) Odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati soglasodajalci, v katerih pristojnosti posegajo ta odstopanja.

(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnih prilogah, ki so posledica podrobnejše stopnje obdelave projektov oziroma določil geodetskega certifikata. Dopustna so tudi odstopanja, ki so posledica ugotovitev podrobnejših arheoloških raziskav, pri čemer se lahko smiselno korigira tudi površina za razvoj objektov.

(4) Kjer je to mogoče, je dopustno združiti dva vhoda na parcelo za dve parceli skupaj.

(5) Pri objektih in trasah prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter telekomunikacij, je dopustno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globine polaganja, medsebojnih razmikov, materialov, zmogljivosti in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.

(6) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve in s soglasjem upravljavca infrastrukture.

(7) Pri gradnji cest je dopustno manjše odstopanje od poteka ceste v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi lastništva ali terenskih pogojev, ni pa dopustno zmanjševanje predvidenih širin vozišč, razen v primeru, ko pride do odstopanja geodetske izmere na terenu od kartografskega prikaza, vendar se mora dimenzioniranje izvesti na osnovi veljavne prometne zakonodaje.

13. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta

42. člen

(prenehanje veljavnosti OPPN)

Po prenehanju veljavnosti tega OPPN, o čemer s sklepom odloči Občinski svet Občine Metlika, se območje ureja s prostorskim aktom, ki ureja območje naselja Hrast pri Jugorju.

III. KONČNE DOLOČBE

43. člen

(vpogled v OPPN)

OPPN je na vpogled v analogni in digitalni obliki na sedežu Občine Metlika. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.

44. člen

(nadzorstvo)

Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

45. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

ID št. OPPN: 3793

Št. 350-7/2022-68

Metlika, dne 23. oktobra 2025

Županja

Občine Metlika

Martina Legan Janžekovič

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 86/2025 z dne 7. 11. 2025