Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 56/2025 z dne 25. 7. 2025

2282. Splošni akt o strokovnem nadzoru nad delom pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev, stran 6587.

Na podlagi prvega odstavka 50. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17, 133/22 – odl. US in 85/24) in drugega odstavka 56. člena Statuta Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (Uradni list RS, št. 81/18 in 27/24) Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije izdaja

S P L O Š N I A K T

o strokovnem nadzoru nad delom pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta splošni akt določa komisijo za strokovni nadzor, vrste strokovnega nadzora, postopek izvajanja strokovnega nadzora ter evidentiranje in hrambo podatkov v zvezi s strokovnim nadzorom nad delom pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: člani ZAPS) pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).

2. člen

(namen in subjekti strokovnega nadzora)

(1) Strokovni nadzor je zaradi zaščite javnega interesa in interesa poklica namenjen strokovni preveritvi opravljanja poklicnih nalog članov ZAPS na način in po postopku, določenem s tem splošnim aktom, v okviru katerega se z usmeritvami za izboljšanje strokovnega dela ugotavlja, ali se poklicne naloge opravljajo kakovostno in v skladu s predpisi, standardi in pravili stroke.

(2) Strokovni nadzor se opravi nad delom člana ZAPS, ki ima aktiven poklicni naziv in opravlja poklicne naloge v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: nadzorovani član).

(3) Ne glede na prejšnji odstavek se strokovni nadzor opravi tudi nad delom člana ZAPS, ki ima ob uvedbi postopka poklicni naziv v mirovanju, če je imel v zadnjih treh letih pred začetkom koledarskega leta, v katerem je bil uveden postopek strokovnega nadzora, aktiven poklicni naziv in je v tem času opravljal poklicne naloge v Republiki Sloveniji.

II. KOMISIJA ZA STROKOVNI NADZOR

3. člen

(komisija za strokovni nadzor)

(1) Komisija za strokovni nadzor je delovno telo zbornice, ki izvaja naloge s področja strokovnega nadzora nad člani ZAPS, določene v tem aktu. V komisiji je najmanj trinajst članov, in sicer so v njej zastopane vse matične sekcije zbornice, vsaka z vsaj tremi člani.

(2) Komisija ima predsednika in senate komisije za strokovni nadzor.

(3) Komisija ima naslednje pristojnosti:

– predsedniku predlaga člane stalnih senatov v ustrezni strokovni sestavi,

– določa člane, pri katerih bo opravljen redni strokovni nadzor in zadeve rednega strokovnega nadzora obravnava v obsegu svojih pristojnosti,

– obravnava zahteve in pobude za opravo izrednega strokovnega nadzora,

– odloča o zahtevi za izločitev predsednika komisije,

– sprejme letno poročilo o strokovnih nadzorih,

– opravlja druge naloge, določene s tem splošnim aktom.

(4) Predsednik ima naslednje pristojnosti:

– predstavlja komisijo,

– spremlja in organizacijsko usmerja njeno delo,

– pripravi osnutek letnega poročila,

– sklicuje in vodi seje komisije,

– imenuje senate, pristojne za izvedbo strokovnega nadzora v posamični zadevi, razen če ta splošni akt določa drugače,

– odloča o izločitvi člana senata, razen če ta splošni akt določa drugače, in

– opravlja druge naloge, določene s tem splošnim aktom.

(5) Komisija odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na nejavnih sejah, ki so lahko tudi videokonferenčne ali dopisne. Sejo komisije predsednik komisije skliče najmanj enkrat letno.

(6) O pomembnejših ugotovitvah o opravljenih strokovnih nadzorih v preteklem letu komisija enkrat letno pripravi anonimizirano pisno letno poročilo, v katerem poda tudi strokovne usmeritve za izboljšanje dela članov ZAPS. Osnutek letnega poročila na podlagi pisnih poročil senatov pripravi predsednik komisije. Komisija sprejme letno poročilo z večino glasov in z njim prek upravnega odbora seznani skupščino zbornice. Letno poročilo se po seznanitvi skupščine objavi na spletni strani zbornice.

4. člen

(imenovanje predsednika in članov komisije)

(1) Predsednika in člane komisije imenuje skupščina zbornice na predlog strokovnih svetov vseh matičnih sekcij, skladno z določbami splošnega akta, ki ureja volitve in imenovanja funkcionarjev zbornice.

(2) Za člana komisije je lahko imenovan član ZAPS z aktivnim poklicnim nazivom in najmanj desetimi leti delovnih izkušenj po pridobitvi poklicnega naziva.

(3) Funkcija predsednika ali člana komisije za strokovni nadzor ni združljiva z opravljanjem funkcije predsednika zbornice, člana upravnega odbora zbornice ali člana disciplinskega organa zbornice.

III. SENATI KOMISIJE ZA STROKOVNI NADZOR

5. člen

(dodelitev zadeve posameznemu senatu)

(1) Strokovni nadzor nad delom nadzorovanega člana izvaja tričlanski senat komisije za strokovni nadzor.

(2) Vsaj dva člana senata morata biti člana iste matične sekcije in imeti poklicni naziv z istega strokovnega področja, kot ga ima nadzorovani član.

(3) Predsednik komisije, v primeru njegove izločitve pa komisija, zadevo po vrstnem redu sprejemanja zadev s sklepom o imenovanju senata dodeli v delo pristojnemu senatu in po vrstnem redu sprejemanja posameznih zadev v okviru istega senata s sklepom določi tudi predsednika senata.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek delo nadzorovanega člana, pri katerem se izvaja obnovitveni nadzor, nadzoruje senat, ki je predhodno opravil redni ali izredni strokovni nadzor.

(5) Predsednik senata je v posamični zadevi hkrati tudi poročevalec.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko v primeru preobremenjenosti predsednika senata ali iz drugih utemeljenih razlogov, ob predhodnem dogovoru med člani in predsednikom senata, naloge poročevalca opravlja član senata.

(7) Nerešene zadeve senatov, katerih članom se je mandat že iztekel, se dodelijo v delo senatu v novi sestavi.

IV. REDNI STROKOVNI NADZOR

6. člen

(letni program rednega strokovnega nadzora)

(1) Redni strokovni nadzor se sorazmerno glede na število članov po posameznih matičnih sekcijah vsakoletno uvede nad najmanj enim odstotkom naključno izbranih članov ZAPS, ki so imeli aktiven poklicni naziv vsaj del obdobja v zadnjih petih letih pred začetkom koledarskega leta, v katerem je uveden postopek strokovnega nadzora.

(2) Predlog letnega programa strokovnega nadzora s predvidenim deležem strokovnih nadzorov in za to namenjenih finančnih sredstev pripravi upravni odbor zbornice.

(3) Letni program strokovnega nadzora, ki ga sprejme skupščina zbornice, se objavi na spletni strani zbornice.

(4) Redni strokovni nadzor se pri istem članu lahko ponovi po preteku obdobja petih let.

7. člen

(uvedba postopka)

(1) Člane, pri katerih bo skladno z letnim programom opravljen redni strokovni nadzor, komisija določi z naključnim računalniškim izborom.

(2) Članu, ki je skladno s prejšnjim odstavkom določen za strokovni nadzor, komisija vroči sklep o uvedbi rednega strokovnega nadzora in ga pozove, da v 15 dneh od prejema sklepa predloži seznam vseh opravljenih storitev v obdobju preteklih petih let, in sicer vseh projektov, prostorskih ureditev ter drugih gradiv, pri katerih je sodeloval kot pooblaščeni strokovnjak skladno z določbami zakona, ki ureja področje arhitekturne dejavnosti, in v njem opredeli:

– za področje projektiranja projektno dokumentacijo za vsak posamezni projekt: naziv objekta, vrsto gradnje, številko in datum izdelave projekta oziroma načrta oziroma načrtov, pri katerih je sodeloval, vrsto projektne dokumentacije z navedbo projektanta in vodje projektiranja ter navedbo organa, pri katerem je bila morebiti vložena projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja;

– za področje prostorskega načrtovanja dokumentacijo prostorskega akta, strokovne podlage in spremljajoče gradivo: naziv, vrsto in fazo prostorskega akta oziroma strokovnega gradiva, številko in datum izdelave akta z navedbo odgovornega prostorskega načrtovalca ter navedbo organa, ki je oziroma bo sprejel prostorski akt z navedbo morebitnega datuma sprejetja oziroma uveljavitve akta;

– vsa morebitna preostala dela, opravljena v nadzorovanem obdobju, ki jih kot poklicne naloge za nadzorovanega člana določa zakon, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, zlasti nadzor nad gradnjo, izdelava izvedenskih mnenj, elaboratov in študij, svetovanje, zastopanje naročnika, vodenje investicije, vodenje izdelave prostorskih izvedbenih aktov, vodenje gradnje.

(3) Po pridobitvi podatkov iz prejšnjega odstavka predsednik komisije s sklepom o imenovanju senata zadevo dodeli v reševanje senatu iz 5. člena tega akta.

(4) Senat, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje, na podlagi proste presoje s seznama iz drugega odstavka tega člena za strokovni nadzor izbere do tri projekte, prostorske akte ali druga dela, ki jih mora nadzorovani član v 15 dneh od prejema poziva na zahtevan način predložiti senatu.

V. IZREDNI STROKOVNI NADZOR

8. člen

(izredni strokovni nadzor)

(1) Zahtevo za izvedbo izrednega strokovnega nadzora lahko v primeru suma kršitve podajo skupščina, skupščinski svet zbornice ter pristojno ministrstvo. Zahteva mora biti obrazložena in mora vsebovati dejstva ter dokaze, s katerimi se utemeljuje sum kršitve.

(2) Pobudo za izvedbo izrednega strokovnega nadzora lahko v primeru suma kršitve podata upravni odbor zbornice ali strokovni svet matične sekcije za svojega člana sekcije. Pobuda mora biti obrazložena in mora vsebovati dejstva ter dokaze, s katerimi se utemeljuje sum kršitve, sicer se ne sprejme. O sprejemu ali nesprejemu pobude s sklepom na seji odloči komisija za strokovni nadzor z večino glasov svojih članov.

(3) Po prejemu zahteve ali po sprejemu pobude za izvedbo izrednega strokovnega nadzora komisija uvede izredni strokovni nadzor z izdajo sklepa o uvedbi izrednega strokovnega nadzora, v okviru katerega se določita obseg strokovnega nadzora ter obseg dodatne dokumentacije, potrebne za izvedbo izrednega strokovnega nadzora, ki jo mora predložiti nadzorovani član. Ta lahko v 15 dneh od prejema sklepa na zahtevo ali pobudo pisno odgovori.

(4) Predsednik komisije, v primeru njegove izločitve pa komisija, s sklepom o imenovanju senata zadevo dodeli v delo senatu iz 5. člena tega akta.

(5) V okviru izrednega strokovnega nadzora se pregleda delo, ki je predmet izrednega strokovnega nadzora.

VI. OBNOVITVENI STROKOVNI NADZOR

9. člen

(obnovitveni strokovni nadzor)

(1) Obnovitveni nadzor se izvede eno leto po končanemu rednem ali izrednem strokovnem nadzoru, pri katerem so bile ugotovljene nepravilnosti.

(2) Obnovitveni strokovni nadzor se uvede s sklepom o uvedbi obnovitvenega strokovnega nadzora, ki ga izda senat, ki je opravil predhodni redni ali izredni strokovni nadzor. V primeru prenehanja mandata posameznemu članu senata, sklep o uvedbi obnovitvenega strokovnega nadzora po izdaji sklepa o imenovanju novega člana senata ali po izdaji sklepa o imenovanju novega senata, če mandat preneha vsem članom senata, izda senat v spremenjeni oziroma novi sestavi.

(3) S sklepom senata o uvedbi obnovitvenega strokovnega nadzora se podrobneje določita obseg obnovitvenega strokovnega nadzora ter obseg dokumentacije, ki jo mora v 15 dneh od prejema sklepa predložiti nadzorovani član.

(4) Pri izvedbi obnovitvenega nadzora senat pregleda delo, opravljeno od dneva, ko je bil končan predhodni redni ali izredni strokovni nadzor, do dneva uvedbe obnovitvenega strokovnega nadzora.

VII. ZAČETEK POSTOPKA STROKOVNEGA NADZORA

10. člen

(sklep o uvedbi strokovnega nadzora)

(1) Strokovni nadzor se začne z izdajo sklepa o uvedbi strokovnega nadzora.

(2) Sklep o uvedbi strokovnega nadzora v primeru rednega in izrednega strokovnega nadzora izda komisija, v primeru obnovitvenega nadzora pa imenovani senat.

(3) Sklep o uvedbi strokovnega nadzora obsega:

– podatek o tem, kdo ga izdaja,

– podatek o imenu, priimku in identifikacijski številki člana ZAPS, pri katerem se bo izvedel strokovni nadzor, ter podatek o načinu opravljanja njegovih poklicnih nalog,

– navedbo vrste strokovnega nadzora (redni, izredni ali obnovitveni),

– glede na vrsto strokovnega nadzora ustrezen poziv nadzorovanemu članu, da v 15 dneh predloži dokumentacijo, ki omogoča izvedbo strokovnega nadzora, v primeru izrednega strokovnega nadzora pa dodatno še poziv, da lahko v istem roku na zahtevo ali pobudo za opravo izrednega strokovnega nadzora pisno odgovori,

– glede na vrsto strokovnega nadzora ustrezno opredelitev obsega strokovnega nadzora.

(4) Sklep o uvedbi strokovnega nadzora se vroči nadzorovanemu članu.

(5) Z vročitvijo sklepa iz prejšnjega odstavka se nadzorovani član seznani s tem, da:

– se zahteva popolna in resnična navedba podatkov,

– mora na zahtevo senata in praviloma v elektronski obliki oziroma na drug zahtevan način in v predpisanem času dostaviti vso dokumentacijo, ki je predmet nadzora,

– da se rok za predložitev dokumentacije oziroma odgovora lahko podaljša iz opravičenih oziroma utemeljenih razlogov in da lahko tak predlog poda pred iztekom roka,

– mu je v okviru vseh nadzorstvenih dejanj senata, a najpozneje v izjasnitvi k poročilu o ugotovljenem stanju, zagotovljena pravica do izjave, v okviru katere lahko s svojega stališča ustno ali pisno natančneje predstavi problematiko in poda svoje videnje okoliščin, predloži dodatne listine, predlaga zaslišanje prič ali poda predlog, da senat z njim opravi razgovor,

– lahko preprečitev ali otežitev izvajanja strokovnega nadzora nad delom predstavlja disciplinsko kršitev po splošnem aktu zbornice, ki ureja disciplinski postopek in določa disciplinske kršitve (v nadaljevanju: disciplinski pravilnik zbornice),

– da ima pravico do vpogleda v spis,

– da mu je ves čas trajanja strokovnega nadzora dana možnost seznanitve s splošnimi informacijami o poteku postopkov strokovnega nadzora, ki jo zagotavlja služba zbornice, pristojna za strokovni nadzor.

11. člen

(sklep o imenovanju senata)

(1) Če ta akt ne določa drugače, se s sklepom o imenovanju senata zadeva dodeli v delo pristojnemu senatu, ki bo v posamični zadevi izvedel strokovni nadzor, v okviru katerega se določita poimenska sestava članov pristojnega senata in predsednik senata (v nadaljnjem besedilu: imenovani senat).

(2) Sklep o imenovanju senata se vroči članom imenovanega senata in nadzorovanemu članu.

(3) Sestava senata se spremeni le v primeru prenehanja mandata kateremu od članov senata ali v primeru ugoditve zahtevi za izločitev člana senata.

12. člen

(izločitev imenovanega člana senata)

(1) Imenovani član senata v dodeljeni zadevi ne sme opravljati strokovnega nadzora, če:

– je v zadnjih petih letih poslovno sodeloval z nadzorovanim članom ali s poslovnim subjektom, v okviru katerega nadzorovani član opravlja ali je opravljal poklicne naloge;

– je glede vsebine, ki je predmet strokovnega nadzora, v okviru drugega postopka pred drugimi organi ali telesi zbornice predhodno že odločal ali podal strokovno mnenje;

– je z nadzorovanim članom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njim v zakonski zvezi ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, tudi če je zakonska zveza prenehala, ali če z njim živi ali je živel v zunajzakonski skupnosti;

– so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.

(2) Zahtevo za izločitev člana senata z obrazložitvijo obstoja enega ali več razlogov iz prejšnjega odstavka lahko imenovani član senata ali nadzorovani član vloži takoj, ko izve za razlog izločitve, vendar najpozneje v izjasnitvi k poročilu o ugotovljenem stanju.

(3) Ob obstoju okoliščin iz prvega odstavka tega člena na strani predsednika komisije lahko nadzorovani član na način in v predpisanem času iz prejšnjega odstavka vloži tudi zahtevo za izločitev predsednika komisije.

(4) O zahtevi za izločitev imenovanega člana senata odloča predsednik komisije za strokovni nadzor, v primeru zahteve za izločitev predsednika komisije pa komisija za strokovni nadzor z večino glasov preostalih članov brez predsednika komisije.

(5) Prepozna ali nedovoljena zahteva za izločitev se zavrže.

(6) Pred odločitvijo o pravočasni in dovoljeni zahtevi za izločitev je treba pridobiti izjavo tistega, katerega izločitev se predlaga, razen če je svojo izločitev sam predlagal.

(7) Neutemeljena zahteva za izločitev se zavrne.

(8) Če se zahtevi za izločitev ugodi, se s sklepom, s katerim se odloči o izločitvi in zoper katerega ni pritožbe, imenovani član senata ali predsednik komisije razreši. V senat se s sklepom o imenovanju, ki ga izda predsednik komisije, v primeru njegove izločitve pa komisija za strokovni nadzor z večino glasov preostalih članov brez predsednika komisije, imenuje nadomestni član.

(9) Zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za izločitev je dovoljeno vložiti pritožbo v osmih dneh od prejema sklepa. Pritožba se vloži pri komisiji.

(10) O pritožbi zoper sklep o zavrženju ali zavrnitvi zahteve za izločitev odloča upravni odbor zbornice.

VIII. IZVAJANJE STROKOVNEGA NADZORA

13. člen

(pristojnost senata)

Za izvedbo strokovnega nadzora v posamični zadevi je pristojen imenovani senat.

14. člen

(zbiranje gradiva za izvedbo nadzora)

(1) Če za posamezno vrsto strokovnega nadzora ni določeno drugače, je izbor dokumentacije in zbiranje gradiva za izvedbo strokovnega nadzora v prosti presoji senata.

(2) Strokovni nadzor mora biti osredotočen na preveritev strokovnosti in kakovosti opravljanja poklicnih nalog članov v skladu s predpisi, standardi in pravili stroke. Vsa dejanja senata v povezavi z izvedbo nadzora se morajo izvajati na način in v obsegu, določenem s tem splošnim aktom, v okviru tega pa v obsegu, ki zagotovi učinkovit strokovni nadzor ter po oceni senata zadošča za sprejem ugotovitev in zaključkov senata. Pri tem dejanja senata ne smejo biti usmerjena v zbiranje osebnih, poslovnih in drugih podatkov, ki za izvedbo strokovnega nadzora niso bistvenega pomena.

(3) Senat za ugotavljanje okoliščin, pomembnih za izvedbo strokovnega nadzora in sprejem ugotovitev ter zaključkov senata, pregleda projektno, prostorsko in drugo dokumentacijo, ki je predmet strokovnega nadzora.

(4) Glede na okoliščine posameznega primera lahko senat izvede tudi druga dejanja v povezavi z izvedbo nadzora, zlasti:

– pridobi in vpogleda v morebitno drugo dokumentacijo,

– razpiše in opravi ogled na kraju samem,

– s soglasjem nadzorovanega člana in njegovega delodajalca izvede nadzorstvena dejanja na njegovem delovnem mestu,

– zasliši nadzorovanega člana, priče ali pobudnika izrednega strokovnega nadzora.

(5) O izjavah, danih v okviru opravljenega razgovora, ki so bistvene za ugotovitve in zaključke senata, ter ugotovitvah na podlagi opravljenega ogleda, poročevalec sestavi uradni zaznamek, ki ga podpišejo vsi člani senata. Uradni zaznamek se v vednost predloži nadzorovanemu članu, ki se ima pravico o njem izjasniti najpozneje v izjasnitvi k poročilu o ugotovljenem stanju.

(6) Nadzorovani član mora na zahtevo senata dostaviti vso dokumentacijo, h katere predložitvi ga je pozval senat. V okviru vseh dejanj senata v povezavi z izvedbo nadzora mora biti nadzorovanemu članu zagotovljena pravica do izjave, v okviru katere lahko nadzorovani član najpozneje v izjasnitvi k poročilu o ugotovljenem stanju predloži tudi druge dokaze in listine ter predlaga zaslišanje prič.

(7) V primeru ravnanj nadzorovanega člana, usmerjenih v preprečitev ali oteževanje oprave strokovnega nadzora, senat na način, določen v disciplinskem pravilniku zbornice, pri disciplinskem tožilcu poda disciplinsko prijavo suma storitve disciplinske kršitve. Senat dejanja v povezavi z izvedbo nadzora v primeru takih ravnanj nadzorovanega člana opravlja predvsem po uradni dolžnosti in ugotovitve ter zaključke sprejme v okviru danih možnosti. V primeru preprečitve ali otežitve izvedbe strokovnega nadzora s strani nadzorovanega člana se obnovitveni nadzor vedno opravi.

15. člen

(ocenjevanje dela)

(1) Na podlagi skrbne strokovne ocene zbranega gradiva senat sprejme ugotovitve glede strokovnosti opravljanja poklicnih nalog nadzorovanega člana ter usmeritve za izboljšanje.

(2) Senat ugotovitve sprejme po posvetovanju z glasovanjem z večino glasov članov senata na nejavni seji v živo, dopisno ali prek videokonference.

16. člen

(poročilo o ugotovljenem stanju)

(1) Pred izdajo ugotovitvenega zapisnika senat sestavi pisno poročilo o ugotovljenem stanju, v katerem predstavi ugotovitve opravljenega strokovnega nadzora vse do izdaje poročila, ki ga podpišejo vsi člani senata.

(2) Poročilo o ugotovljenem stanju vsebuje vse bistvene sestavine ugotovitvenega zapisnika. Vsebovati mora ključne ugotovitve senata glede strokovnosti in kakovosti dela nadzorovanega člana in morebitnega obstoja suma kršitev. V poročilu ugotovljene manjše pomanjkljivosti ali nepravilnosti morajo temeljiti na predpisih, standardih ter pravilih stroke in morajo biti ustrezno obrazložene. V poročilu so lahko predstavljene tudi morebitne usmeritve za izboljšanje strokovnosti in kakovosti dela ali pohvale.

(3) Poročilo o ugotovljenem stanju se vroči nadzorovanemu članu v izjasnitev.

(4) Nadzorovani član ima pravico, da najpozneje 15 dni po prejemu poročila iz prvega odstavka tega člena na poročilo poda izjasnitev.

(5) Navedbe in dokazi, predloženi po izteku roka za podajo izjasnitve, se ne upoštevajo, na kar mora biti nadzorovani član ob vročitvi poročila v izjasnitev posebej opozorjen.

(6) Če izjasnitev nadzorovanega člana terja dopolnitev zbranega gradiva ali bistveno spremembo poročila o ugotovljenem stanju, ga senat dopolni in nadzorovanemu članu vnovič vroči v izjasnitev, v nasprotnem primeru pa sestavi ugotovitveni zapisnik.

IX. KONČNA UGOTOVITEV STROKOVNEGA NADZORA

17. člen

(ugotovitveni zapisnik)

(1) Po izjasnitvi nadzorovanega člana na poročilo o ugotovljenem stanju ali po izteku roka za podajo izjasnitve senat sestavi pisni ugotovitveni zapisnik s končnimi ugotovitvami in zaključki glede opravljenega strokovnega nadzora.

(2) Pisni ugotovitveni zapisnik obsega:

– podatek o vrsti strokovnega nadzora in pravnega temelja za izvedbo strokovnega nadzora,

– podatek o uvedbi strokovnega nadzora in izdaji sklepa o imenovanju senata,

– podatek o poimenski sestavi imenovanega senata in njegovega predsednika ter tudi podatke o njihovih strokovnih in znanstvenih nazivih,

– podatek o nadzorovanem članu (ime, priimek, strokovni in znanstveni naziv, identifikacijska številka, podatek o načinu opravljanja poklicnih nalog),

– v primeru obnovitvenega nadzora kratek povzetek ugotovitev in zaključkov predhodnega strokovnega nadzora,

– podatek o pregledani dokumentaciji in drugih dejanjih senata v povezavi z izvedbo nadzora,

– odločilne ugotovitve senata o strokovnosti in kakovosti dela nadzorovanega člana, ki izhajajo iz opravljenega strokovnega nadzora, z morebiti ugotovljenimi nepravilnostmi ali manjšimi pomanjkljivostmi, ki morajo biti utemeljene in obrazložene z navezavami na veljavne predpise, standarde in pravila stroke, v okviru katerih se senat opredeli tudi do bistvenih navedb nadzorovanega člana, podanih med nadzorom, predvsem glede tistih, ki na ključnih mestih odstopajo od ugotovitev senata,

– zaključek senata s kratkim povzetkom ugotovitev opravljenega nadzora, opredelitvijo vsebine možnosti za odpravo nepravilnosti, če so odpravljive, z usmeritvami in drugimi priporočili senata, opisom morebitnega obstoja suma kršitev z njihovo opredelitvijo in

– datum in kraj izdaje ter podpis vseh članov imenovanega senata.

(3) Zaradi nepravilnosti, ugotovljenih v okviru strokovnega nadzora, se izvede obnovitveni nadzor, ki ga senat napove v ugotovitvenem zapisniku.

(4) V primeru, da so bile v okviru strokovnega nadzora ugotovljene le manjše pomanjkljivosti, se obnovitveni nadzor ne izvede, senat pa v ugotovitvenem zapisniku poda le usmeritve in priporočila za izboljšanje kakovosti opravljanja poklicnih nalog nadzorovanega člana. Senat usmeritve in priporočila za izboljšanje opravljanja poklicnih nalog nadzorovanega člana poda tudi v primeru ugotovljenih nepravilnosti, v vsakem primeru pa lahko poda tudi pohvale.

(5) Če je podan sum, da v okviru strokovnega nadzora ugotovljene nepravilnosti glede na vsebino in težo izpolnjujejo znake katere od disciplinskih kršitev, določene v disciplinskem pravilniku zbornice, zlasti tistih, predpisanih v javnem interesu ali v interesu opravljanja poklica, ali katerega od prekrškov ali celo znake kaznivega dejanja, senat poda prijavo pristojnemu organu. Prijavo disciplinske kršitve disciplinskim organom zbornice senat napove tako v poročilu o ugotovljenem stanju kot v ugotovitvenem zapisniku. V primeru suma disciplinske kršitve se ugotovitveni zapisnik predloži disciplinskemu tožilcu zbornice s pisno prijavo, ki vsebuje tudi dejstva in dokaze, s katerimi se prijava utemeljuje, ter druge sestavine, ki jih za prijavo določa disciplinski pravilnik zbornice. Če ugotovitveni zapisnik vsebuje vsa dejstva, s katerimi se sicer utemeljuje prijava, in vse druge sestavine, ki jih za prijavo določa disciplinski pravilnik zbornice, se ugotovitveni zapisnik v nadaljnjo obravnavo disciplinskemu tožilcu odstopi le z dopisom, ki se mu priložijo dokazi.

18. člen

(vročitev ugotovitvenega zapisnika)

(1) Ugotovitveni zapisnik se vroči nadzorovanemu članu in predloži njegovemu delodajalcu, strokovnim službam zbornice ter v primeru izrednega strokovnega nadzora tudi vložniku zahteve za njegovo izvedbo.

(2) V primeru suma disciplinskih kršitev se ugotovitveni zapisnik predloži tudi disciplinskemu tožilcu zbornice.

(3) Če se v okviru opravljenega strokovnega nadzora ugotovi, da nadzorovani član ne izpolnjuje pogojev za vpis v imenik, ker nima ustrezne izobrazbe ali pridobljenih praktičnih izkušenj ali opravljenega strokovnega izpita ali ker mu je bil s pravnomočno sodno odločbo izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica ali mu je bila s pravnomočno odločbo izrečena disciplinska sankcija izbrisa iz imenika, pa prepoved ali sankcija še nista prenehali, se ugotovitveni zapisnik predloži strokovni službi zbornice, pristojni za vodenje imenika, ki na podlagi ugotovitev senata izvede izbris iz imenika po uradni dolžnosti.

(4) Z izdajo ugotovitvenega zapisnika je postopek strokovnega nadzora končan.

19. člen

(končanje postopka na drug način)

V primeru smrti nadzorovanega člana do izdaje ugotovitvenega zapisnika se postopek strokovnega nadzora s sklepom ustavi, in sicer do izdaje sklepa o imenovanju senata s sklepom predsednika komisije za strokovni nadzor, po njegovi izdaji pa s sklepom imenovanega senata.

X. DELO KOMISIJE

20. člen

(način izvajanja strokovnega nadzora)

(1) Strokovni nadzor se opravlja v skladu s predpisi, neodvisno in nepristransko, s spoštovanjem varstva pravic strank in varstva javnih koristi, z najvišjo stopnjo strokovne usposobljenosti in skrbnosti, učinkovito ter zaupno.

(2) Člani komisije so pri delu v komisiji in senatih v posamičnih zadevah poleg načela zakonitosti zavezani spoštovati naslednja temeljna načela:

– načelo neodvisnosti, ki preprečuje posege, ki bi lahko ogrozili neodvisno opravljanje funkcije in izvedbo strokovnega nadzora v posamični zadevi;

– načelo nepristranskosti, ki zagotavlja izvedbo strokovnega nadzora ter sprejem ugotovitev in zaključkov v zvezi z njim na podlagi objektiviziranih strokovnih meril, temelječih na veljavnih predpisih, standardih in pravilih stroke ter ob odsotnosti kakršnihkoli predsodkov, vnaprejšnjih prepričanj, nagnjenj in interesov v odnosu do posameznega primera, nadzorovanega člana in/ali do končnih ugotovitev;

– načelo varstva pravic strank in varstva javnih koristi, po katerih je nadzorovanemu članu ob ohranitvi namena izvajanja strokovnega nadzora v postopku strokovnega nadzora zagotovljeno varstvo njegovih pravic, zlasti pravice do izjave, pri čemer mora izvedba postopka ohranjati njegovo dostojanstvo;

– načelo strokovne usposobljenosti, ki mora zagotavljati visoke strokovne kompetence vseh članov komisije ves čas trajanja te njihove funkcije, s čimer se varuje in utrjuje ugled in zaupanje v delo komisije;

– načelo najvišje stopnje strokovne skrbnosti, ki zagotavlja vestno in pošteno izvedbo strokovnega nadzora na podlagi predpisov, standardov, pravil stroke;

– načelo učinkovitega vodenja postopka strokovnega nadzora, ki zagotavlja smotrno, ekonomično in hitro izvedbo strokovnega nadzora ob razumnem spoštovanju obsega rednih delovnih obveznosti nadzorovanih članov;

– načelo zaupnosti pri vodenju postopka strokovnega nadzora glede osebnih, poslovnih in vseh drugih podatkov, za katere se izve pri opravljanju te funkcije in do katerih javnost nima dostopa.

21. člen

(učinkovitost postopka)

Učinkovitost postopka strokovnega nadzora senat zagotavlja z izvedbo postopka v naslednjih priporočljivih rokih:

– v 15 dneh po prejemu dokumentacije s strani nadzorovanega člana se nadzorovanemu članu vroči morebitni poziv za dopolnitev dokumentacije,

– v 30 dneh po prejemu in pregledu popolne dokumentacije poročevalec pripravi osnutek poročila o ugotovljenem stanju, preostala člana senata pa v nadaljnjih 15 dneh podata pripombe na pripravljeni osnutek poročila,

– v 15 dneh po uskladitvi osnutka poročila o ugotovljenem stanju poročevalec izdela poročilo o ugotovljenem stanju, ki ga senat vroči nadzorovanemu članu v izjasnitev,

– v 30 dneh po podaji izjasnitve nadzorovanega člana oziroma po izteku roka za podajo izjasnitve oziroma po morebitni dopolnitvi procesnega gradiva poročevalec pripravi osnutek dopolnjenega poročila o ugotovljenem stanju; v primeru, da vsebina izjasnitve v bistvenem ne spreminja vsebine poročila o ugotovljenem stanju, pa osnutek ugotovitvenega zapisnika; preostala člana senata pa v 15 dneh podata pripombe na pripravljeni osnutek dopolnjenega poročila oziroma ugotovitvenega zapisnika,

– v 15 dneh po uskladitvi vsebine osnutka dopolnjenega poročila oziroma ugotovitvenega zapisnika poročevalec pripravi dopolnjeno poročilo o ugotovljenem stanju oziroma ugotovitveni zapisnik, ki ga senat vroči nadzorovanemu članu.

XI. STROŠKI POSTOPKA

22. člen

(povrnitev stroškov postopka)

(1) Člani komisije za strokovni nadzor in senata so upravičeni do povrnitve stroškov za delo in potnih stroškov v skladu z določbami splošnega akta zbornice, ki ureja finančno poslovanje.

(2) Nadzorovani član ni upravičen do povrnitve morebitnih stroškov, nastalih zaradi strokovnega nadzora.

XII. EVIDENTIRANJE IN HRAMBA PODATKOV

23. člen

(evidentiranje in hramba podatkov iz evidenc)

Za namene izvajanja strokovnega nadzora vodi zbornica evidenco strokovnega nadzora, ki obsega:

– evidenco letnih programov strokovnega nadzora,

– evidenco vsakoletnih rezultatov naključnih računalniških izborov, ki jih izvedejo strokovne službe zbornice, s katerimi se določijo člani, pri katerih bo skladno z letnim programom v posameznem letu opravljen redni strokovni nadzor,

– druge evidence, če obdelavo osebnih podatkov, vrste osebnih podatkov, ki naj se obdelujejo, kategorije posameznikov, na katere se ti osebni podatki nanašajo, namen njihove obdelave in rok hrambe osebnih podatkov ali rok za redni pregled potrebe po hrambi določa zakon.

KONČNI DOLOČBI

24. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega splošnega akta preneha veljati Splošni akt o strokovnem nadzoru nad delom pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (Uradni list RS, št. 40/18).

25. člen

(začetek veljavnosti)

Ta splošni akt se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.

Št. 601/19.12.2023

Ljubljana, dne 9. julija 2025

EVA 2023-2560-0011

Jernej Prijon

predsednik

Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije

Minister za naravne vire in prostor je dal mnenje k temu splošnemu aktu pod št. 007-36/2023/8 z dne 3. maja 2024.

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 56/2025 z dne 25. 7. 2025