Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 56/2025 z dne 25. 7. 2025

2265. Zakon o visokem šolstvu (ZViS-1), stran 6520.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z

o razglasitvi Zakona o visokem šolstvu (ZViS-1)

Razglašam Zakon o visokem šolstvu (ZViS-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. julija 2025.

Št. 003-02-1/2025-203

Ljubljana, dne 23. julija 2025

Nataša Pirc Musar

predsednica

Republike Slovenije

Z A K O N

O VISOKEM ŠOLSTVU (ZViS-1)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

(1) Ta zakon ureja statusna vprašanja visokošolskih zavodov, pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti, opredeljuje javno službo v visokem šolstvu in ureja način njenega financiranja.

(2) S tem zakonom se urejajo tudi statusna vprašanja članic univerz, katerih dejavnost je potrebna za uresničevanje visokošolske dejavnosti (npr. knjižnice, inštituti, študentski domovi).

2. člen

(visokošolska dejavnost in njena temeljna načela)

(1) Visokošolska dejavnost je izvajanje izobraževalne in z njo povezane znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti na visokošolskih zavodih in izvajanje z izobraževalno dejavnostjo povezane podporne dejavnosti na Centralni tehniški knjižnici Univerze v Ljubljani. Usmerjena je k doseganju ciljev družbenega, gospodarskega, tehnološkega in trajnostnega razvoja Republike Slovenije.

(2) Visokošolska dejavnost temelji na načelih akademske svobode in institucionalne avtonomije, kakovosti izobraževanja in odličnosti raziskovanja, umetniške dejavnosti ter inovativnosti, povezovanju in sodelovanju z družbo in z mednarodnim okoljem, kot jih opredeljujejo dokumenti Evropskega izobraževalnega prostora in Evropskega visokošolskega prostora.

(3) Visokošolska dejavnost je organizirana v skladu z načeli etičnosti, preglednosti in odprtosti, enakih možnosti, trajnostnosti in družbene odgovornosti.

3. člen

(pomen v zakonu uporabljenih izrazov)

Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:

1. akademska elektronska identiteta je del informacijskega ekosistema infrastrukture in storitev za spodbujanje raziskav, izobraževanja in inovacij na svetovni ravni, za katerega skrbi GÉANT – združenje evropskih nacionalnih raziskovalnih in izobraževalnih omrežij (NREN);

2. akreditacija je upravni postopek, v katerem se na podlagi zunanje presoje kakovosti odloča o pravici do začetka delovanja visokošolskega zavoda oziroma do nadaljnjega opravljanja ali o spremembi njegove dejavnosti ter o pridobitvi javne veljavnosti študijskega programa;

3. čas študija na posameznem študijskem programu za pridobitev izobrazbe je obdobje od prvega vpisa v študijski program do diplomiranja;

4. členitev študijskega programa je strukturna razdelitev študijskega programa na vsebinske enote različnih ravni, kot so predmeti, moduli in smeri;

5. del študijskega programa je enota, v okviru katere se študijski program izvaja, to je smer, modul ali predmet;

6. dislocirana enota je lokacija, na kateri visokošolski zavod, akreditiran v Republiki Sloveniji izvaja celotni študijski program zunaj kraja svojega sedeža oziroma sedeža članice univerze v Republiki Sloveniji in tujini, razen pri transnacionalnem izobraževanju;

7. evalvacija je oblika zunanje presoje kakovosti visokošolskih zavodov in študijskih programov, ki se izvaja kot samostojen postopek ali kot sestavni del akreditacijskega postopka, zlasti pri podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda;

8. evropska študentska identiteta (ESI) je enotna številka študenta, določena po enotni metodologiji v Evropskem izobraževalnem prostoru in se vodi v registru evropskih študentskih izkaznic, katerega upravitelj je Evropska komisija; študentu, vpisanemu na visokošolski zavod v Republiki Sloveniji, bo ESI določil informacijski sistem eVŠ iz 161. člena tega zakona;

9. evropska študentska izkaznica (ESC) je iniciativa na ravni Evropskega izobraževalnega prostora, ki predstavlja podporni ukrep za olajševanje prožne in vključujoče mobilnosti, kot jo predvideva Priporočilo Sveta z dne 5. aprila 2022 o vzpostavljanju povezav za učinkovito evropsko sodelovanje na področju visokošolskega izobraževanja; številka evropske študentske izkaznice (ESCN) se določi po enotni metodologiji na ravni Evropskega izobraževalnega prostora in se vodi v registru evropskih študentskih izkaznic, katerega upravitelj je Evropska komisija; študentu, vpisanemu na visokošolski zavod v Republiki Sloveniji, bo ESCN določil informacijski sistem eVŠ iz 161. člena tega zakona;

10. klasifikacija Frascati je mednarodno sprejet sistem za razvrščanje raziskovalnih in razvojnih dejavnosti Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD);

11. hitrejše napredovanje je vpis v višji letnik rednega študija med študijskim letom;

12. interdisciplinarni študij je študij po interdisciplinarnem študijskem programu, ki obsega vsebine iz več podrobnih (ožjih ali širokih) izobraževalnih področij, kot jih opredeljuje Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17), pri čemer delež posameznega podrobnega področja ne presega 50 %;

13. ISCED je mednarodna standardna klasifikacija izobraževanja, kot jo določi Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO);

14. javne listine, ki se izdajajo po tem zakonu, so: diploma o zaključenem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, potrdilo o zaključenem študijskem programu za izpopolnjevanje ter mikrodokazilo o zaključenem krajšem izobraževanju in usposabljanju za pridobitev mikrodokazila;

15. KLASIUS je klasifikacija vrst in področij izobraževalnih aktivnosti oziroma izidov, določena v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja (Uradni list RS, št. 46/06 in 8/17);

16. koncesija je način izvajanja javne službe v visokem šolstvu na zasebnih visokošolskih zavodih, ki se financira iz sredstev proračuna Republike Slovenije;

17. kreditna točka je merska enota za vrednotenje dela, ki ga študent v povprečju opravi (v nadaljnjem besedilu: obremenitev študenta); ena kreditna točka pomeni 25 do 30 ur obremenitve študenta, letna obremenitev študenta je 1.500 do 1.800 ur;

18. mikrodokazilo je zapis učnih izidov, ki jih je posameznik dosegel s krajšim izobraževanjem in usposabljanjem, ovrednotenimi po Evropskem sistemu prenašanja in zbiranja kreditnih točk (v nadaljnjem besedilu: ECTS);

19. modul je manjša vsebinsko zaokrožena enota študijskega programa, sestavljena iz več predmetov, omejena na največ 30 kreditnih točk po ECTS ter omogoča izbirnost, interdisciplinarnost in pridobitev specifičnega znanja na določenem področju ali v disciplini ali njegovo poglabljanje; modul ne omogoča pridobitve strokovnega, znanstvenega in umetniškega naslova;

20. način študija je redni študij in časovno prilagojen študij;

21. podporno okolje za študente je proaktivno, odprto, varno, vključujoče in strokovno okolje, ki usmerja, opolnomoči in obvešča študente za uspešno in pravočasno dokončanje študija ter vstop na trg dela;

22. redno napredovanje po študijskem programu za pridobitev izobrazbe pomeni, da študent med študijem redno napreduje v višji letnik brez prekinitev, vključno s podaljšanjem statusa v okviru prilagoditve izvajanja študijskih programov na podlagi individualiziranega načrta prilagoditev pri študentih s posebnimi potrebami in študenti s posebnim statusom ter podaljšanjem statusa zaradi nastopa upravičenih razlogov oziroma starševstva;

23. regulirani poklic je poklic ali poklicna dejavnost, ki je urejena z zakonom, ki ureja tak poklic ali dejavnost kot reguliranega v skladu z direktivami Evropske unije oziroma je zakonsko urejen poklic ali dejavnost v Republiki Sloveniji in katerega pogoji za delo so določeni z zakoni in podzakonskimi akti ter so objavljeni na seznamu reguliranih poklicev po Direktivi Evropskega parlamenta in sveta 2025/36/ES z dne 7. 9. 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij;

24. repozitorij diplom je elektronska zbirka diplom in prilog k diplomam, ki jih izdajajo visokošolski zavodi s sedežem v Republiki Sloveniji;

25. SICRIS je elektronska zbirka podatkov o raziskovalni dejavnosti v Republiki Sloveniji;

26. smer študijskega programa predstavlja prvi nivo členitve študijskega programa na večjo vsebinsko zaokroženo enoto, kadar se predmetnik razčleni v vsebine, povezane s stroko, znanstveno ali umetniško disciplino ali njenim delom, na istem ali drugem področju KLASIUS, v katerega je razvrščen celoten študijski program, in obsega vsaj 60 kreditnih točk po ECTS; smer omogoča pridobitev njej lastnega strokovnega naslova;

27. sprememba študijskega programa je vpis v prvi letnik ali višji letnik drugega študijskega programa za pridobitev izobrazbe ali njegove smeri po tem, ko je bil študent ali študentka (v nadaljnjem besedilu: študent) že vpisan v predhodni študijski program ali smer na isti stopnji;

28. status študenta je pravni položaj posameznika, ki se pridobi z vpisom v študijski program za pridobitev izobrazbe na podlagi razpisa za vpis in se ga ohrani ob rednem napredovanju;

29. študijski program je študijski program za pridobitev izobrazbe in študijski program za izpopolnjevanje;

30. vzporedni študij je hkratni vpis na rednem študiju v dva ali več študijskih programov za pridobitev izobrazbe.

4. člen

(vrste visokošolskih zavodov)

Visokošolski zavodi so univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole.

5. člen

(univerze)

(1) Univerza je znanstvenoraziskovalni, umetniški in izobraževalni visokošolski zavod s posebnim položajem, ki zagotavlja razvoj znanosti, strokovnosti in umetnosti ter prek fakultet, umetniških akademij ali visokih strokovnih šol v izobraževalnem procesu posreduje spoznanja z več znanstvenih oziroma umetniških področij ali disciplin.

(2) Univerza lahko izvajanje znanstvenoraziskovalnih in študijskih programov organizira tudi neposredno.

(3) Univerze pri izvajanju visokošolske dejavnosti sodelujejo z gospodarstvom in negospodarstvom, z lokalnim okoljem, z državljani in javnostjo, skrbijo za prenos znanja v družbo ter izvajajo različne oblike vseživljenjskega učenja in inovacijsko dejavnost.

6. člen

(fakultete in umetniške akademije)

(1) Fakulteta opravlja pretežno znanstvenoraziskovalno in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih znanstvenih disciplin in skrbi za njihov razvoj.

(2) Umetniška akademija opravlja pretežno umetniško in izobraževalno dejavnost s področij ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih umetniških disciplin in skrbi za njihov razvoj.

7. člen

(visoke strokovne šole)

(1) Visoka strokovna šola opravlja izobraževalno dejavnost s področja ene ali več sorodnih oziroma med seboj povezanih strok in skrbi za njihov razvoj.

(2) Visoka strokovna šola lahko opravlja tudi raziskovalno oziroma umetniško dejavnost, če so za to izpolnjeni pogoji v skladu s tem zakonom in če je tako določeno z njenim ustanovitvenim aktom.

8. člen

(avtonomija javne univerze)

Univerza, ki jo ustanovi Republika Slovenija (v nadaljnjem besedilu: javna univerza), je avtonomna, s čimer ji je zagotovljeno zlasti:

1. svobodno raziskovanje, umetniško ustvarjanje in posredovanja znanja,

2. samostojno urejanje notranje organizacije in delovanja s statutom v skladu z zakonom,

3. sprejemanje meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

4. volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev,

5. izbira visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev za zasedbo delovnih mest,

6. izdelava in sprejetje študijskih in znanstvenoraziskovalnih programov ter določanje študijskega režima ter oblik in obdobij preverjanja znanj študentov,

7. podeljevanje strokovnih, znanstvenih in umetniških naslovov v skladu z zakonom ter podeljevanje častnega doktorata in naziva zaslužni profesor oziroma zaslužna profesorica,

8. volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu s statutom in drugimi akti,

9. odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami,

10. upravljanje premoženja v skladu z namenom, za katerega je bilo pridobljeno.

9. člen

(javni interes)

Visokošolsko izobraževanje, ki ga v obliki javnoveljavnih študijskih programov in krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazil izvajajo visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji v skladu s tem zakonom, je v javnem interesu.

10. člen

(javna služba)

(1) Javna služba v visokem šolstvu obsega izobraževalne, znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti in jo neposredno ali prek svojih članic izvajajo javne univerze in visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe.

(2) Izobraževalna dejavnost ne glede na način izvajanja, obsega študijske programe za pridobitev izobrazbe prve, druge in tretje stopnje.

(3) Znanstvenoraziskovalna dejavnost obsega dejavnost, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost.

(4) Umetniška dejavnost obsega umetniško ustvarjanje na področju izobraževalnega in raziskovalnega dela v okviru umetniških disciplin, katerega rezultati so javno dostopni.

(5) Podporne dejavnosti s ciljem zagotavljanja podpornega okolja za študente so knjižnična, informacijska, administrativna, tehnična, strokovna in upravljavska dejavnost, dejavnost študentskih domov, organizacija in izvedba rednih športno gibalnih aktivnosti študentov v času študija s poudarkom na študentih 1. letnikov prvostopenjskih študijskih programov, spodbujanje splošnega zdravega in trajnostnega življenjskega sloga študentov in zaposlenih, ter druge podporne dejavnosti.

11. člen

(financiranje javne službe)

Javna služba v visokem šolstvu je financirana iz javnih virov, iz nejavnih virov pa, če tako določa ta zakon.

12. člen

(druge dejavnosti)

(1) Javna univerza oziroma članica javne univerze lahko poleg dejavnosti javne službe opravlja tudi prodajo blaga in storitev na trgu (v nadaljnjem besedilu: druge dejavnosti), če so te povezane z dejavnostmi iz prvega odstavka 10. člena tega zakona. Opravljanje drugih dejavnosti iz tega odstavka ne sme posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe.

(2) Kadar javna univerza oziroma njena članica opravlja druge dejavnosti, mora biti cena določena tako, da so vanjo všteti vsi stroški, ki so povezani s prodajo blaga in storitev na trgu in se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje, amortizacijo in stroške dela.

(3) Javna univerza oziroma njena članica prihodke in odhodke javne službe in drugih dejavnosti vodi ločeno v skladu z veljavnimi finančnimi predpisi.

(4) Javna univerza oziroma njena članica presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z drugimi dejavnostmi, nameni za izvajanje in razvoj dejavnosti, za katere je ustanovljena.

(5) Javna univerza oziroma članica javne univerze v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega z drugimi dejavnostmi, ne sme poravnati iz sredstev javne službe. O načinu poravnave primanjkljaja javne univerze odloča ustanovitelj na predlog upravnega odbora javne univerze, o načinu poravnave primanjkljaja članice javne univerze v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda pa javna univerza v skladu z internimi akti javne univerze.

(6) Določbe tretjega in četrtega odstavka ter prvega stavka petega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za visokošolske zavode s koncesijo v delu dodeljene koncesije.

13. člen

(izobraževanje pod enakimi pogoji)

(1) Državljani Republike Slovenije imajo pravico do izobraževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji.

(2) Slovenci, ki živijo zunaj meja Republike Slovenije, in Slovenci brez slovenskega državljanstva, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja odnose Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja, se lahko na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji izobražujejo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

(3) Državljani držav članic Evropske unije imajo pravico do izobraževanja na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije.

(4) Tuji državljani držav, ki niso članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: tuji državljani), se lahko izobražujejo na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije, če se uporablja načelo vzajemnosti, ali če so v Republiki Sloveniji dokončali srednješolsko izobraževanje in opravili maturo, tako kot določa 53. člen tega zakona, ali če imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so sami ali vsaj eden od njihovih staršev ali skrbnikov do začetka izbirnega postopka rezidenti Republike Slovenije za davčne namene, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino.

(5) Visokošolski zavodi zagotavljajo enako obravnavo ne glede na jezik, narodnost, raso ali etnično poreklo, nacionalno in socialno poreklo, spol, spolno identiteto ali spolni izraz, zdravstveno stanje, invalidnost, vero ali prepričanje, starost, spolno usmerjenost, družinsko stanje, premoženjsko stanje, izobrazbo, družbeni položaj ali drugo osebno okoliščino.

(6) Visokošolski zavodi morajo s tujim državljanom, ki je oddal prijavo za vpis za visokošolski študij v Republiki Sloveniji in prihaja iz katere od držav z višjim migracijskim tveganjem, kot jih določa seznam držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja Evropske unije imeti vizume, v skladu z zakonom, ki ureja pogoje in načine vstopa, zapustitve in bivanja tujcev v Republiki Sloveniji, opraviti neposredni intervju o primernosti kandidata glede na vpisne pogoje študijskega programa. Kadar visokošolski zavod upravičeno sumi, da kandidat ne izkazuje znanja v skladu z dokumenti, ki jih je priložil k prijavi za vpis, njegovo prijavo za vpis zavrne. Zoper odločitev visokošolskega zavoda ni pritožbe.

(7) Podrobnejše pogoje v zvezi s številom prostih vpisnih mest, plačilom šolnine, bivanjem v študentskih domovih ter drugimi pravicami, dolžnostmi in ugodnostmi študentov v skladu s tem zakonom za izobraževanje oseb iz drugega in četrtega odstavka tega člena določi minister, pristojen za visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: minister).

14. člen

(spodbujanje spoštovanja načela enakosti spolov ter prepoved spolnega in drugega nadlegovanja in trpinčenja v visokem šolstvu)

(1) Visokošolski zavodi pri izvajanju visokošolske dejavnosti zagotavljajo enako obravnavo ne glede na spol in ustvarjajo okolje, v katerem se spoštuje in varuje dostojanstvo vseh oseb, ki so v kakršnikoli vlogi vključene v procese visokošolske dejavnosti na visokošolskem zavodu.

(2) Visokošolski zavodi zagotavljajo spoštljivo, dostojno in varno okolje tudi za osebe, ki na visokošolskem zavodu opravljajo začasno ali občasno delo, izvajajo praktično usposabljanje študentov, opravljajo delo na podlagi civilnopravnih pogodb ali so kako drugače vključene v izobraževanje, delovni proces ali v dejavnost visokošolskega zavoda. Visokošolski zavodi pri izvajanju svojih dejavnosti zagotavljajo spoštovanje načela enakosti spolov v skladu s svojimi programi ukrepov za enakost spolov.

(3) Vsakdo ima pravico do varnega študijskega oziroma delovnega okolja z ničelno toleranco do spolnega in drugega nadlegovanja in trpinčenja.

(4) Prepovedani so spolno in drugo nadlegovanje, trpinčenje in diskriminacija. Spolno nadlegovanje je kakršna koli oblika neželenega besednega, nebesednega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja. Drugo nadlegovanje je vsako neželeno vedenje, povezano s katerokoli osebno okoliščino, z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe ali ustvariti zastraševalno, sovražno, ponižujoče, sramotilno ali žaljivo okolje. Trpinčenje je vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje. Diskriminacija pomeni vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, cilj ali posledica česar je oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti.

(5) Oseba, ki je žrtev prepovedanih ravnanj in vedenj iz prejšnjega odstavka, ali oseba, ki ji pomaga, ne sme biti izpostavljena neugodnim posledicam zaradi ukrepanja, katerega namen je preprečiti ali odpraviti diskriminacijo.

(6) Visokošolski zavodi zagotavljanje pravic iz tega člena uredijo v svojih internih aktih.

(7) Za obravnavo zaznanih kršitev po določbah tega člena se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo pred diskriminacijo, oziroma zakon, ki ureja delovna razmerja.

15. člen

(učni jezik)

(1) Učni jezik na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji je slovenščina. Študent v Republiki Sloveniji ima pravico, da se na visokošolskih zavodih izobražuje in izpopolnjuje v slovenščini.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko visokošolski zavod v Republiki Sloveniji v tujem jeziku izvaja:

1. študijske programe tujih jezikov in književnosti,

2. študijske programe, če jih izvaja tuj visokošolski zavod v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom 47. člena tega zakona,

3. skupne študijske programe s tujimi visokošolskimi zavodi,

4. dele študijskih programov, ki jih izvajajo gostujoči visokošolski učitelji iz tujine ali če je vanje vpisano večje število tujih študentov,

5. dele študijskih programov, ki so namenjeni mednarodni izmenjavi študentov,

6. študijske programe in dele študijskih programov, če se na visokošolskem zavodu hkrati izvajajo tudi v slovenščini.

(3) Če je študijski program ali del študijskega programa akreditiran za izvajanje v tujem jeziku, morajo biti te iste vsebine akreditirane za izvajanje v slovenščini in se tudi izvajati v slovenščini. Določbe tega odstavka veljajo tudi za študijski program z javno veljavnostjo, ki ga je sprejela univerza sama.

(4) Visokošolski zavod s statutom podrobneje opredeli področja, pogoje in način izvajanja študijskih programov in delov študijskih programov v tujem jeziku.

(5) Visokošolski zavodi skrbijo za razvoj slovenščine kot strokovnega oziroma znanstvenega jezika tako, da z izdelano strategijo rabe slovenščine vzpodbujajo njegovo rabo pri objavljanju znanstvenih, strokovnih in poljudno znanstvenih del, objavljanju preglednih znanstvenih del in objavljanju terminoloških slovarjev kot samostojnih publikacij ali dodatka k drugim publikacijam. Visokošolski zavodi preverjajo uresničevanje strategije v okviru rednih samoevalvacij.

(6) Tujcem in Slovencem brez slovenskega državljanstva se omogoči učenje slovenščine.

II. STATUSNA OPREDELITEV VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV, ČLANIC UNIVERZ IN ŠTUDENTSKIH DOMOV

16. člen

(ustanovitev visokošolskega zavoda)

(1) Visokošolski zavod v Republiki Sloveniji lahko ustanovijo domače in tuje fizične in pravne osebe.

(2) Za opravljanje javne službe v visokem šolstvu Republika Slovenija ustanovi javne univerze.

(3) Fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole se ustanovijo kot članice univerze ali kot samostojni visokošolski zavodi. Samostojni visokošolski zavodi so pravne osebe zasebnega prava.

(4) V okviru univerze se lahko za uresničevanje visokošolske dejavnosti poleg fakultet, umetniških akademij in visokih strokovnih šol ustanovijo tudi druge članice univerze (npr. knjižnice, inštituti, študentski domovi).

17. člen

(pravna subjektiviteta univerze)

(1) Univerza je pravna oseba.

(2) Javna univerza je javni visokošolski zavod, pravna oseba javnega prava in posredni uporabnik proračuna.

(3) Zasebna univerza je zasebni visokošolski zavod in pravna oseba zasebnega prava.

(4) Zasebna univerza iz prejšnjega odstavka je tudi mednarodna zveza univerz iz 20. člena tega zakona.

18. člen

(poslovna sposobnost univerze in njenih članic)

(1) Univerza nastopa v pravnem prometu samostojno, v svojem imenu in za svoj račun. Univerza sklepa pogodbe o izvajanju in financiranju javne službe iz proračuna Republike Slovenije.

(2) Javna univerza lahko s statutom ustanovi članice univerze v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda ali kot notranje organizacijske enote univerze, pri čemer mora biti določitev statusne oblike članic posamezne univerze za vse članice univerze enaka.

(3) Ne glede na status članice javne univerze članici sredstva zagotavlja univerza. Članica javne univerze, ki je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda, nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun, pogodbe o izvajanju in financiranju javne službe pa sklepa z univerzo.

(4) O načinu poravnave primanjkljaja sredstev univerze, ki nastane pri izvajanju javne službe v visokem šolstvu, odloča ustanovitelj na predlog upravnega odbora univerze. O načinu poravnave primanjkljaja sredstev članice univerze v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda, ki nastane pri izvajanju javne službe v visokem šolstvu, odloča upravni odbor univerze.

(5) Zasebna univerza lahko s statutom ustanovi članice univerze v pravnoorganizacijski obliki zasebnega zavoda ali kot notranje organizacijske enote univerze, pri čemer mora biti določitev statusne oblike članic posamezne univerze za vse članice univerze enaka. Zasebna univerza poslovanje svojih članic v statusni obliki zasebnega zavoda v pravnem prometu uredi s svojim statutom.

(6) Javna univerza s svojim splošnim aktom določi, katere druge dejavnosti iz 12. člena tega zakona lahko opravlja njena članica, ki je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda. Ustanovitelj javne univerze in javna univerza ne odgovarjata za obveznosti članice javne univerze v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda iz naslova opravljanja drugih dejavnosti članice iz prejšnjega stavka.

(7) Članica javne univerze, ki je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda, lahko v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje, pri opravljanju dejavnosti iz 10. in 12. člena tega zakona samostojno vodi postopke javnih naročil ter prevzema vse pravice in obveznosti iz tega naslova.

19. člen

(priprava finančnega načrta javne univerze)

(1) Javna univerza na podlagi izhodišč, ki jih prejme od ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, v 15 dneh od njihovega prejema svojim članicam v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda pošlje izhodišča za pripravo njihovih programov dela ter finančnih in kadrovskih načrtov.

(2) Soglasje k letnemu programu dela, finančnemu načrtu in letnemu poročilu članice univerze v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda izda javna univerza v skladu s svojimi splošnimi akti.

(3) Medsebojna razmerja med univerzo in njenimi članicami se podrobneje uredijo z aktom o ustanovitvi univerze, s statutom univerze in njenimi splošnimi akti.

(4) Če s tem zakonom ni določeno drugače, se za pripravo letnih programov dela in finančnih načrtov uporablja zakon, ki ureja izvrševanje proračunov.

20. člen

(mednarodna zveza univerz)

(1) Mednarodno zvezo univerz s sedežem v Republiki Sloveniji na podlagi sporazuma o ustanovitvi ustanovita vsaj ena univerza, ustanovljena v skladu s tem zakonom, in vsaj ena univerza s sedežem zunaj Republike Slovenije, akreditirana v državi, kjer ima sedež. Skupaj s prej opredeljenima univerzama so lahko ustanoviteljice mednarodne zveze univerz tudi druge univerze, druge zveze univerz ali univerzitetne mreže, visokošolske in raziskovalne organizacije s sedežem v Republiki Sloveniji ali zunaj nje. Javne univerze za ustanovitev mednarodne zveze univerz potrebujejo soglasje Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(2) Ob ustanovitvi mora mednarodna zveza univerz s sedežem v Republiki Sloveniji po pravu Republike Slovenije imeti statut ali drug splošni akt te mednarodne zveze univerz kot akt ustanovitve zavoda v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja zavode. Mednarodna zveza univerz iz tega odstavka se vpiše v register, ki ga vodi sodišče, v skladu s predpisi o sodnem registru, na podlagi sporazuma o ustanovitvi in statuta ali drugega temeljnega akta mednarodne zveze univerz.

(3) Mednarodna zveza univerz iz prejšnjega odstavka je univerza po tem zakonu ne glede na izpolnjevanje pogojev za ustanovitev univerze.

(4) Mednarodna zveza univerz iz drugega odstavka tega člena ima organe, ki jih določa sporazum o njeni ustanovitvi in statut ali drug temeljni akt te zveze. Pri upravljanju mednarodne zveze univerz iz drugega odstavka tega člena imajo študenti pravice, ki jih določata sporazum o njeni ustanovitvi in statut ali drug splošni akt te zveze.

(5) Mednarodna zveza univerz lahko izvaja svoje študijske programe in na podlagi sklenjenega medsebojnega sporazuma o sodelovanju tudi študijske programe drugih slovenskih visokošolskih zavodov in tujih institucij. Mednarodna zveza univerz se vpiše v eVŠ s prvo akreditacijo ali prvo priglasitvijo študijskega programa.

(6) V primeru prenehanja obstoja mednarodne zveze univerz po tem členu so ustanovitelji študentom dolžni omogočiti dokončanje študija na univerzah ustanoviteljicah. Nepremičnine, pridobljene iz sredstev Republike Slovenije ali Evropske unije, so last Republike Slovenije.

21. člen

(skupnost samostojnih visokošolskih zavodov)

(1) Samostojni visokošolski zavodi se lahko združujejo v skupnost samostojnih visokošolskih zavodov za obravnavanje in usklajevanje vprašanj skupnega pomena.

(2) Skupnost samostojnih visokošolskih zavodov postane reprezentativna, ko je v njej združenih najmanj polovica vseh samostojnih visokošolskih zavodov.

22. člen

(pridružene članice univerze)

(1) V univerzo se lahko kot pridružene članice vključijo samostojni visokošolski zavodi in drugi zavodi.

(2) Pogoji za vključitev ter pravice in obveznosti pridruženih članic se uredijo s statutom univerze.

23. člen

(premoženje)

(1) Visokošolski zavod upravlja premoženje in razpolaga s premoženjem, ki ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, v skladu z aktom o ustanovitvi in statutom, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(2) Javna univerza je lastnica premoženja, pridobljenega iz javnih in drugih virov.

(3) Lastnica stvarnega premoženja je lahko tudi članica javne univerze, ki je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda in je premoženje pridobila iz opravljanja drugih dejavnosti iz 12. člena tega zakona. Če je lastnica stvarnega premoženja javna univerza in to premoženje prepušča v uporabo članici univerze, ki je ustanovljena v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda, je ta članica javne univerze upravičena do brezplačne uporabe tega premoženja.

(4) Javna univerza lahko nepremičnino ali opremo večje vrednosti, pridobljeno iz javnih sredstev, odtuji ali obremeni le v soglasju z Republiko Slovenijo.

(5) Sredstva, pridobljena od prodaje premoženja iz prejšnjega odstavka, se lahko uporabijo za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo.

24. člen

(pogoji za ustanovitev visokošolskega zavoda)

(1) Visokošolski zavod se lahko ustanovi, če:

1. so opredeljena študijska področja in znanstvenoraziskovalne oziroma umetniške discipline, za katere se visokošolski zavod ustanovi; pri opredelitvi študijskih področij se uporablja klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja KLASIUS, pri opredelitvi znanstvenoraziskovalnih področij pa mednarodna klasifikacija Frascati;

2. so predloženi predlogi študijskih programov, ki jih bo visokošolski zavod izvajal, pri čemer mora biti izkazana povezanost teh študijskih programov z znanstvenoraziskovalnim, umetniškim oziroma strokovnim delom izvajalcev predmetov in z okoljem, v katerem bo zavod deloval;

3. so zagotovljeni ustrezni prostori, tehnično-tehnološka in druga potrebna oprema za izvedbo študijskih programov;

4. so študentom in zaposlenim zagotovljene storitve visokošolske knjižnice, ki bo z izvajanjem knjižnične dejavnosti podpirala študijski, strokovni, raziskovalni in umetniški proces visokošolskega zavoda;

5. so zagotovljeni visokošolski učitelji oziroma visokošolske učiteljice (v nadaljnjem besedilu: visokošolski učitelj), znanstveni delavci oziroma znanstvene delavke (v nadaljnjem besedilu: znanstveni delavec), visokošolski sodelavci oziroma visokošolske sodelavke (v nadaljnjem besedilu: visokošolski sodelavec) in drugi strokovni sodelavci oziroma strokovne sodelavke (v nadaljnjem besedilu: strokovni sodelavec), potrebni za izvedbo študijskega programa, izraženi v ekvivalentu polnega delovnega časa, pri čemer mora biti v kadrovskem načrtu izkazano:

– da bo imela univerza za izvajanje vsakega letnika študijskega programa prve in druge stopnje zaposlenih najmanj za tretjino ekvivalenta polnega delovnega časa visokošolskih učiteljev za poln delovni čas ali temu ustrezen obseg zaposlitev za krajši delovni čas od polnega;

– da bo na samostojnem visokošolskem zavodu – fakulteti ali umetniški akademiji ekvivalent najmanj enega zaposlenega visokošolskega učitelja za poln delovni čas v ekvivalentu polnega delovnega časa ali temu ustrezen obseg zaposlitev za krajši delovni čas od polnega na študijski program;

– da bo na samostojnem visokošolskem zavodu – visoki strokovni šoli ekvivalent najmanj enega zaposlenega visokošolskega učitelja za poln delovni čas v ekvivalentu polnega delovnega časa ali temu ustrezen obseg zaposlitev za krajši delovni čas od polnega na dva študijska programa;

6. ima glede na vrsto visokošolskega zavoda predložen program strokovnega, znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega dela za naslednjih pet let in poročilo o tem delu na ravni predvidenih nosilcev in izvajalcev predmetov v zadnjih petih letih na področjih, za katera se visokošolski zavod ustanovi in na katerih temeljijo predlogi študijskih programov;

7. ima izdelan sistem zagotavljanja kakovosti visokošolskega zavoda.

(2) Za ustanovitev univerze morajo biti akreditirani študijski programi na vseh treh stopnjah v najmanj štirih znanstvenoraziskovalnih disciplinah po klasifikaciji Frascati in na vsaj petih izobraževalnih področjih na drugi klasifikacijski ravni KLASIUS. Za ustanovitev samostojnega visokošolskega zavoda – fakultete ali umetniške akademije morajo biti izpolnjeni pogoji za izvajanje študijskih programov najmanj za dve stopnji, za samostojni visokošolski zavod – visoko strokovno šolo pa najmanj za prvo stopnjo.

(3) Pred sprejetjem akta o ustanovitvi mora ustanovitelj pri Nacionalni agenciji Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (v nadaljnjem besedilu: NAKVIS) pridobiti odločbo o akreditaciji visokošolskega zavoda.

(4) Visokošolski zavod mora pri NAKVIS najmanj vsakih sedem let pridobiti odločbo o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda. Veljavnost akreditacije izteče z zaključkom študijskega leta, v katerem se izteče obdobje podeljene akreditacije.

(5) NAKVIS trinajst mesecev pred iztekom akreditacije obvesti visokošolski zavod o izteku akreditacije visokošolskega zavoda.

(6) Vlogo za podaljšanje akreditacije mora visokošolski zavod vložiti najmanj leto dni pred njenim iztekom. Če visokošolski zavod vlogo vloži v roku iz prejšnjega stavka, NAKVIS pa o njej do izteka veljavnosti akreditacije ne odloči, se šteje, da je akreditacija veljavna do dokončnosti nove odločbe o podaljšanju akreditacije. Če visokošolski zavod vloge za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda ne vloži v roku iz prvega stavka tega odstavka, mu akreditacija preneha z dnem izteka veljavnosti akreditacije.

25. člen

(sprejetje ustanovitvenega akta univerze)

(1) Akt o ustanovitvi javne univerze na predlog vlade sprejme Državni zbor Republike Slovenije.

(2) Akt o ustanovitvi zasebne univerze sprejme njen ustanovitelj.

(3) V ustanovitvenem aktu univerze se določi pravnoorganizacijska oblika njenih članic iz drugega oziroma petega odstavka 18. člena tega zakona.

26. člen

(pogoji za začetek dela in opravljanja dejavnosti)

(1) Visokošolski zavod lahko začne opravljati dejavnost, ko je akreditiran in vpisan v sodni register ter ima najmanj en javno veljavni študijski program za pridobitev izobrazbe.

(2) Pogoji iz 24. člena tega zakona morajo biti izpolnjeni ves čas veljavnosti akreditacije visokošolskega zavoda in se preverjajo ob vsakokratnem podaljšanju akreditacije. Visokošolski zavod mora imeti akreditirane študijske programe na stopnjah ter na študijskih in znanstvenoraziskovalnih področjih iz drugega odstavka 24. člena tega zakona, razvito izobraževalno, strokovno, raziskovalno oziroma umetniško delo na teh področjih in presojanje kakovosti v samoevalvacijskih postopkih.

(3) Visokošolski zavod v poročilu o napredku po podeljeni prvi akreditaciji, ki ga opredeljuje 94. člen tega zakona, NAKVIS poroča tudi o izpolnjevanju pogojev iz 24. člena tega zakona.

27. člen

(zaščita imen visokošolskih zavodov)

Pod imenom univerza, fakulteta, umetniška akademija in visoka strokovna šola smejo v pravnem prometu poslovati le visokošolski zavodi, ki so ustanovljeni v skladu s tem zakonom in izpolnjujejo pogoje za opravljanje visokošolske dejavnosti iz 24. in 26. člena tega zakona.

28. člen

(statut)

Univerze in samostojni visokošolski zavodi imajo statut, s katerim urejajo svojo organizacijo, delovanje, pravila za odločanje o pravicah in dolžnostih ter druga vprašanja v skladu s tem zakonom.

29. člen

(organi)

(1) Organi univerze so rektor oziroma rektorica (v nadaljnjem besedilu: rektor), senat, upravni odbor in študentski svet.

(2) Organi članice univerze so dekan oziroma dekanica (v nadaljnjem besedilu: dekan), senat, akademski zbor in študentski svet.

(3) Organ članice univerze iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona je direktor oziroma direktorica (v nadaljnjem besedilu: direktor), lahko pa tudi strokovni svet.

(4) Organi samostojnega visokošolskega zavoda so dekan, senat, akademski zbor, upravni odbor in študentski svet.

(5) Visokošolski zavod ima lahko tudi druge organe v skladu z ustanovitvenim aktom ali statutom. Visokošolski zavod določi organe, pristojne za vodenje postopkov in odločanje v prijavno-sprejemnem postopku za vpis. Javna univerza določi tudi organe, pristojne za vodenje postopkov in odločanje o pravici do subvencioniranega bivanja.

30. člen

(senat)

(1) Senat je strokovni organ visokošolskega zavoda.

(2) Senat univerze izvolijo senati članic univerze tako, da so enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter vsa strokovna področja.

(3) Senat članice univerze in samostojnega visokošolskega zavoda sestavljajo visokošolski učitelji, če tako določa statut, pa tudi znanstveni delavci. Sestavljen mora biti tako, da so v njem enakopravno zastopane vse znanstvene in umetniške discipline ter vsa strokovna področja visokošolskega zavoda. Število članov senata se določi s statutom.

(4) Član senata univerze je po svoji funkciji rektor, član senata članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda pa dekan.

(5) Člani senata univerze so po svoji funkciji tudi predstavniki študentskega sveta univerze, člani senata fakultete, umetniške akademije ali visoke strokovne šole pa tudi predstavniki študentskega sveta teh visokošolskih zavodov. Študenti imajo v senatu najmanj petino članov.

(6) Strokovni svet je strokovni organ članice univerze iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona. Sestava je določena s statutom univerze v skladu z ustanovitvenim aktom.

31. člen

(akademski zbor)

(1) Akademski zbor članice univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda sestavljajo vsi visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti oziroma asistentke (v nadaljnjem besedilu: asistent) z raziskovalnim nazivom in visokošolski sodelavci ne glede na naziv, ter študenti, in sicer tako, da je njihovo število najmanj ena petina članov akademskega zbora. Pri delu akademskega zbora sodelujejo tudi drugi delavci. Način sodelovanja drugih delavcev se določi s statutom.

(2) Akademski zbor:

– izvoli senat članice, če se ta na članici voli,

– obravnava poročila o delu visokošolskega zavoda ter daje predloge in pobude senatu,

– opravlja druge naloge, določene s statutom.

(3) Akademski zbor izmed svojih članov izvoli predsednika. Predsednik sklicuje in vodi seje.

(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko študenti, ki so člani akademskega zbora, volijo le člane senata članice, ki so predstavniki študentov.

(5) Način oblikovanja akademskega zbora se določi s statutom.

32. člen

(upravni odbor)

(1) Upravni odbor je organ upravljanja univerze in samostojnega visokošolskega zavoda.

(2) Upravni odbor poleg nalog, določenih z zakonom, odloča o materialnih zadevah in skrbi za nemoteno materialno poslovanje visokošolskega zavoda.

(3) Upravni odbor javne univerze sestavljajo predstavniki ustanovitelja, delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, študentov in delodajalcev ter predstavnik drugih delavcev.

(4) Člani upravnega odbora iz prejšnjega odstavka morajo svoje naloge opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarja in so za kršitve dolžne skrbnosti in varovanja poslovne skrivnosti odškodninsko odgovorni po splošnih načelih obligacijskega prava. Javna univerza za člane upravnega odbora sklene ustrezno zavarovanje njihove odgovornosti.

(5) Sestava upravnega odbora zasebne univerze in samostojnega visokošolskega zavoda se določi z ustanovitvenim aktom in statutom.

(6) Določbe prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za svet zavoda Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani oziroma njegove člane.

(7) Člani iz tretjega in šestega odstavka tega člena so za svoje delo upravičeni do sejnine in povračila stroškov. Višina sejnine in povračila stroškov se določi na način in izplača po postopku, kot sta za člane svetov drugih javnih zavodov določena s predpisom, ki ureja plačilo sejnin in povračila stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih.

33. člen

(rektor)

(1) Rektor vodi, predstavlja in zastopa univerzo ter opravlja naslednje naloge:

1. sklicuje in praviloma vodi seje senata univerze,

2. na podlagi volitev imenuje dekana,

3. usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško in drugo delo na univerzi,

4. skrbi in odgovarja za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi in splošnimi akti univerze,

5. s soglasjem senata sprejema merila o kakovosti univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega ter strokovnega dela in je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti (samoevalvacija univerze),

6. najmanj enkrat letno poroča senatu, upravnemu odboru in ustanovitelju o delu univerze,

7. promovira doktorje znanosti,

8. podeljuje nagrade univerze,

9. opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi in splošnimi akti univerze.

(2) Rektorja javne univerze na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev:

– visokošolski učitelji, znanstveni delavci, asistenti z raziskovalnim nazivom, visokošolski sodelavci in druga sodelavca pri pedagoškem procesu,

– študentje in

– drugi delavci.

(3) Volilno pravico imajo delavci iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka, ki imajo na javni univerzi sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vsaj polovični delovni čas. S statutom je mogoče določiti tudi manjši obseg zaposlitve, vendar ne manjšega od 25 %.

(4) Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu števila glasov:

– delavci imajo 80 % vseh glasov, od tega delavci iz tretje alineje drugega odstavka tega člena največ 25 %,

– študenti imajo 20 % vseh glasov.

(5) Podrobnejši postopek volitev rektorja javne univerze se določi s statutom univerze.

(6) Za rektorja javne univerze je lahko izvoljen redni profesor, ki je vključen v pedagoški in raziskovalni proces na univerzi in izpolnjuje druge pogoje, določene s statutom univerze. Rektor je na univerzi zaposlen za polni delovni čas.

(7) Rektor javne univerze je lahko ponovno izvoljen, vendar skupni mandat ne sme trajati več kot osem let.

(8) S statutom javne univerze se določijo razlogi in postopek za razpis predčasnih volitev rektorja.

(9) Zasebne univerze postopek izbire rektorja določijo s statutom.

34. člen

(dekan)

(1) Dekan članice javne univerze ima pooblastila in odgovornosti v skladu z ustanovitvenim aktom, je vodja članice univerze in poslovodni organ, razen v obsegu pristojnosti iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, ter opravlja naslednje naloge:

1. usklajuje izobraževalno, znanstvenoraziskovalno, umetniško in drugo delo,

2. skrbi in odgovarja za zakonitost dela,

3. je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti članice univerze, študijskih programov, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela ter pripravo letnega poročila o kakovosti (samoevalvacija članice),

4. izvaja postopke javnega naročanja,

5. najmanj enkrat letno poroča o delu senatu članice in rektorju,

6. opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze.

(2) Dekana iz prejšnjega odstavka na splošnih in neposrednih volitvah za dobo štirih let izvolijo tri skupine volivcev:

– visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski sodelavci in druga sodelavca pri pedagoškem procesu, ki imajo z javno univerzo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vsaj polovični delovni čas, in pretežno opravljajo delo na članici,

– študenti in

– drugi delavci, ki imajo z javno univerzo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za vsaj polovični delovni čas, in pretežno opravljajo delo na članici.

(3) Za skupine volivcev iz prve in tretje alineje prejšnjega odstavka se v statutu lahko določi tudi manjši obseg zaposlitve, vendar ne manjši od 25 %.

(4) Skupine volivcev imajo različen odstotek števila glasov v skupnem obsegu števila glasov:

– delavci imajo 80 % vseh glasov, od tega delavci iz tretje alineje drugega odstavka tega člena največ 25 %,

– študenti imajo 20 % vseh glasov.

(5) Podrobnejši postopek volitev se določi s statutom javne univerze in, če je tako določeno s statutom, tudi s pravili, ki jih v skladu s statutom sprejme senat članice.

(6) Za dekana članice javne univerze je lahko izvoljen, kdor ima naziv visokošolskega učitelja in je vključen v pedagoški in raziskovalni proces na univerzi. Dekan članice je na univerzi zaposlen za polni delovni čas.

(7) Dekan članice javne univerze je lahko ponovno izvoljen, vendar skupni mandat ne sme trajati več kot osem let.

(8) Ne glede na določbe drugega in sedmega odstavka tega člena lahko članica javne univerze s svojimi pravili določi krajši mandat dekana in določi krajšo omejitev skupnega mandata.

(9) S statutom javne univerze se določijo razlogi in postopek za razpis predčasnih volitev dekana.

(10) Zasebne univerze in samostojni visokošolski zavodi naloge, trajanje mandata dekana in postopek njegove izbire določijo s statutom.

35. člen

(direktor članice univerze)

(1) Članica javne univerze iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona ima direktorja. Direktor članice javne univerze je njen vodja in poslovodni organ, razen v obsegu pristojnosti iz tretjega odstavka 18. člena tega zakona, s pooblastili in odgovornostjo v skladu z ustanovitvenim aktom.

(2) Direktor članice javne univerze opravlja naslednje naloge:

– skrbi in odgovarja za zakonitost dela,

– je pristojen za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti strokovnega dela članice univerze,

– najmanj enkrat letno poroča rektorju o delu,

– izvaja postopke javnega naročanja,

– opravlja druge naloge v skladu z zakonom, drugimi predpisi in splošnimi akti univerze.

(3) Za direktorja članice javne univerze iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona je lahko imenovan, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij. Postopek njegovega imenovanja ter razlogi in postopek razrešitve se določijo v statutu.

(4) Zasebne univerze pooblastila, odgovornosti in naloge direktorja uredijo v svojih aktih.

36. člen

(študentski svet)

(1) Študentski svet sestavljajo predstavniki študentov.

(2) Študentski svet obravnava in daje pristojnim organom mnenje o statutu visokošolskega zavoda, o vseh zadevah, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, lahko tudi o kandidatih za rektorja in dekana, ter sprejema in izvaja program interesnih dejavnosti študentov visokošolskega zavoda v sodelovanju s skupnostjo študentov.

(3) Če mnenje iz prejšnjega odstavka ni upoštevano, lahko študentski svet zahteva, da pristojni organ na način in po postopku, določenem s statutom, tega še enkrat obravnava in odloči o posamezni zadevi.

37. člen

(tajništvo visokošolskega zavoda)

Za opravljanje upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih nalog ima visokošolski zavod tajništvo, ki ga vodi tajnik.

38. člen

(ureditev organov)

Naloge, pristojnosti, število članov, način izvolitve, trajanje mandata in način odločanja organov visokošolskih zavodov se podrobneje uredijo s statutom in pravili v skladu s tem zakonom in ustanovitvenim aktom.

39. člen

(rektorska konferenca)

(1) Univerze s sedežem v Republiki Sloveniji za obravnavanje in usklajevanje vprašanj skupnega pomena oblikujejo rektorsko konferenco.

(2) Univerza iz prejšnjega odstavka se lahko vključi v rektorsko konferenco na podlagi predložene zahteve za vključitev, s katero se rektorska konferenca seznani na prvi naslednji seji po njenem prejemu.

(3) Univerza postane članica rektorske konference na podlagi seznanitve iz prejšnjega odstavka.

(4) Rektorska konferenca uredi način svojega dela s poslovnikom.

40. člen

(študentski domovi)

(1) Dejavnost študentskih domov lahko opravljajo univerze, drugi zavodi, gospodarske družbe, samostojni podjetnik posameznik in druge pravne osebe.

(2) Študentski dom se lahko ustanovi v okviru univerze kot njena članica.

(3) Republika Slovenija ustanavlja javne študentske domove le kot članice javnih univerz.

(4) Organa študentskega doma, članice univerze, sta direktor in študentski svet stanovalcev.

(5) Študenti, člani študentskega sveta stanovalcev, zastopajo študentske interese pri upravljanju v skladu z zakonom, aktom o ustanovitvi in statutom.

III. IZOBRAŽEVALNO, ZNANSTVENORAZISKOVALNO IN UMETNIŠKO DELO

41. člen

(akreditacija študijskih programov in spremembe obveznih sestavin študijskih programov)

(1) Študijske programe za pridobitev izobrazbe in študijske programe za izpopolnjevanje sprejme senat univerze oziroma senat samostojnega visokošolskega zavoda. Senat univerze sprejme študijske programe iz prejšnjega stavka tudi na predlog senata članice.

(2) Univerza oziroma samostojni visokošolski zavod mora študijski program akreditirati pri NAKVIS. Akreditacija je študijskemu programu podeljena za nedoločen čas.

(3) Univerza, ki ji je bila akreditacija dvakrat zapored podaljšana za polno akreditacijsko obdobje, sama sprejema svoje študijske programe z javno veljavnostjo brez akreditacije pri NAKVIS in o tem obvesti NAKVIS v 30 dneh po njegovem sprejemu. Pri pripravi študijskega programa z javno veljavnostjo mora univerza upoštevati določila tega zakona, merila iz 3. točke štirinajstega odstavka 70. člena tega zakona in Evropske standarde in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru (v nadaljnjem besedilu: ESG). Presojo izpolnjevanja meril, standardov in smernic iz prejšnjega stavka za namen sprejema študijskega programa opravi skupina neodvisnih zunanjih strokovnjakov, ki jo sestavljajo slovenski in tuji strokovnjaki s področja študijskega programa v skladu s splošnim aktom visokošolskega zavoda ter študent iz nabora Študentske organizacije Slovenije ali Evropskega združenja študentov (ESU).

(4) Študijski programi, ki izobražujejo za regulirane poklice, se morajo akreditirati pri NAKVIS. Vlagatelj si mora k tem študijskim programom v postopku akreditacije pridobiti soglasje ministrstva, v pristojnost katerega spada poklic, za katerega izobrazbo bo pridobil diplomant oziroma pridobila diplomantka (v nadaljnjem besedilu: diplomant). Soglasje iz prejšnjega stavka mora vlagatelj pridobiti tudi v primeru sprememb obveznih sestavin študijskih programov iz osmega odstavka tega člena.

(5) Z akreditacijo pri NAKVIS študijski programi postanejo javnoveljavni. Visokošolski zavodi jih javno objavijo najpozneje do razpisa za vpis.

(6) Visokošolski zavod obvezne sestavine študijskih programov spreminja sam po postopku, po katerem sprejema študijske programe.

(7) Visokošolski zavod seznani NAKVIS s spremembami obveznih sestavin študijskih programov v 30 dneh od njihovega sprejema na način, kot ga v svojih aktih določi NAKVIS. Kadar iz okoliščin izhaja, da spremembe pomenijo večje pomanjkljivosti ali neskladnosti s tem zakonom in merili NAKVIS, NAKVIS uvede postopek izredne evalvacije tega študijskega programa in v 30 dneh od uvedbe postopka podatek o tem sporoči v eVŠ. Visokošolski zavod ne sme razpisati ali izvajati spremenjenega študijskega programa do dokončnosti odločitve v postopku izredne evalvacije. Določbe tega odstavka veljajo tudi za študijski program, ki ga je sprejela univerza na podlagi tretjega odstavka tega člena.

(8) Spremembe obveznih sestavin iz sedmega odstavka tega člena smejo biti takšne, da spremenjeni študijski program:

– ohrani stopnjo, vrsto, trajanje in umestitev v področje po KLASIUS do vključno tretje ravni in po klasifikaciji Frascati, razvrstitev v slovensko ogrodje kvalifikacij, evropsko ogrodje visokošolskih klasifikacij in evropsko ogrodje kvalifikacij ter podatek o tem, ali gre za enopredmetni, dvopredmetni, pedagoški ali nepedagoški študijski program ali smer,

– ohrani opredelitev temeljnih ciljev in splošnih kompetenc programa,

– ohrani vsebinsko in strukturno celovitost glede na umestitev v študijsko področje,

– ohrani povezanost učnih izidov, ki se pridobijo s študijskim programom ali smerjo, in predmetnika s cilji in kompetencami študijskega programa ali smeri.

(9) Če spremembe obveznih sestavin študijskega programa niso v skladu z osmim odstavkom tega člena, gre za nov študijski program. Tak program mora visokošolski zavod akreditirati v skladu z drugim odstavkom tega člena, univerza iz tretjega odstavka tega člena pa ga sprejme sama ob upoštevanju določb tega člena.

(10) Če je študijski program skupni, spremembe obveznih sestavin ne smejo biti v nasprotju s sporazumom, sklenjenim med sodelujočimi visokošolskimi zavodi.

(11) Visokošolski zavod spremembe obveznih sestavin študijskih programov tudi javno objavi na svojem spletnem mestu.

(12) Spremembe obveznih sestavin študijskih programov iz šestega odstavka tega člena začnejo veljati z naslednjim študijskim letom, če jih pristojni organi visokošolskega zavoda sprejmejo in pošljejo NAKVIS v roku, kot ga določa predpis iz šestega odstavka 57. člena tega zakona. Spremembe pogojev za vpis morajo biti sprejete in objavljene najpozneje dve leti pred razpisom za vpis.

(13) Mednarodna zveza univerz iz 20. člena tega zakona v skladu s tem zakonom akreditira svoje študijske programe pri NAKVIS. Na podlagi medsebojnega sporazuma o sodelovanju lahko izvaja študijske programe visokošolskih zavodov, akreditiranih v skladu s tem zakonom, po predhodni priglasitvi njihovega izvajanja NAKVIS. Na podlagi medsebojnega sporazuma o sodelovanju lahko izvaja tudi študijske programe tujih institucij, če je te institucije in študijske programe akreditiral pristojni organ države, iz katere izhajajo, ter če imajo njihove diplome v državi akreditacije naravo javne listine in dajejo v tej državi javno veljavno izobrazbo, s primerljivo ravnjo izobrazbe v Republiki Sloveniji. Študijske programe mora priglasiti pri NAKVIS, ki preveri izpolnjevanje zahtev iz prejšnjega stavka. K vlogi za priglasitev je treba priložiti potrdilo o akreditaciji, ki ga izda pristojni organ države, iz katere izhaja ta študijski program. NAKVIS študijske programe iz tega odstavka, ki izpolnjujejo pogoje, vpiše v evidenco priglašenih študijskih programov.

42. člen

(javno veljavna izobrazba in listine)

(1) Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe, si pridobi javnoveljavno izobrazbo in dobi diplomo. Vsebino in obliko diplome določi pristojni organ visokošolskega zavoda in ju objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2) Sestavni del diplome je Priloga k diplomi. Visokošolski zavodi jo izdajajo v slovenščini in enem od uradnih jezikov Evropske unije. Sestavine obrazca določi minister.

(3) Diploma in Priloga k diplomi sta za diplomante brezplačni.

(4) Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za izpopolnjevanje, dobi potrdilo.

(5) Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe mednarodne zveze univerz iz prvega ali drugega stavka trinajstega odstavka 41. člena tega zakona, si pridobi javno veljavno izobrazbo in dobi diplomo, ki je javna listina. Kdor opravi vse obveznosti po študijskem programu za pridobitev izobrazbe mednarodne zveze univerz iz tretjega stavka trinajstega odstavka 41. člena tega zakona, pridobi diplomo, ki šteje kot tuja listina in je predmet postopka v skladu z zakonom, ki ureja vrednotenje oziroma priznavanje izobraževanja v Republiki Sloveniji. Na diplomi je treba navesti, da gre za študijski program v okviru mednarodne zveze univerz.

(6) Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, vodi repozitorij diplom, ki vsebuje naslednje osebne podatke o diplomantu:

1. ime in priimek,

2. enotno matično številko občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO),

3. datum, kraj in država rojstva,

4. ime visokošolskega zavoda, na katerem je študij zaključil,

5. ime zaključenega študijskega programa oziroma smeri,

6. pridobljen strokovni, znanstveni ali umetniški naslov,

7. številko diplome,

8. datum zaključka študija,

9. datum in kraj izdaje diplome,

10. diplomsko listino in

11. prilogo k diplomi.

(7) Repozitorij iz prejšnjega odstavka ni javna evidenca.

(8) Osebni podatki iz šestega odstavka tega člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za namene dokazovanja pridobljene visokošolske izobrazbe na akreditiranih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji. Podatki iz tega odstavka se hranijo trajno.

(9) Podrobnejše določbe glede vsebine in vodenja repozitorija določi minister s predpisom iz trinajstega odstavka 168. člena tega zakona.

43. člen

(študijski programi za pridobitev izobrazbe)

(1) Študijski programi za pridobitev izobrazbe se razvrščajo v tri stopnje:

1. prva stopnja:

– visokošolski strokovni študijski programi,

– univerzitetni študijski programi;

2. druga stopnja:

– magistrski študijski programi,

– enoviti magistrski študijski programi;

3. tretja stopnja:

– doktorski študijski programi.

(2) Študijski programi prve stopnje so dodiplomski študijski programi, študijski programi druge in tretje stopnje pa podiplomski študijski programi.

(3) Visokošolski strokovni študijski programi študentom omogočajo pridobitev strokovnega znanja in usposobljenost za uporabo aplikativnih znanstvenih metod oziroma umetniških pristopov pri reševanju zahtevnih strokovnih in delovnih problemov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju. Obvezen sestavni del teh študijskih programov je praktično izobraževanje v delovnem okolju.

(4) Univerzitetni študijski programi študentom omogočajo pridobitev strokovnega znanja s študijem teoretičnih in metodoloških konceptov, usposobljenost za prenos in uporabo teoretičnega znanja v prakso in reševanje strokovnih in delovnih problemov, zlasti z iskanjem novih virov znanja in uporabo znanstvenih metod oziroma umetniških pristopov, razvijanje zmožnosti za sporazumevanje v stroki in med strokami, strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju zahtevnega dela. Sestavni del teh programov je lahko praktično izobraževanje v delovnem okolju ali sodelovanje pri raziskovalnem delu.

(5) Magistrski študijski programi študentom omogočajo poglabljanje znanja na strokovnih področjih, usposabljajo za iskanje novih virov znanja na strokovnem, znanstvenem in umetniškem področju, za uporabo znanstvenoraziskovalnih metod oziroma umetniških pristopov v širšem spektru problemov in v novih ali spremenjenih okoliščinah, za prevzemanje odgovornosti za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter za razvijanje kritične refleksije, socialnih in komunikacijskih zmožnosti za vodenje skupinskega dela. Obvezen sestavni del teh programov so projektne naloge v delovnem okolju oziroma temeljne, aplikativne, razvojne ali umetniške raziskovalne naloge.

(6) Enoviti magistrski študijski programi omogočajo študentom pridobitev in poglabljanje strokovnega znanja in usposobljenosti iz četrtega in petega odstavka tega člena. Glede razpisa za vpis, pogojev za vpis, meril za izbiro ob omejitvi vpisa in prehodov med študijskimi programi se zanje uporabljajo določbe zakona za univerzitetne študijske programe prve stopnje.

(7) Enoviti magistrski študijski programi se lahko oblikujejo, če izobražujejo za regulirani poklic.

(8) Doktorski študijski programi študentom omogočajo poglobljeno razumevanje teoretskih in metodoloških konceptov ter usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja in reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih ter odkrivanjem novih rešitev, za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov in znanstvenoraziskovalnih projektov s širokega strokovnega, znanstvenega oziroma umetniškega področja in razvijanje kritične refleksije. Obvezen sestavni del teh programov so tudi temeljne, aplikativne ali umetniške raziskovalne naloge.

(9) Cilji in izhodišča za oblikovanje študijskih programov se podrobneje določijo v nacionalnem ogrodju kvalifikacij.

44. člen

(študijski programi za izpopolnjevanje in druge oblike učenja)

(1) Študijski programi za izpopolnjevanje so oblika vseživljenjskega učenja in so namenjeni predvsem za izpopolnjevanje, dopolnjevanje, poglabljanje in posodabljanje znanja.

(2) Visokošolski zavodi lahko poleg programov iz prejšnjega odstavka organizirajo tudi različne oblike neformalnega učenja, na primer tečaje, poletne šole, programe usposabljanja in podobno, če to ne ovira izvajanja študijskih programov za pridobitev izobrazbe.

45. člen

(krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila)

(1) Krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila so namenjena pridobitvi specifičnih znanj, spretnosti in kompetenc, ki ustrezajo družbenim, osebnim, kulturnim potrebam ali potrebam trga dela, temeljijo na zagotavljanju kakovosti v skladu z dogovorjenimi standardi v ustreznem sektorju ali na ustreznem področju dejavnosti za visoko šolstvo in so ovrednotena z ECTS. Kdor opravi vse obveznosti po krajšem izobraževanju in usposabljanju, pridobi mikrodokazilo.

(2) Vsebino krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila sprejme senat univerze na predlog pristojnega organa članice univerze oziroma senat samostojnega visokošolskega zavoda. Visokošolski zavod določi interni postopek oblikovanja, potrjevanja in izvajanja krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila, z upoštevanjem internih in nacionalnih okvirov sistema zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu. Visokošolski zavod mora imeti vzpostavljen sistem samoevalvacije izvajanja, sestave, vsebine, spreminjanja in ukinjanja krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazil v okviru samoevalvacije izobraževalne dejavnosti.

(3) Postopki izvajanja in evalvacije krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazil se preverjajo vzorčno ob rednih postopkih podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda, ki jih izvaja NAKVIS.

(4) Krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila obsegajo od 1 do največ 9 ECTS.

(5) Obvezne sestavine krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila so:

1. naziv krajšega izobraževanja in usposabljanja,

2. študijsko področje po KLASIUS in razvrstitev v SOK,

3. opredelitev ciljev, kompetenc in učnih izidov,

4. kreditno ovrednotene učne obveznosti po ECTS z opredeljenimi metodami in oblikami dela v učnih dejavnostih,

5. pogoji za vpis,

6. načini ocenjevanja,

7. pogoji za pridobitev mikrodokazila,

8. način zagotavljanja kakovosti, na kateri temelji mikrodokazilo.

(6) Obvezne sestavine javne listine mikrodokazilo so:

1. podatki o udeležencu (ime, priimek ter datum, kraj in država rojstva),

2. naziv krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila,

3. država izdajatelja,

4. naziv in sedež visokošolskega zavoda, ki je podelil mikrodokazilo,

5. ime, priimek in podpis odgovorne osebe visokošolskega zavoda,

6. zaporedna številka mikrodokazila,

7. datum in kraj izdaje,

8. učni izidi,

9. obremenitev, potrebna za dosego učnih izidov (v ECTS),

10. raven (EOK, EOVK in SOK),

11. načini ocenjevanja,

12. način zagotavljanja kakovosti, na katerem temelji krajše izobraževanje in usposabljanje za pridobitev mikrodokazila.

(7) Krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazil ne pomenijo izvajanja študijskih programov po tem zakonu oziroma opravljanja z njimi določenih študijskih obveznosti.

46. člen

(skupni študijski programi)

(1) Skupni študijski program je študijski program za pridobitev izobrazbe, ki ga visokošolski zavod izvaja skupaj z enim ali več visokošolskimi zavodi iz Republike Slovenije (slovenski skupni študijski program) ali iz tujine (mednarodni skupni študijski program).

(2) Za akreditacijo slovenskega skupnega študijskega programa se poleg določb tega zakona upoštevajo merila za oblikovanje in sprejemanje skupnih študijskih programov, ki jih sprejme NAKVIS. Merila iz prejšnjega stavka mora upoštevati tudi univerza pri sprejetju skupnega študijskega programa z javno veljavnostjo, ki ga sprejme sama. Za akreditacijo mednarodnega skupnega študijskega programa se uporabljajo določbe 79. člena tega zakona.

(3) Kdor opravi vse obveznosti po skupnem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, dobi skupno diplomo, ki je javna listina. Vsebino in obliko skupne diplome ter Priloge k diplomi določijo sodelujoči visokošolski zavodi. Ti se lahko dogovorijo, da namesto skupne diplome podelijo vsak svojo diplomo.

(4) Skupni študijski programi morajo biti pred začetkom izvajanja vpisani v eVŠ in javno objavljeni pred sprejetjem razpisa za vpis.

47. člen

(transnacionalno izobraževanje)

(1) Visokošolsko transnacionalno izobraževanje po tem zakonu so vse oblike in načini visokošolskega izobraževanja, pri katerem se javnoveljavni študijski program v celoti ali njegovi posamezni deli izvajajo v drugi državi, kot je sedež nosilca visokošolskega študijskega programa.

(2) Visokošolsko transnacionalno izobraževanje v Republiki Sloveniji se lahko izvaja ali organizira na podlagi pogodbe med visokošolskim zavodom, ki je akreditiran v Republiki Sloveniji, in tujim visokošolskim zavodom, ki izvaja javnoveljavne študijske programe in izdaja javne listine v državi, kjer je ustanovljen.

(3) Visokošolsko transnacionalno izobraževanje lahko v Republiki Sloveniji izvaja tudi tuji visokošolski zavod ali druga tuja institucija, če pristojni organi države, kjer je sedež nosilca visokošolskega študijskega programa, priznavajo, da za primer transnacionalno izvajanega visokošolskega študijskega programa nosilec tega programa in program spadata v njihov visokošolski sistem, kar pred začetkom izvajanja transnacionalnega izobraževanja ugotovi NAKVIS.

(4) Listina o zaključenem visokošolskem transnacionalnem izobraževanju, ki se v Republiki Sloveniji izvaja kot del tujega visokošolskega sistema, se šteje kot tuja listina in je predmet postopka, ki ureja vrednotenje oziroma priznavanje izobraževanja v Republiki Sloveniji.

(5) Visokošolski zavodi, akreditirani v Republiki Sloveniji v skladu s tem zakonom, lahko izvajajo visokošolsko transnacionalno izobraževanje v tujini na podlagi pogodbe z ustreznim visokošolskim zavodom v tujini in podeljujejo slovensko javno listino.

(6) Podrobnejše pogoje, načine in oblike visokošolskega transnacionalnega izobraževanja, obvezne sestavine pogodbe za izvajanje takega izobraževanja iz drugega in petega odstavka tega člena, način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz tretjega odstavka tega člena in postopek vpisa pogodbe v javno evidenco določi NAKVIS.

(7) Izvajalec visokošolskega transnacionalnega izobraževanja mora prenehati izvajati študijski program ali del študijskega programa, če mu akreditacija v državi, v kateri je bil akreditiran, preneha veljati. Enako velja, če akreditacija preneha izvajalcu visokošolskega transnacionalnega izobraževanja.

48. člen

(izvajalci študijskih programov)

(1) Študijske programe po tem zakonu organizirajo in izvajajo univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. Pri izvajanju študijskih programov lahko visokošolski zavodi sodelujejo z raziskovalnimi zavodi.

(2) Ne glede na prvi stavek prejšnjega odstavka visoka strokovna šola organizira in izvaja visokošolske strokovne študijske programe in študijske programe za izpopolnjevanje. Če je z ustanovitvenim aktom določeno in v akreditacijskem postopku ugotovljeno, da ima zagotovljene ustrezne visokošolske učitelje, znanstvene delavce in visokošolske sodelavce ter izpolnjuje pogoje za opravljanje znanstvenoraziskovalnega oziroma umetniškega dela, lahko izvaja tudi magistrske študijske programe, drugače pa le v sodelovanju z univerzo, fakulteto in umetniško akademijo.

49. člen

(sestavine študijskih programov za pridobitev izobrazbe)

(1) Študijski programi za pridobitev izobrazbe se oblikujejo po načelih o vzpostavljanju evropskega visokošolskega prostora ob upoštevanju ESG.

(2) Študijski programi za pridobitev izobrazbe, ki izobražujejo za regulirane poklice, za katere velja vzajemno priznavanje poklicnih kvalifikacij, se oblikujejo tudi v skladu s predpisi, ki urejajo priznavanje poklicnih kvalifikacij.

(3) Študijski programi za pridobitev izobrazbe prve in druge stopnje imajo naslednje obvezne sestavine:

1. splošne podatke o programu (ime, stopnja, vrsta, trajanje, členitev in podatek o tem, ali gre za enopredmetni, dvopredmetni, pedagoški ali nepedagoški študijski program ali smer in skupni študijski program),

2. opredelitev temeljnih ciljev programa, splošnih in predmetno specifičnih kompetenc ali učnih izidov, ki se s programom pridobijo,

3. predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po ECTS in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,

4. pogoje za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,

5. merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program,

6. načine ocenjevanja,

7. pogoje za napredovanje po programu,

8. pogoje in merila za prehajanje med programi,

9. način izvajanja študija,

10. obliko izvajanja študija,

11. jezik izvajanja študija,

12. pogoje za dokončanje študija,

13. pogoje za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje,

14. študijsko področje študijskega programa po klasifikaciji KLASIUS in znanstvenoraziskovalno disciplino po klasifikaciji Frascati,

15. razvrstitev v nacionalno ogrodje kvalifikacij, evropsko ogrodje visokošolskih klasifikacij in evropsko ogrodje kvalifikacij,

16. strokovni naslov, tvorjen v skladu z zakonom.

(4) Študijski programi prve in druge stopnje, pri katerih se strokovni naslovi na ravni smeri tvorijo v skladu z zakonom, ki ureja strokovne naslove, vsebujejo bistvene sestavine iz prejšnjega odstavka tudi na ravni smeri.

(5) Doktorski študijski programi so podlaga za pripravo študijskega in raziskovalnega programa posameznega študenta. V doktorskem študijskem programu se smiselno opredelijo obvezne sestavine iz prejšnjega odstavka, razen sestavin iz 6., 9., 13. in 16. točke. Te se v programu opredelijo, če je tako določeno s statutom visokošolskega zavoda. S predmetnikom se določijo vsebinska področja in kreditno ovrednotene obveznosti, ki se lahko razporejajo v študijski in raziskovalni program posameznega študenta (skupinske oblike študijskega dela, skupinsko ali individualno raziskovalno delo). Organizirane oblike študija po doktorskem študijskem programu obsegajo najmanj 60 kreditnih točk. Z doktorskim študijskim programom se določi tudi znanstveni ali umetniški naslov, tvorjen v skladu z zakonom.

(6) Študijski programi za pridobitev izobrazbe imajo lahko tudi druge sestavine, določene s statutom visokošolskega zavoda.

50. člen

(sestavine študijskih programov za izpopolnjevanje)

(1) Obvezne sestavine študijskih programov za izpopolnjevanje so:

1. splošni podatki o programu (ime, vrsta in trajanje),

2. opredelitev temeljnih ciljev programa oziroma splošnih in predmetno specifičnih kompetenc, ki se s programom pridobijo,

3. predmetnik s kreditnim ovrednotenjem študijskih obveznosti po ECTS in opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,

4. pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,

5. merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program,

6. načini ocenjevanja,

7. način izvajanja študija,

8. pogoji za dokončanje študija,

9. študijsko področje študijskega programa po klasifikaciji KLASIUS in znanstvenoraziskovalna disciplina po klasifikaciji Frascati,

10. razvrstitev v nacionalno ogrodje kvalifikacij, evropsko ogrodje visokošolskih klasifikacij in evropsko ogrodje kvalifikacij.

(2) Študijski programi za izpopolnjevanje imajo lahko tudi druge sestavine, določene s statutom visokošolskega zavoda.

51. člen

(študijske obveznosti in trajanje študijskega programa)

(1) Študijske obveznosti se v študijskih programih ovrednotijo s kreditnimi točkami po ECTS. Posamezni letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk.

(2) Visokošolski strokovni študijski programi in univerzitetni študijski programi obsegajo 180 ali 240 kreditnih točk in trajajo tri ali štiri leta.

(3) Magistrski študijski programi obsegajo 60 ali 120 kreditnih točk in trajajo eno ali dve leti, vendar tako, da skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let in obsegajo 300 kreditnih točk.

(4) Enoviti magistrski študijski programi obsegajo 300 kreditnih točk in trajajo pet let, ali – če tako določajo direktive Evropske unije – obsegajo 360 kreditnih točk in trajajo šest let.

(5) Doktorski študijski programi obsegajo 180 ali 240 kreditnih točk in trajajo tri ali štiri leta.

(6) Študijski programi za izpopolnjevanje obsegajo najmanj 10 in največ 60 kreditnih točk.

(7) Trajanje študija po študijskih programih, ki izobražujejo za poklice, urejene z direktivami Evropske unije, mora biti usklajeno s temi direktivami.

52. člen

(študijsko leto in obseg predavanj)

(1) Študijsko leto traja od 1. oktobra do 30. septembra.

(2) Študijski programi prve stopnje obsegajo najmanj 20 in največ 30 ur predavanj, seminarjev in vaj tedensko in 30 tednov letno. Če študijski program vsebuje praktično usposabljanje, skupna obremenitev študenta ne sme preseči 40 ur na teden in 42 tednov letno.

(3) Redni študij pomeni izvajanje posameznega letnika študijskega programa v enem študijskem letu.

(4) Če narava študija na prvi stopnji, ne glede na določbe iz drugega odstavka tega člena, ter drugi in tretji stopnji to omogoča, se s študijskim programom lahko prilagodita organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj možnostim študentov (časovno prilagojen študij), pri čemer se akreditiran študijski program oziroma študijski program z javno veljavnostjo, ki ga sprejme univerza sama, izvede v polnem akreditiranem oziroma sprejetem obsegu. Prilagoditev iz prejšnjega stavka ne glede na določbe 51. člena tega zakona omogoča dokončanje študijskega programa v daljšem času, pri čemer se posamezni letnik takega študijskega programa izvaja največ dve študijski leti in ne manj kot eno študijsko leto ter se opravi na način in po postopku, kot sta določena s statutom.

(5) Prilagoditev študija iz prejšnjega odstavka ni mogoča za enovite magistrske študijske programe.

(6) Na način in po postopku, kot sta določena s statutom, se lahko s študijskim programom prilagodita organizacija in časovna razporeditev predavanj, seminarjev in vaj na umetniških študijskih programih.

53. člen

(pogoji za vpis)

(1) V študij po univerzitetnem študijskem programu in po enovitem magistrskem študijskem programu se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali kdor je opravil poklicno maturo iz petih predmetov po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z ustreznega strokovnega področja. Nabor strokovnih področij določi visokošolski zavod sam.

(2) V študij po visokošolskem strokovnem študijskem programu se lahko vpiše, kdor je opravil poklicno maturo, lahko pa tudi, kdor je opravil splošno maturo.

(3) S študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti, psihofizične sposobnosti oziroma sprejemni izpiti.

(4) Visokošolski zavod lahko kot pogoj za vpis v študijski program iz prvega odstavka tega člena določi enega ali dva izbirna predmeta splošne mature ali ustrezna predhodna znanja.

(5) Visokošolski zavod lahko kot pogoj za vpis v študijski program iz drugega odstavka tega člena določi tudi ustrezna predhodna znanja.

(6) Umetniška akademija lahko s svojim študijskim programom določi, da se v študij vpiše tudi, kdor ne izpolnjuje pogojev iz prvega, drugega, četrtega ali petega odstavka tega člena, izkazuje pa izjemno umetniško nadarjenost.

54. člen

(pogoji za vpis v magistrski in doktorski študijski program)

(1) V magistrski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal:

– študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij, kot jih s študijskim programom določi visokošolski zavod;

– študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij; s študijskim programom se lahko določijo tudi dodatne obveznosti, ki obsegajo od 10 do največ 60 kreditnih točk, kandidati pa jih lahko opravijo med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje ali z opravljanjem izpitov pred vpisom v magistrski študijski program;

– enoviti magistrski študijski program z ustreznega strokovnega področja, ki ga visokošolski zavod določi z magistrskim študijskim programom.

(2) V magistrski študijski program, ki obsega 60 ECTS, se lahko ob izpolnjevanju pogojev iz prve ali druge alineje prejšnjega odstavka vpiše tudi, kdor je končal študijski program prve stopnje, v katerem je dosegel 180 ECTS, če je pred vpisom opravil dodatne študijske obveznosti v obsegu 60 ECTS, kot so določene s študijskim programom, v katerega se vpisuje.

(3) Z magistrskim študijskim programom se lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti, ustrezne delovne izkušnje oziroma ustrezna predhodna znanja.

(4) V doktorski študijski program se lahko vpiše, kdor je končal študijski program druge stopnje. Visokošolski zavod lahko z doktorskim študijskim programom določi tudi dodatne pogoje za vpis, vključno z izobraževalnim področjem študijskega programa druge stopnje.

55. člen

(primerljivost tujega izobraževanja)

Pogoje za vpis iz 53. in 54. člena tega zakona izpolnjuje tudi, kdor je končal primerljivo izobraževanje v tujini.

56. člen

(prehodi)

(1) Prehod med študijskimi programi za pridobitev izobrazbe pomeni vpis v drugi ali višji letnik študijskega programa ali smeri na isti stopnji, pri čemer je bil kandidat predhodno vpisan v drug študijski program v visokem šolstvu ali je zaključil višješolski strokovni študijski program.

(2) Pogoje za prehod v višji letnik študijskega programa za pridobitev izobrazbe določi visokošolski zavod.

(3) Kandidat mora izpolnjevati pogoje za vpis v študijski program za pridobitev izobrazbe, v katerega prehaja.

57. člen

(razpis za vpis)

(1) Vpis v študijske programe z javno veljavnostjo se opravi na podlagi javnega razpisa najpozneje do 30. septembra, iz upravičenih razlogov, ki jih določi pristojni organ visokošolskega zavoda, pa najpozneje do 30. oktobra, če tako na podlagi prošnje kandidata odloči pristojni organ visokošolskega zavoda. Za študenta, ki se po prvem vpisu v prvi letnik študijskega programa izpiše do 15. oktobra v študijskem letu, v katerem se je vpisal, se šteje, da se v ta študijski program ni vpisal.

(2) Razpis za vpis obsega:

1. ime visokošolskega zavoda in njegov naslov,

2. ime študijskega programa,

3. kraj izvajanja študijskega programa,

4. trajanje študija,

5. pogoje za vpis in merila za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa,

6. predvideno število prostih vpisnih mest,

7. postopke in roke za prijavo na razpis in za izvedbo vpisa,

8. druga podrobnejša navodila in informacije, pomembne za izbiro študija.

(3) Vsi kandidati morajo oddati elektronsko prijavo za vpis prek spletnega portala eVŠ.

(4) Visokošolski zavodi razpise za vpis v dodiplomske študijske programe objavijo najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta. Razpis za vpis v dodiplomske študijske programe in enovite magistrske študijske programe, ki jih izvajajo javne univerze in koncesionirani visokošolski zavodi, je skupen in ga ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, objavi na spletnem portalu eVŠ.

(5) Razpisi za vpis v podiplomske študijske programe se objavijo najmanj šest mesecev pred začetkom novega študijskega leta.

(6) Podrobnejše določbe o izvedbi razpisa za vpis predpiše minister.

(7) Visokošolski zavodi vročajo oziroma posredujejo kandidatom v seznanitev dokumente in obvestila v zvezi z razpisom za vpis z odložitvijo dokumenta oziroma obvestila v spletni portal eVŠ.

(8) Visokošolski zavod o vložitvi dokumenta oziroma obvestila iz prejšnjega odstavka preko portala eVŠ obvesti kandidata o prejemu dokumenta oziroma obvestila. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu oziroma obvestilu pošlje kandidatu na elektronski naslov, ki ga je sporočil ob prijavi, in na številko mobilnega telefona, če jo je sporočil ob prijavi za vpis preko portala eVŠ.

(9) Ob osebni vročitvi odločbe in drugega dokumenta preko portala eVŠ, od vročitve katerih začne teči rok, kandidat elektronsko potrdi elektronsko vročilnico. Dan elektronske potrditve elektronske vročilnice iz prejšnjega stavka šteje za dan vročitve dokumenta. Če kandidat dokumenta ne prevzame v petih dneh od dneva prejema informativnega sporočila o elektronsko odloženem dokumentu na portalu eVŠ, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.

(10) Ostale dokumente oziroma obvestila prevzame kandidat s spletnega portala eVŠ v elektronski obliki po predhodni avtentikaciji. Šteje se, da je bil kandidat seznanjen z vsebino dokumenta oziroma obvestila z vpisom v spletni portal eVŠ.

(11) Elektronska vročilnica iz devetega odstavka tega člena vsebuje naslednje podatke:

– številko dokumenta,

– navedbo prejemnika (kandidata),

– naslov prejemnika (kandidata) in

– datum in uro vročitve.

(12) Kandidat vloži pritožbo zoper odločitev visokošolskega zavoda preko spletnega portala eVŠ.

58. člen

(omejitev vpisa)

(1) Visokošolski zavod lahko omeji vpis v študijske programe, ki se izvajajo v okviru javne službe, če število prijav za vpis bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske, infrastrukturne in druge).

(2) Pri izbiri kandidatov za vpis v visokošolske strokovne, univerzitetne in enovite magistrske študijske programe se upoštevata uspeh, dosežen pri splošni maturi oziroma poklicni maturi, ter učni uspeh, dosežen v tretjem in četrtem letniku srednje šole, lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih splošne mature oziroma poklicne mature ter pri posameznih predmetih iz tretjega in četrtega letnika srednje šole ali uspeh pri sprejemnem izpitu oziroma preizkusu nadarjenosti.

(3) Pri izbiri kandidatov za vpis v magistrske študijske programe se upošteva uspeh pri študiju prve stopnje (povprečna ocena in ocena diplomskega dela), lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih oziroma predmetnih področjih prve stopnje oziroma pri izbirnem izpitu, določenem s študijskim programom.

(4) Pri izbiri kandidatov iz drugega in tretjega odstavka se lahko upošteva tudi uspeh preizkusa posebne nadarjenosti, psihofizičnih sposobnosti oziroma sprejemnega izpita iz tretjega odstavka 53. člena oziroma tretjega odstavka 54. člena tega zakona.

(5) Izbiro kandidatov za vpis v doktorske študijske programe določi visokošolski zavod z doktorskim študijskim programom.

(6) Če je v izbirnem postopku na zadnjem mestu več kandidatov z istim številom doseženih točk, lahko visokošolski zavod opravi izbor med njimi na podlagi meril, določenih s študijskim programom.

59. člen

(znanstvenoraziskovalno in umetniško delo)

(1) Visokošolski zavodi organizirajo in izvajajo znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško delo ter skrbijo za razvoj strok.

(2) Visokošolski zavodi, ki opravljajo javno službo, izvajajo znanstvenoraziskovalno in umetniško delo v skladu s programom, ki ga sprejme in objavi senat visokošolskega zavoda po postopku, določenem za sprejetje in objavo študijskih programov.

(3) Visokošolski zavodi izvajajo temeljno-raziskovalne, aplikativno-raziskovalne ter razvojne in druge projekte v skladu z zakonom, ki ureja raziskovalno dejavnost, ter opravljajo svetovalne in druge storitve.

(4) Visokošolski zavodi se pri izvajanju dejavnosti iz tega člena lahko povezujejo z raziskovalnimi zavodi in zainteresirano javnostjo v skladu s tem zakonom, akti o ustanovitvi visokošolskih zavodov in njihovih statutov.

IV. NACIONALNI PROGRAM VISOKEGA ŠOLSTVA

60. člen

(nacionalni program visokega šolstva)

(1) V nacionalnem programu visokega šolstva se:

– opredelijo cilji visokega šolstva,

– določijo študijska, znanstvenoraziskovalna in umetniška področja nacionalnega pomena,

– opredelijo dejavnosti, potrebne za razvoj in učinkovito delo v visokem šolstvu,

– določijo standardi za opravljanje visokošolske dejavnosti,

– določi okvirni obseg potrebnih sredstev za njegovo izvedbo.

(2) Nacionalni program visokega šolstva in nacionalni program raziskovalne dejavnosti morata biti pri opredeljevanju raziskovalnih področij usklajena.

61. člen

(priprava nacionalnega programa visokega šolstva)

(1) Nacionalni program visokega šolstva sprejme Državni zbor.

(2) Predlog nacionalnega programa visokega šolstva oblikuje vlada na podlagi strokovnih izhodišč, ki jih pripravi Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo v sodelovanju z Razvojnim svetom Republike Slovenije.

62. člen

(izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva)

Akcijski načrt za izvajanje nacionalnega programa visokega šolstva sprejme minister.

V. SVET REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VISOKO ŠOLSTVO

63. člen

(ustanovitev Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo)

(1) Vlada ustanovi Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo (v nadaljnjem besedilu: Svet za visoko šolstvo) kot posvetovalni organ.

(2) Svet za visoko šolstvo uredi način svojega dela s poslovnikom.

64. člen

(naloge Sveta za visoko šolstvo)

(1) Svet za visoko šolstvo opravlja naslednje naloge:

– svetuje pri oblikovanju strokovnih izhodišč in nacionalnega programa visokega šolstva,

– svetuje pri pripravi in spreminjanju visokošolske zakonodaje,

– svetuje pri načrtovanju razvoja visokega šolstva,

– daje mnenje k nacionalnemu ogrodju kvalifikacij,

– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

(2) Svet za visoko šolstvo pri svojem delu sodeluje s strokovnimi sveti za posamezna področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti in tehnologije in NAKVIS.

(3) Administrativno-tehnične naloge za Svet za visoko šolstvo opravlja ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, ki zagotavlja tudi sredstva za njegovo delovanje.

65. člen

(sestava Sveta za visoko šolstvo)

(1) Svet za visoko šolstvo ima predsednika in 23 članov. Sestavljajo ga strokovnjaki s področij visokega šolstva, znanosti in tehnologije in gospodarstva ter predstavniki študentov visokošolskih zavodov in višjih strokovnih šol ter socialnih partnerjev. Njegovi člani so tudi štirje rektorji univerz, ki jih izbere rektorska konferenca, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predsednik sveta NAKVIS in predsednik Inženirske akademije Slovenije.

(2) Svet za visoko šolstvo mora biti sestavljen tako, da se zagotovi zastopanost večine študijskih in večine znanstvenoraziskovalnih področij.

(3) Predsednika in 16 članov imenuje vlada, od teh:

– dva visokošolska učitelja oziroma znanstvena delavca izmed kandidatov, ki jih predlagajo enega javne univerze in enega skupnost samostojnih visokošolskih zavodov,

– dva visokošolska učitelja oziroma znanstvena delavca izmed kandidatov, ki jih predlaga Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOSRIS),

– enega izmed članov iz razreda za umetnosti Slovenske akademije znanosti in umetnosti izmed kandidatov, ki jih predlaga Slovenska akademija znanosti in umetnosti,

– dva predstavnika zaposlenih na visokošolskih ali raziskovalnih zavodih, izmed kandidatov, ki jih predlagajo reprezentativni sindikati na področju visokega šolstva,

– enega predstavnika višjih strokovnih šol izmed kandidatov, ki jih predlaga reprezentativno združenje višjih strokovnih šol,

– štiri predstavnike gospodarstva izmed kandidatov, ki jih predlagajo reprezentativna združenja delodajalcev,

– štiri predstavnike študentov, od teh je en študent višjih strokovnih šol, izmed kandidatov, ki jih predlaga reprezentativna organizacija študentov v sodelovanju s študentskimi sveti.

(4) Mandat predsednika in članov Sveta za visoko šolstvo traja štiri leta, mandat predstavnikov študentov pa dve leti. Mandat študentu predčasno preneha, če izgubi status študenta.

VI. ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI V VISOKEM ŠOLSTVU

66. člen

(pristojnost za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu)

(1) Zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela je v pristojnosti visokošolskih zavodov in NAKVIS.

(2) Zagotavljanje kakovosti se izvaja z notranjim in zunanjim sistemom zagotavljanja kakovosti.

(3) Notranji sistem zagotavljanja kakovosti vzpostavi visokošolski zavod in ga uredi v svojem aktu.

(4) Zunanji sistem zagotavljanja kakovosti vzpostavi NAKVIS, obsega pa akreditacije in zunanje evalvacije.

67. člen

(status in pristojnosti NAKVIS)

(1) S tem zakonom se ustanovi NAKVIS kot pravna oseba javnega prava, ki skrbi za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu ter za razvojno in svetovalno delo na tem področju. Zavezujejo jo načela strokovnosti, nepristranosti, zakonitosti in politične nevtralnosti. Za NAKVIS se ne uporablja zakon, ki ureja javne agencije.

(2) Pri izvrševanju nalog in pristojnosti je NAKVIS samostojna in neodvisna. Svojo organiziranost uredi s poslovnikom in drugimi splošnimi akti.

(3) Sedež NAKVIS je v Ljubljani.

(4) NAKVIS ima strokovno in administrativno – tehnično službo.

(5) Direktor NAKVIS in zaposleni v NAKVIS pri svojem delu niso vezani na sklepe, stališča, navodila ali usmeritve državnih organov, organov lokalne skupnosti ali drugih organov, pravnih oseb ali posameznikov, niti jih ne smejo zahtevati.

(6) NAKVIS samostojno odloča o potrebnem številu zaposlenih za učinkovito izvajanje svojih nalog in pristojnosti, ki jih opredeli v programu dela in finančnem načrtu.

(7) NAKVIS po javnem pooblastilu na podlagi tega zakona ureja pravna razmerja in odloča v posamičnih stvareh. Pri izvajanju teh nalog NAKVIS izdaja:

– splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil, ki se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije,

– posamične upravne akte za odločanje v posamičnih javnopravnih stvareh.

(8) Če s tem zakonom ni določeno drugače, NAKVIS o posamičnih pravicah in zahtevkih strank odloča po postopku, določenem z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

68. člen

(naloge NAKVIS)

NAKVIS ima naslednje naloge:

1. skrbi za delovanje sistema zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu in višjem strokovnem izobraževanju,

2. določi postopke za akreditacije in zunanje evalvacije,

3. ob upoštevanju ESG določi merila za akreditacije in zunanje evalvacije, merila za uvrstitev strokovnjakov v register strokovnjakov, merila za zunanje evalvacije višjih strokovnih šol, merila za ECTS ter druga merila in sprejema predpise iz svojih pristojnosti v skladu s tem zakonom,

4. določi minimalne standarde za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v visokošolskih zavodih v skladu s tem zakonom,

5. izvaja zunanje evalvacije visokošolskih zavodov ter študijskih programov in višjih strokovnih šol,

6. izvaja prve akreditacije visokošolskih zavodov, akreditacije študijskih programov, podaljšanje akreditacije visokošolskih zavodov in akreditacije sprememb visokošolskih zavodov,

7. preveri spremembe obveznih sestavin študijskih programov in v primeru večjih pomanjkljivosti oziroma neskladnosti ukrepa v skladu s sedmim odstavkom 41. člena ali 85. členom tega zakona,

8. vzpostavi in posodablja register strokovnjakov,

9. imenuje skupine strokovnjakov za akreditacije in zunanje evalvacije ter organizira in sodeluje pri njihovem izobraževanju,

10. javno objavlja svoje odločitve, evalvacijska in akreditacijska poročila ter analize NAKVIS, ki morajo biti transparentni in dostopni,

11. vodi javno dostopno evidenco akreditiranih visokošolskih zavodov in študijskih programov, študijskih programov z javno veljavnostjo, ki jih sprejme univerza sama, in priglašenih študijskih programov,

12. vodi javno dostopno evidenco pogodb za izvajanje visokošolskega transnacionalnega izobraževanja,

13. ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo, posreduje podatke za vpis v eVŠ iz 162. in 163. člena tega zakona,

14. sodeluje z visokošolskimi zavodi in višjimi strokovnimi šolami, jim svetuje in spodbuja izvajanje samoevalvacij,

15. sodeluje z mednarodnimi institucijami ali organi za zagotavljanje kakovosti visokega šolstva,

16. lahko opravlja akreditacije in evalvacije visokošolskih zavodov in študijskih programov v tujini, če s tem ne omejuje svojih drugih nalog,

17. skrbi za skladnost svojega delovanja z evropskimi standardi in mednarodnimi načeli na področju zagotavljanja kakovosti,

18. zbira in analizira poročila o samoevalvacijah ter zunanjih evalvacijah visokošolskih zavodov, študijskih programov in višjih strokovnih šol,

19. analizira akreditirane oziroma sprejete in evalvirane študijske programe in visokošolske zavode ter z njimi povezane spremembe za namen ugotavljanja stanja in razvoja slovenskega visokega šolstva,

20. opravlja razvojne naloge na področju, za katero je ustanovljena,

21. opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom in ustanovitvenim aktom.

69. člen

(organi NAKVIS)

Organi NAKVIS so svet NAKVIS, direktor in pritožbena komisija.

70. člen

(svet NAKVIS)

(1) Svet NAKVIS je najvišji organ odločanja NAKVIS.

(2) Člani sveta NAKVIS delujejo strokovno, samostojno in neodvisno ter pri svojem delovanju niso vezani na sklepe, stališča in navodila institucij, ki so jih imenovale, ali drugih institucij.

(3) Člani sveta NAKVIS pri izvajanju nalog in sprejemanju odločitev upoštevajo načela preprečevanja nasprotja interesov in načela nepristranskosti. V ta namen podpišejo posebno izjavo, s katero se zavežejo k spoštovanju načel iz tega člena.

(4) Svet NAKVIS sestavlja 11 članov:

– tri člane imenuje rektorska konferenca,

– enega člana imenuje reprezentativno združenje samostojnih visokošolskih zavodov,

– enega člana imenuje reprezentativno združenje višjih strokovnih šol,

– dva člana študenta imenuje reprezentativna organizacija študentov v sodelovanju s študentskimi sveti,

– enega člana imenujejo reprezentativna združenja delodajalcev po dogovoru,

– enega člana imenujejo reprezentativni sindikati na področju visokega šolstva po dogovoru,

– dva člana imenuje vlada na podlagi javnega poziva, in sicer enega izmed strokovnjakov na področju visokega šolstva ali zagotavljanja kakovosti v njem iz Republike Slovenije, ter enega izmed strokovnjakov na področju visokega šolstva ali zagotavljanja kakovosti v njem iz tujine.

(5) Institucije iz prejšnjega odstavka pri imenovanju upoštevajo uravnoteženo zastopanost spolov članov in raznovrstnost izobraževalnih področij.

(6) Svet NAKVIS se konstituira in lahko prične z delom, ko je imenovanih vsaj šest članov. Predsednika sveta NAKVIS in njegovega namestnika izvolijo člani izmed sebe.

(7) Mandat članov sveta NAKVIS traja šest let, mandat predstavnikov študentov pa dve leti. Mandat študentu predčasno preneha, če izgubi status študenta. Posamezni član je lahko ponovno imenovan, toda le največ dvakrat zapored.

(8) Če ob poteku mandata člana sveta NAKVIS ni imenovan nov član, se dosedanjemu članu sveta NAKVIS mandat podaljša do imenovanja novega člana, vendar največ za eno leto.

(9) Za člana sveta NAKVIS ne morejo biti imenovani rektorji in prorektorji univerz, dekani, člani senatov univerz, njihovih članic ali samostojnih visokošolskih zavodov in direktorji članic univerz in drugih samostojnih visokošolskih zavodov ali drugih organizacij z dejavnostjo visokošolskega izobraževanja ter ravnatelji ali direktorji višjih strokovnih šol.

(10) Člana sveta NAKVIS se predčasno razreši, če:

– se neupravičeno ne udeleži treh zaporednih sej sveta NAKVIS,

– predloži izjavo o odstopu,

– mu imenovanje prekliče subjekt iz četrtega odstavka tega člena, ki ga je imenoval.

(11) V primerih iz prejšnjega odstavka predsednik sveta NAKVIS institucijo, ki je tega člana imenovala, pozove, da v treh mesecih od prejema poziva imenuje novega člana. Z imenovanjem novega člana oziroma s potekom roka iz prejšnjega stavka je dotedanji član razrešen. Mandat novega člana traja do izteka mandata člana, ki ga je nadomestil.

(12) Zoper odločbo o razrešitvi člana sveta NAKVIS ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.

(13) Člani sveta NAKVIS se ob začetku svojega mandata udeležijo strokovnega usposabljanja s področja dela sveta NAKVIS, ki ga organizira NAKVIS.

(14) Naloge sveta NAKVIS so:

1. imenuje in razrešuje direktorja NAKVIS,

2. imenuje in razrešuje člane pritožbene komisije in njihove namestnike,

3. določi postopke iz 2. točke 68. člena tega zakona in merila iz 3. točke 68. člena tega zakona,

4. določi minimalne standarde za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih iz 4. točke 68. člena tega zakona,

5. odloča o akreditacijah visokošolskih zavodov in njihovih spremembah,

6. odloča o akreditacijah študijskih programov in evalvacijah vzorca študijskih programov,

7. imenuje skupine strokovnjakov za akreditacije in zunanje evalvacije iz 9. točke 68. člena tega zakona,

8. določi postopke in merila za zagotavljanje kakovosti svojega delovanja ter zunanjo evalvacijo svojega delovanja v skladu z ESG,

9. določi cenik za opravljanje akreditacij in evalvacij v tujini v skladu s tretjim odstavkom 72. člena tega zakona,

10. določa obvezne sestavine pogodbe iz drugega in petega odstavka 47. člena tega zakona,

11. določi druge oblike in pogoje visokošolskega transnacionalnega izobraževanja,

12. spremlja ESG in mednarodna načela na področju zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu,

13. sodeluje pri pripravi predloga svojega finančnega načrta in daje soglasje k načrtu dela ter poročilu o delu in poslovanju,

14. opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom in ustanovitvenim aktom.

(15) Svet NAKVIS sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Če sta bila izločena več kot dva člana sveta NAKVIS, lahko glasujejo le neizločeni člani, pri tem pa mora glasovati najmanj pet članov. O izločitvi članov sveta NAKVIS odloča predsednik sveta NAKVIS. O izločitvi predsednika sveta NAKVIS odloči namestnik predsednika sveta NAKVIS. Član sveta NAKVIS mora biti izločen v akreditacijskih in evalvacijskih postopkih, če je z vlagateljem v delovnem ali drugem pogodbenem razmerju ali če še nista minili dve leti, odkar je to razmerje prenehalo. Enako pravilo velja za člana sveta NAKVIS, ki je študent pri tem vlagatelju.

71. člen

(direktor)

(1) Direktorja imenuje in razrešuje svet NAKVIS na podlagi javnega natečaja v skladu s pogoji in merili, določenimi s tem zakonom. Direktor je imenovan za dobo petih let največ dvakrat. Direktor ne more biti hkrati član sveta NAKVIS.

(2) Za direktorja NAKVIS je lahko imenovan:

1. kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu s tem zakonom, ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij,

2. kdor ima najmanj deset let delovnih izkušenj v skladu z zakonom, ki ureja položaj javnih uslužbencev,

3. kdor ima izkušnje na področju visokega šolstva ali zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu,

4. kdor izkazuje znanje angleškega jezika na višji ravni,

5. kdor ima vodstvene izkušnje,

6. kdor ni bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev, in

7. za kogar Komisija za preprečevanje korupcije ni s pravnomočnim aktom ugotovila kršitev integritete, kot jo opredeljuje zakon, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije.

(3) Če direktorju preneha pogodba o zaposlitvi, svet NAKVIS imenuje vršilca dolžnosti direktorja brez javnega natečaja do imenovanja novega direktorja, vendar največ za šest mesecev.

(4) Direktor je predčasno razrešen:

1. če tako zahteva sam,

2. če ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje,

3. če stori dejanje, ki je v zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev, določeno kot težja disciplinska kršitev,

4. če svoje delo opravlja nevestno oziroma nestrokovno,

5. če NAKVIS ne dosega zadovoljivih delovnih rezultatov oziroma če pri njenem delu prihaja do ponavljajočih se napak ali do hujše napake,

6. če je bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev.

(5) Zoper odločbo o razrešitvi direktorja ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.

(6) Naloge direktorja so naslednje:

1. organizira in vodi delo in poslovanje NAKVIS,

2. predstavlja in zastopa NAKVIS,

3. skrbi za izvajanje sklepov sveta NAKVIS,

4. pošlje splošne akte iz prve alineje sedmega odstavka 67. člena tega zakona v objavo v Uradni list Republike Slovenije,

5. zagotavlja, da NAKVIS posluje v skladu z zakonom, ustanovitvenim aktom in svojimi splošnimi akti,

6. sprejema splošne akte, ki urejajo poslovanje in delo NAKVIS, za katere ni pristojen drug organ po tem zakonu ali ustanovitvenem aktu,

7. pripravi predlog finančnega načrta NAKVIS v sodelovanju s svetom NAKVIS,

8. sprejema načrt dela NAKVIS, h kateremu si mora pridobiti soglasje sveta NAKVIS,

9. pripravi poročilo o delu in poslovanju NAKVIS, h kateremu si mora pridobiti soglasje sveta NAKVIS,

10. skrbi za materialno in finančno poslovanje NAKVIS,

11. odloča o delovnopravnih pravicah zaposlenih,

12. sprejema akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest,

13. ustanovitelju predlaga v obravnavo gradiva iz svoje pristojnosti v skladu z drugimi predpisi,

14. opravlja druge naloge v skladu s tem zakonom in ustanovitvenim aktom.

(7) Direktor poročilo o delu in poslovanju NAKVIS ustanovitelju predloži enkrat letno, in sicer najpozneje do 31. maja za preteklo leto.

72. člen

(financiranje NAKVIS)

(1) Sredstva za delovanje NAKVIS se zagotavljajo v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del proračuna države in jih določi Državni zbor.

(2) NAKVIS je neposredni nevladni proračunski uporabnik.

(3) NAKVIS lahko z opravljanjem akreditacij in evalvacij v tujini, za kar sprejme cenik opravljanja teh storitev, ter s sodelovanjem pri domačih in mednarodnih projektih pridobiva dodatna finančna sredstva.

(4) Dodatna finančna sredstva iz prejšnjega odstavka se načrtujejo v finančnem načrtu NAKVIS.

(5) Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo ter gospodarno in učinkovito rabo sredstev NAKVIS opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije.

73. člen

(zaposleni v NAKVIS)

Za zaposlene v NAKVIS se uporablja zakon, ki ureja delovna razmerja, in zakon, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju.

74. člen

(oblikovanje skupin strokovnjakov)

(1) Skupine strokovnjakov so skupine strokovnjakov za akreditacije in skupine strokovnjakov za zunanje evalvacije. Sestavljajo jih vsaj trije člani, od tega vsaj en tuj strokovnjak in en študent, ki se imenujejo v skladu z merili iz 3. točke 68. člena tega zakona. Slovenski strokovnjaki se vanje imenujejo iz registra strokovnjakov, ki ga vodi NAKVIS.

(2) Strokovnjaki pri izvajanju nalog in sprejemanju odločitev v postopkih akreditacij in evalvacij upoštevajo načeli preprečevanja nasprotja interesov in nepristranskosti, kot ju določa delovnopravna zakonodaja. V ta namen podpišejo posebno izjavo, s katero se zavežejo k spoštovanju načel, določenih v tem členu.

75. člen

(plačilo članov sveta NAKVIS, pritožbene komisije in skupin strokovnjakov)

(1) Člani sveta NAKVIS in pritožbene komisije so upravičeni do sejnine in povračila stroškov v skladu s predpisom, ki ureja sejnine in povračila stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih, pri čemer se višina sejnine določi v višini stalnega dela sejnine.

(2) Člani skupin strokovnjakov so za svoje delo upravičeni do plačila za delo v skladu z internim aktom, ki ga določi svet NAKVIS. K predpisu iz prejšnjega stavka mora NAKVIS pridobiti soglasje vlade. Upravičeni so tudi do povračila stroškov v skladu s predpisom, ki ureja sejnine in povračila stroškov v javnih skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih, oziroma predpisom, ki ureja povračila stroškov za službena potovanja v tujino.

(3) Sredstva za plačilo sejnin in povračilo stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena se zagotovijo v finančnem načrtu NAKVIS.

76. člen

(akreditacije in zunanje evalvacije)

(1) NAKVIS izpolnjevanje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda, izvajanje visokošolske dejavnosti ter kakovost visokošolskih zavodov in študijskih programov preverja v postopkih akreditacije in zunanje evalvacije.

(2) Akreditacije v visokem šolstvu so:

– prva akreditacija visokošolskega zavoda iz 78. člena tega zakona,

– akreditacija študijskega programa iz 78. člena tega zakona,

– podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda iz 80. člena tega zakona in

– akreditacija sprememb visokošolskega zavoda iz prvega odstavka 89. člena tega zakona.

(3) Zunanje evalvacije so:

– redna evalvacija visokošolskega zavoda in študijskega programa v postopku podaljšanja akreditacije zavoda iz 80. člena tega zakona,

– izredna evalvacija visokošolskega zavoda iz 85. člena tega zakona,

– izredna evalvacija študijskega programa iz 85. člena tega zakona,

– evalvacija vzorca študijskih programov iz 88. člena tega zakona.

(4) Prva in vsaka podaljšana akreditacija se visokošolskemu zavodu podelita za največ sedem let. Če se odločitev o podaljšanju akreditacije sprejme pred potekom veljavne akreditacije visokošolskega zavoda, začne rok veljavnosti akreditacije teči znova. Veljavnost akreditacije izteče z zaključkom študijskega leta, v katerem se izteče obdobje podeljene akreditacije.

(5) Svet NAKVIS v akreditacijskih in evalvacijskih postopkih imenuje skupine strokovnjakov, ki opravljajo zunanje presoje tudi na obiskih. Kadar je presojo mogoče opraviti na podlagi dokumentacije, v postopku ni potreben obisk skupine strokovnjakov.

(6) Zunanje evalvacije lahko v skladu s tem zakonom in merili iz 3. točke 68. člena tega zakona opravljajo tudi druge agencije, ki so vpisane v EQAR. Agencija iz prejšnjega stavka v tem primeru sama imenuje skupino strokovnjakov. Končno odločitev v postopku zunanje evalvacije sprejme svet NAKVIS.

(7) Stroške zunanjih evalvacij iz prejšnjega odstavka visokošolski zavod krije iz lastnih sredstev.

77. člen

(začetek postopka in vloga za akreditacijo)

(1) Postopek za prvo akreditacijo, podaljšanje akreditacije, akreditacijo spremembe visokošolskega zavoda in akreditacijo študijskega programa se začne z vložitvijo elektronske vloge, ki je podpisana s kvalificiranim elektronskim podpisom, v informacijski sistem NAKVIS. Vloga je formalno popolna, ko je ustrezno izpolnjen predpisani elektronski obrazec in so priložene vse priloge. Obvezne sestavine vloge določi svet NAKVIS.

(2) Vlogo za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda vloži ustanovitelj, v vseh drugih akreditacijskih postopkih je vlagatelj univerza ali samostojni visokošolski zavod. Če je vlagatelj univerza, se akreditacija podaljša za vse njene članice.

(3) Vlogo za akreditacijo nove članice univerze in statusne spremembe iz 90. člena tega zakona vloži zasebna univerza ali javna univerza po predhodnem soglasju vlade.

(4) Vlogo za pripojitev visokošolskega zavoda k drugemu visokošolskemu zavodu vloži slednji. Vlogo za spojitev visokošolskih zavodov v en visokošolski zavod vloži visokošolski zavod, za katerega se visokošolski zavodi dogovorijo.

(5) Za nemoteno izvedbo akreditacijskih postopkov lahko NAKVIS vlagatelja pozove k predložitvi prilog k vlogi v tujem jeziku.

78. člen

(prva akreditacija visokošolskega zavoda in akreditacija študijskega programa)

(1) V enem mesecu po prejemu popolne vloge za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa svet NAKVIS imenuje skupino strokovnjakov.

(2) Skupina strokovnjakov pripravi poročilo o izpolnjevanju meril za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa v treh mesecih od svojega imenovanja. Poročilo o izpolnjevanju meril za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda ali študijskega programa se pošlje vlagatelju, ki lahko nanj poda svoje pripombe v enem mesecu od njegovega prejema. Če vlagatelj v enem mesecu ne poda pripomb na poročilo, to postane končno. Če vlagatelj poda pripombe na poročilo, skupina strokovnjakov po presoji utemeljenosti pripomb v enem mesecu od njihovega prejema pripravi končno poročilo, v katerem se opredeli do vseh pripomb vlagatelja.

(3) Skupina strokovnjakov poročilo o izpolnjevanju meril za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda pripravi na podlagi predložene dokumentacije in obiska prostorov, v katerih bo visokošolski zavod opravljal dejavnost.

(4) V primeru akreditacije študijskega programa skupina strokovnjakov opravi obisk prostorov, v katerih bo visokošolski zavod izvajal študijski program, če je to potrebno zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja. S soglasjem vlagatelja lahko pogovori na obisku potekajo v angleškem jeziku.

(5) Končno poročilo skupine strokovnjakov se predloži svetu NAKVIS v enem mesecu od priprave poročila. Svet NAKVIS v treh mesecih od prejema končnega poročila odloči o prvi akreditaciji visokošolskega zavoda ali študijskega programa, pri čemer ne upošteva morebitnih pripomb ali novih dokazil vlagatelja, ki so poslani NAKVIS po izdaji končnega poročila skupine strokovnjakov in jih je vlagatelj imel možnost podati v predhodnem postopku, pa ni izkazal upravičenih razlogov, zakaj jih takrat ni predložil.

(6) Svet NAKVIS lahko:

– podeli akreditacijo visokošolskemu zavodu za sedem let ali

– zavrne vlogo za akreditacijo visokošolskega zavoda.

(7) Svet NAKVIS visokošolskemu zavodu podeli akreditacijo, če so izpolnjeni pogoji za ustanovitev visokošolskega zavoda iz tega zakona in standardi kakovosti po področjih presoje za akreditacijo visokošolskega zavoda iz meril iz 3. točke 68. člena tega zakona.

(8) Svet NAKVIS lahko:

– podeli akreditacijo študijskemu programu za nedoločen čas ali

– zavrne vlogo za akreditacijo študijskega programa.

(9) Svet NAKVIS študijskemu programu podeli akreditacijo, če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona in standardi kakovosti po področjih presoje za akreditacijo visokošolskega zavoda iz meril iz 3. točke 68. člena tega zakona.

79. člen

(akreditacija in evalvacija mednarodnega skupnega študijskega programa)

(1) Postopek akreditacije mednarodnega skupnega študijskega programa lahko izvede ena od agencij, vpisanih v EQAR, ki pri tem upošteva Evropski pristop za zagotavljanje kakovosti skupnih študijskih programov.

(2) Če postopek akreditacije mednarodnega skupnega študijskega programa izvede NAKVIS, mora biti postopek končan v šestih mesecih od popolnosti vloge za akreditacijo. Evalvacije se v skladu z Evropskim pristopom za zagotavljanje kakovosti skupnih študijskih programov izvajajo vsakih šest let.

(3) Če postopek izvede agencija iz prvega odstavka tega člena, visokošolski zavod, akreditiran v Republiki Sloveniji, ali mednarodna zveza univerz iz 20. člena tega zakona s študijskim programom seznani NAKVIS.

(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko univerza, ki ji je bila akreditacija dvakrat zapored podaljšana za polno obdobje, sprejme mednarodni skupni študijski program brez akreditacije pri agenciji iz prvega odstavka ali NAKVIS.

(5) Visokošolski zavod, akreditiran v Republiki Sloveniji, ali mednarodna zveza univerz iz 20. člena tega zakona mora prenehati izvajati študijski program iz prejšnjega odstavka, če se ta preneha izvajati v državi, v kateri je bil akreditiran, ali ga v tej državi ne izvaja več akreditirani visokošolski zavod, ali študijski program ni več javno veljaven. O okoliščinah iz tega odstavka mora visokošolski zavod NAKVIS obvestiti v 30 dneh od njihovega nastanka.

(6) Mednarodni skupni študijski program mora biti pred začetkom izvajanja v Republiki Sloveniji ustrezno priznan ali akreditiran v vseh državah, iz katerih so visokošolski zavodi, ki bodo sodelovali pri njegovi izvedbi in podeljevali diplomo.

80. člen

(podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda)

(1) Postopek za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda se začne z vložitvijo vloge visokošolskega zavoda v skladu s šestim odstavkom 24. člena tega zakona, nadaljuje z zunanjo evalvacijo in konča z odločitvijo o podaljšanju akreditacije. Zunanjo evalvacijo izvede skupina strokovnjakov, ki jo tudi v primeru nepopolne vloge imenuje svet NAKVIS.

(2) Zunanjo evalvacijo praviloma sestavljata dva večdnevna obiska visokošolskega zavoda. Število članov v skupini strokovnjakov in število dni posameznega obiska NAKVIS določi glede na velikost visokošolskega zavoda ter števila področij, disciplin in študijskih programov, ki jih izvaja. Temelj za zunanjo evalvacijo je samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda.

(3) Skupina strokovnjakov opravi prvi obisk in pripravi poročilo o ugotovitvah z morebitnimi predlogi za natančnejšo presojo posameznih področij delovanja zavoda v sklopu drugega obiska, povezano predvsem z organizacijo, izvedbo, spreminjanjem in samoevalvacijo izbranih študijskih programov (v nadaljnjem besedilu: ugotovitveno poročilo), v treh mesecih od svojega imenovanja. Ugotovitveno poročilo v enem mesecu od njegovega prejema obravnava svet NAKVIS in odloči o predlogih za drugi obisk.

(4) Drugi obisk skupina strokovnjakov opravi praviloma tri mesece po odločitvi sveta NAKVIS o predlogih zanj. V sklopu tega podrobneje in poglobljeno presoja področja delovanja zavoda oziroma študijske programe, ki jih je s sklepom določil svet NAKVIS. Zunanja evalvacija študijskega programa ni potrebna, če je bila ta že izvedena v zadnjih dveh letih od uvedbe postopka podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda. Skupina strokovnjakov svoje ugotovitve predstavi visokošolskemu zavodu zadnji dan obiska. Visokošolski zavod se lahko po predstavitvi ugotovitev v petih delovnih dneh izreče o njih oziroma pisno pojasni stanje. Skupina strokovnjakov morebitne pripombe zavoda upošteva pri pripravi evalvacijskega poročila.

(5) Ne glede na določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko svet NAKVIS odloči, da skupina strokovnjakov opravi samo en obisk visokošolskega zavoda, kadar gre za visokošolski zavod z majhnim številom študijskih programov na sorodnih področjih in disciplinah, ali ob spremembah visokošolskih zavodov ali po obravnavi ugotovitvenega poročila, kadar je iz ugotovitvenega poročila skupine strokovnjakov razvidno, da drugi obisk ni potreben.

(6) Skupina strokovnjakov mesec dni po drugem obisku pripravi evalvacijsko poročilo na podlagi presoje samoevalvacijskega poročila visokošolskega zavoda, vloge in morebitne druge dokumentacije, ki jo zahteva v sklopu obiska visokošolskega zavoda, ter ugotovitev v sklopu obiska. Evalvacijsko poročilo vsebuje presojo izpolnjevanja meril za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda ali za evalvacijo študijskega programa.

(7) Evalvacijsko poročilo se pošlje visokošolskemu zavodu v odziv. Če visokošolski zavod v enem mesecu od njegovega prejetja pripomb ne poda, evalvacijsko poročilo postane končno. Če pripombe poda, skupina strokovnjakov v enem mesecu od njihovega prejema pripravi končno evalvacijsko poročilo, v katerem se opredeli do vseh pripomb.

(8) Samoevalvacijsko poročilo visokošolskega zavoda, odziv visokošolskega zavoda in končno evalvacijsko poročilo skupine strokovnjakov se predložijo svetu NAKVIS v enem mesecu od priprave končnega evalvacijskega poročila. Svet NAKVIS v treh mesecih od prejema dokumentacije odloči o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda, pri čemer ne upošteva morebitnih pripomb ali novih dokazil visokošolskega zavoda, poslanih NAKVIS po izdaji končnega evalvacijskega poročila skupine strokovnjakov, v katerem se je opredelila do vseh pripomb vlagatelja, katere je visokošolski zavod že imel možnost podati v predhodnem postopku, pa ni izkazal upravičenih razlogov, zakaj jih takrat ni predložil.

(9) Svet NAKVIS v postopku podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda sprejme eno izmed naslednjih odločitev:

– podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za sedem let,

– podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za krajše obdobje, ki ne sme biti daljše od treh let, ali

– ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda.

(10) Svet NAKVIS sprejme odločitev iz druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti pri delovanju visokošolskega zavoda ali sistemu zagotavljanja njegove kakovosti. V primeru podaljšanja akreditacije za krajše obdobje svet NAKVIS visokošolskemu zavodu naloži rok za njihovo odpravo, ki ne sme biti krajši od dveh let. Po preteku tega roka svet NAKVIS ponovno opravi evalvacijo, na podlagi katere sprejme eno izmed odločitev iz devetega odstavka tega člena.

(11) V primeru tretje zunanje evalvacije visokošolskega zavoda po dveh zaporednih podaljšanjih akreditacije za krajše obdobje svet NAKVIS podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za sedem let ali je ne podaljša.

(12) Če svet NAKVIS ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda, veljavnost akreditacije poteče z zaključkom študijskega leta, v katerem postane odločitev sveta NAKVIS dokončna.

(13) V postopku podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda NAKVIS preveri tudi primernost notranjega sistema kakovosti krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila.

(14) NAKVIS v postopku podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda preveri tudi primernost notranjega sistema kakovosti sprejemanja študijskih programov z javno veljavnostjo, ki jih univerza sprejema sama.

81. člen

(prenehanje akreditacije visokošolskega zavoda)

Akreditacija visokošolskega zavoda preneha, če:

– je izbrisan iz sodnega registra,

– mu ni bila podaljšana akreditacija,

– ni vložil vloge za podaljšanje akreditacije v roku iz šestega odstavka 24. člena tega zakona.

82. člen

(prenehanje akreditacije študijskega programa)

Akreditacija študijskega programa preneha, če:

– je prenehala akreditacija visokošolskega zavoda,

– je bila v postopku izredne evalvacije študijskega programa ali visokošolskega zavoda izdana odločba o odvzemu akreditacije študijskega programa,

– to zahteva visokošolski zavod,

– se študijski program neprekinjeno ni izvajal v zadnjih sedmih študijskih letih.

83. člen

(prenehanje akreditacije skupnega študijskega programa)

(1) Akreditacija skupnega študijskega programa poleg razlogov iz 82. člena tega zakona preneha tudi, če:

– večina visokošolskih zavodov ne sodeluje več pri njegovem izvajanju v skladu s sporazumom,

– po izstopu posameznega visokošolskega zavoda ali prenehanju njegove akreditacije med preostalimi sodelujočimi visokošolskimi zavodi s sporazumom v roku treh mesecev niso na novo določena medsebojna razmerja, pravice in dolžnosti ali če NAKVIS o taki spremembi sporazuma ni bila obveščena v 30 dneh od njene uveljavitve,

– vlagatelj v enem letu po odločitvi sveta NAKVIS o akreditaciji mednarodnega skupnega študijskega programa ne predloži potrdila o akreditaciji tega programa ali potrdila o priznanju slovenske akreditacije v vseh državah, iz katerih so sodelujoči tuji visokošolski zavodi,

– je bila v postopku izredne evalvacije skupnega študijskega programa izdana odločba o odvzemu njegove akreditacije.

(2) Če mednarodnega skupnega študijskega programa ni več mogoče izvajati s tujimi visokošolskimi zavodi v skladu s sporazumom, mora visokošolski zavod, akreditiran v Republiki Sloveniji, NAKVIS poslati zahtevo za prenehanje akreditacije tega študijskega programa najpozneje do 30. septembra tekočega študijskega leta.

(3) V primeru iz prejšnjega odstavka morajo visokošolski zavodi vpisanim študentom omogočiti dokončanje študija na tem študijskem programu.

84. člen

(ponovna vloga za prvo akreditacijo)

(1) Če je vloga za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda iz 78. člena tega zakona zavrnjena ali akreditacija visokošolskega zavoda iz 80. člena tega zakona ni podaljšana, lahko ustanovitelj ponovno vloži vlogo za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda po preteku šestih mesecev od dokončnosti odločbe o akreditaciji.

(2) V primeru zamude roka za vložitev vloge za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda iz šestega odstavka 24. člena tega zakona lahko ustanovitelj ponovno vloži vlogo za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda po dokončnosti sklepa o zavrženju.

(3) V primeru zavrnitve vloge za akreditacijo študijskega programa iz druge alineje osmega odstavka 78. člena tega zakona ali odvzema akreditacije študijskemu programu iz tretje alineje šestega odstavka 85. člena tega zakona lahko visokošolski zavod ponovno vloži vlogo za akreditacijo tega študijskega programa po preteku šestih mesecev od dokončnosti odločbe o akreditaciji.

85. člen

(izredna evalvacija)

(1) Pobudo za začetek postopka izredne evalvacije lahko poleg NAKVIS dajo ustanovitelji visokošolskih zavodov, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, študenti ali drugi visokošolski deležniki, kadar upravičeno sumijo, da gre za večje pomanjkljivosti ali neskladnosti bodisi pri delovanju visokošolskega zavoda oziroma v njegovem sistemu zagotavljanja kakovosti bodisi pri organizaciji, izvajanju in spreminjanju študijskega programa ter z njim povezanega delovanja sistema zagotavljanja kakovosti.

(2) NAKVIS obravnava vsako prejeto pobudo in se do nje pisno opredeli. Še pred opredelitvijo iz prejšnjega stavka o prejeti pobudi obvesti visokošolski zavod, na katerega se nanaša, in ga pozove k izjasnitvi v roku enega meseca, ne da bi pri tem razkrila identiteto prijavitelja.

(3) O izvedbi izredne evalvacije visokošolskega zavoda, študijskega programa ali skupine visokošolskih zavodov oziroma študijskih programov odloči svet NAKVIS in o tem obvesti visokošolski zavod.

(4) Postopek izredne evalvacije poteka po enakem postopku kot postopek podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda. Obvestilo o izredni evalvaciji NAKVIS objavi na svojem spletnem mestu in visokošolski zavod pozove, da v informacijskem sistemu NAKVIS izpolni elektronski obrazec za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda ali za evalvacijo študijskega programa. Za nemoteno izvedbo postopka lahko NAKVIS pozove vlagatelja k predložitvi prilog k elektronskemu obrazcu v tujem jeziku. Zunanjo evalvacijo izvede skupina strokovnjakov, ki jo tudi v primeru nepopolne vloge imenuje svet NAKVIS.

(5) Svet NAKVIS po izvedenem postopku izredne evalvacije visokošolskega zavoda sprejme eno od naslednjih odločitev:

– podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za sedem let,

– podaljša akreditacijo visokošolskega zavoda za krajše obdobje, ki ne sme biti daljše od treh let,

– ne podaljša akreditacije visokošolskega zavoda.

(6) Svet NAKVIS po izvedenem postopku izredne evalvacije študijskega programa sprejme eno od naslednjih odločitev:

– ugotovi ustreznost izvajanja študijskega programa,

– ugotovi delno ustreznost izvajanja študijskega programa,

– odvzame akreditacijo študijskega programa.

(7) Svet NAKVIS sprejme odločitev iz druge alineje petega odstavka oziroma druge alineje šestega odstavka tega člena, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti v skladu z merili NAKVIS ter visokošolskemu zavodu naloži rok za njihovo odpravo. Po poteku roka za odpravo ugotovljenih večjih pomanjkljivosti ali neskladnosti, svet NAKVIS ponovno opravi evalvacijo in sprejme odločitev iz prve ali tretje alineje petega oziroma prve ali tretje alineje šestega odstavka tega člena.

(8) Svet NAKVIS po izvedenem postopku izredne evalvacije študijskega programa z javno veljavnostjo, ki ga sprejme univerza sama, sprejme odločitev iz prve ali druge alineje šestega odstavka tega člena, lahko pa tudi ugotovi neustreznost izvajanja študijskega programa, če so ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti v skladu z merili NAKVIS.

(9) Če svet NAKVIS ugotovi, da je treba preveriti izpolnjevanje posameznega merila ali določb tega zakona pri posameznem ali več visokošolskih zavodih oziroma za enega ali več študijskih programov, lahko izjemoma odloči, da se hkrati izvedejo postopki izredne evalvacije teh visokošolskih zavodov oziroma študijskih programov, v katerih se presodi le izpolnjevanje posameznega merila ali določbe.

86. člen

(odvzem akreditacije)

(1) V primeru odvzema akreditacije študijskega programa visokošolski zavod z naslednjim študijskim letom za ta študijski program ne sme več razpisati vpisnih mest.

(2) Ne glede na peti odstavek 41. člena tega zakona se šteje, da je študijski program iz prejšnjega odstavka javnoveljaven za obdobje od vpisa zadnje generacije v prvi letnik za čas trajanja programa, podaljšanega za eno leto, pri čemer obdobje javne veljavnosti študijskega programa ne more biti krajše od veljavnosti akreditacije.

(3) V primeru prenehanja akreditacije visokošolskega zavoda ta:

– ne sme razpisovati vpisnih mest,

– lahko vloži vlogo za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda v skladu z 78. členom tega zakona.

(4) Pritožba zoper odločbo o odvzemu akreditacije študijskega programa iz prvega odstavka tega člena in pritožba zoper odločbo o prenehanju akreditacije visokošolskega zavoda iz tretjega odstavka tega člena ne zadrži njune izvršitve.

87. člen

(prenehanje javne veljavnosti študijskega programa, ki ga univerza sprejme sama)

(1) Če NAKVIS po izvedenem postopku izredne evalvacije ugotovi neustreznost izvajanja študijskega programa z javno veljavnostjo, ki ga je univerza sprejela sama, ta študijski program ni več javno veljaven.

(2) Univerza lahko tudi sama sprejme sklep o prenehanju javne veljavnosti študijskega programa, ki ga je sprejela sama.

(3) V primeru prenehanja javne veljavnosti študijskega programa, ki ga je univerza sprejela sama, univerza z naslednjim študijskim letom za ta študijski program ne sme več razpisati vpisnih mest.

(4) Šteje se, da je študijski program iz prejšnjega odstavka javnoveljaven za obdobje od vpisa zadnje generacije v prvi letnik za čas trajanja študijskega programa, podaljšanega za eno leto.

88. člen

(evalvacija vzorca študijskih programov)

(1) NAKVIS izvaja letne evalvacije vzorca študijskih programov z namenom svetovanja visokošolskim zavodom pri zagotavljanju kakovosti študijskih programov.

(2) Evalvacija vzorca študijskih programov lahko poteka tudi po posameznih obveznih sestavinah študijskih programov ali po posameznih področjih presoje, kot jih NAKVIS opredeli v merilih iz 3. točke 68. člena tega zakona.

(3) Vzorec študijskih programov določi svet NAKVIS. Visokošolski zavodi lahko podajo predlog za vključitev posameznih študijskih programov v vzorec.

(4) Evalvacija vzorca študijskih programov je določena v letnem delovnem načrtu NAKVIS tako, da je vsako leto v vzorcu najmanj 2 % akreditiranih študijskih programov, ki jih v tem letu izvajajo visokošolski zavodi. V vzorec se dve leti po začetku izvajanja vključi tudi študijski program z javno veljavnostjo, ki ga je univerza sprejela sama.

(5) NAKVIS na spletnem mestu javno objavi seznam študijskih programov, ki so vključeni v vzorec za evalvacijo študijskih programov.

(6) Postopek se začne z obvestilom sveta NAKVIS visokošolskim zavodom, ki izvajajo študijske programe, vključene v vzorec, da v roku, ki ga določi NAKVIS, v informacijskem sistemu NAKVIS izpolnijo elektronski obrazec za evalvacijo študijskega programa. Za nemoteno izvedbo postopka lahko NAKVIS pozove vlagatelja k predložitvi prilog k elektronskemu obrazcu v tujem jeziku. Postopek evalvacije vzorca poteka po postopku evalvacije študijskega programa v okviru podaljšanja akreditacije visokošolskih zavodov.

(7) Postopek se konča s priporočili visokošolskim zavodom za izboljšanje kakovosti študijskega programa. Podrobnejši postopek evalvacije vzorca študijskih programov sprejme svet NAKVIS. Če so ugotovljene večje pomanjkljivosti ali neskladnosti, svet NAKVIS določi rok za njihovo odpravo oziroma visokošolskemu zavodu naloži, da za njihovo odpravo v treh mesecih pripravi akcijski načrt. Visokošolski zavod mora o izvedenih ukrepih pisno obvestiti NAKVIS v roku, ki ga ta določi, sicer svet NAKVIS v skladu s 85. členom tega zakona odloči o izvedbi izredne evalvacije študijskega programa.

(8) NAKVIS v skladu z določbami tega člena vsakih pet let v sklopu evalvacije vzorca študijskih programov evalvira študijske programe mednarodne zveze univerz iz prvega stavka trinajstega odstavka 41. člena tega zakona.

89. člen

(spremembe visokošolskega zavoda)

(1) Visokošolski zavod mora vložiti vlogo za akreditacijo sprememb visokošolskega zavoda v primeru:

– preoblikovanja v drugo vrsto visokošolskega zavoda,

– ustanovitve nove članice univerze,

– preoblikovanja druge članice univerze v fakulteto, umetniško akademijo ali visoko strokovno šolo,

– pripojitve, spojitve ali razdelitve visokošolskih zavodov,

– spremembe lokacije izvajanja študijskega programa.

(2) O vseh drugih spremembah morata univerza in samostojni visokošolski zavod NAKVIS obvestiti v 30 dneh od nastale spremembe na način, ki ga NAKVIS določi v svojih aktih.

(3) Svet NAKVIS:

– akreditira spremembo ali

– zavrne vlogo za akreditacijo spremembe visokošolskega zavoda.

(4) Postopek akreditacije sprememb visokošolskega zavoda iz prve, četrte in pete alineje prvega odstavka tega člena poteka po postopku podaljšanja akreditacije v skladu z 80. členom tega zakona, postopek akreditacije sprememb visokošolskega zavoda iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena poteka po postopku prve akreditacije visokošolskega zavoda iz 78. člena tega zakona. V primeru spremembe lokacije izvajanja študijskega programa iz druge in četrte alineje prvega odstavka tega člena in kadar je iz vloge in prilog jasno razvidno, da so izpolnjeni pogoji iz 24. člena tega zakona, izvede NAKVIS postopek akreditacije brez imenovanja skupine strokovnjakov in obiska visokošolskih zavodov.

90. člen

(statusne spremembe)

(1) Statusne spremembe so:

– preoblikovanje visokošolskega zavoda v drugo vrsto visokošolskega zavoda,

– pripojitev visokošolskega zavoda drugemu visokošolskemu zavodu,

– spojitev dveh ali več visokošolskih zavodov v nov visokošolski zavod,

– razdelitev visokošolskega zavoda na dva ali več novih visokošolskih zavodov.

(2) S preoblikovanjem iz prve alineje prvega odstavka tega člena preidejo na nov visokošolski zavod, nastal s preoblikovanjem, vsi akreditirani študijski programi in študijski programi z javno veljavnostjo, ki jih je sprejela univerza sama, študenti, zaposleni delavci ter druge pravice in obveznosti preoblikovanega visokošolskega zavoda. Akreditacija se preoblikovanemu visokošolskemu zavodu podeli za sedem let.

(3) S pripojitvijo iz druge alineje prvega odstavka tega člena preidejo na visokošolski zavod, h kateremu se je visokošolski zavod pripojil, vsi akreditirani študijski programi in študijski programi z javno veljavnostjo, ki jih je sprejela univerza sama, študenti in zaposleni delavci ter druge pravice in obveznosti pripojenega visokošolskega zavoda. Akreditacija visokošolskega zavoda, h kateremu se je visokošolski zavod pripojil, velja za obdobje, določeno ob njegovi zadnji akreditaciji.

(4) S spojitvijo visokošolskih zavodov iz tretje alineje prvega odstavka tega člena se vsi njihovi akreditirani študijski programi in študijski programi z javno veljavnostjo, ki jih je sprejela univerza sama, študenti, zaposleni delavci ter druge pravice in obveznosti prenesejo na novi visokošolski zavod, ki nastane s spojitvijo. Akreditacija se novonastalemu visokošolskemu zavodu podeli za sedem let.

(5) Z razdelitvijo visokošolskega zavoda na dva ali več visokošolskih zavodov iz četrte alineje prvega odstavka tega člena se njegovi akreditirani študijski programi in študijski programi z javno veljavnostjo, ki jih je sprejela univerza sama, študenti in zaposleni delavci ter druge pravice in obveznosti prenesejo na nove visokošolske zavode, nastale z razdelitvijo. Akreditacija novonastalih visokošolskih zavodov velja za obdobje, določeno za visokošolski zavod pred razdelitvijo.

(6) Ustanovitelj mora v primeru statusnih sprememb javne univerze predhodno pridobiti soglasje njenega senata in upravnega odbora.

(7) Če s tem zakonom ni določeno drugače, se glede statusnih in drugih sprememb visokošolskih zavodov uporabljajo določbe zakona, ki ureja zavode.

91. člen

(sprememba lokacije)

(1) Kot sprememba lokacije po tem zakonu šteje uvedba nove lokacije izvajanja celotnega študijskega programa zunaj kraja sedeža visokošolskega zavoda oziroma članice univerze (dislocirana enota) v Republiki Sloveniji ali v tujini.

(2) Podrobnejši pogoji presoje dislocirane enote iz prejšnjega odstavka se določijo v splošnih aktih NAKVIS.

92. člen

(pritožbena komisija)

(1) Svet NAKVIS pritožbeno komisijo imenuje na podlagi javnega poziva. Pritožbeno komisijo sestavljajo trije člani, vsak član ima svojega namestnika. Člani izmed sebe imenujejo predsednika in namestnika predsednika. Namestnik nadomesti člana v postopkih odločanja v primeru njegove odsotnosti ali izločitve.

(2) Za člana komisije in njegovega namestnika je lahko imenovana oseba, ki:

– ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje v skladu s tem zakonom, ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje,

– ima opravljen pravniški državni izpit in

– ima vsaj deset let delovnih izkušenj, od tega vsaj pet let na sodišču.

(3) Mandat predsednika in članov ter njihovih namestnikov traja štiri leta. Posamezni član oziroma njegov namestnik je lahko ponovno imenovan, toda le največ dvakrat zapored.

(4) Član oziroma namestnik člana pritožbene komisije je predčasno razrešen, če predloži izjavo o odstopu.

(5) V primerih iz prejšnjega odstavka svet NAKVIS imenuje novega člana oziroma namestnika v skladu s tem členom. Z imenovanjem novega člana oziroma namestnika je dotedanji član oziroma namestnik razrešen. Mandat novega člana oziroma namestnika traja do izteka mandata člana oziroma namestnika, ki ga je nadomestil.

(6) Pritožbena komisija sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. O izločitvi članov pritožbene komisije ali njihovih namestnikov odloči predsednik. O izločitvi predsednika odloči namestnik predsednika.

93. člen

(pritožba)

(1) Pritožbena komisija odloča o pritožbah zoper odločitve sveta NAKVIS v postopkih akreditacij in izrednih evalvacij visokošolskih zavodov in študijskih programov.

(2) Zoper odločitev sveta NAKVIS je mogoče vložiti pritožbo v 30 dneh od vročitve odločitve sveta NAKVIS.

(3) Pritožbena komisija odloči o pritožbi v štirih mesecih od njene vložitve. Če pritožbena komisija pritožbi ugodi, odločbo odpravi in vrne zadevo svetu NAKVIS v ponovno odločanje.

94. člen

(poročilo o napredku)

(1) Visokošolski zavod mora po dveh letih od dokončnosti odločbe, s katero je bila akreditacija podeljena ali je bila podaljšana visokošolskemu zavodu ali je bila podeljena študijskemu programu, svetu NAKVIS poročati o napredku in upoštevanju priporočil, ki so bila navedena v odločbi oziroma končnem poročilu. Poročilo o napredku se lahko sklicuje na dele samoevalvacijskega poročila, iz katerih sta razvidna napredek oziroma upoštevanje priporočil.

(2) V treh letih od dokončnosti odločbe in na način iz prejšnjega odstavka mora poročati tudi mednarodna zveza univerz, in sicer za študijske programe, za katere je bila podeljena akreditacija na podlagi tega zakona, ali je potreba po poročanju nastala po izredni evalvaciji.

(3) O napredku morajo v roku iz prvega odstavka tega člena poročati tudi visokošolski zavodi, ki jim je svet NAKVIS podal priporočila v postopkih vzorčnih evalvacij. Svet NAKVIS lahko tem visokošolskim zavodom določi tudi krajši rok za poročanje.

(4) Svet NAKVIS se s poročilom o napredku seznani in se nanj odzove visokošolskemu zavodu.

(5) Univerza, ki sama sprejema študijske programe z javno veljavnostjo, mora v svojem notranjem sistemu kakovosti opredeliti spremljanje napredka in upoštevanja priporočil za te študijske programe.

95. člen

(javne evidence)

(1) NAKVIS vodi javne evidence o:

1. akreditacijah visokošolskih zavodov in o njihovih spremembah,

2. akreditacijah študijskih programov in o njihovih spremembah,

3. študijskih programih z javno veljavnostjo, ki so jih univerze sprejele same, in o njihovih spremembah,

4. evalvacijah visokošolskih zavodov in študijskih programov ter višjih strokovnih šol,

5. izrednih evalvacijah študijskih programov,

6. priglašenih študijskih programih, ki jih izvaja mednarodna zveza univerz,

7. sklenjenih pogodbah glede transnacionalnega izobraževanja.

(2) NAKVIS lahko za namene akreditacijskih in evalvacijskih postopkov svoje evidence brezplačno povezuje s SICRIS.

(3) Javna evidenca akreditacij visokošolskih zavodov in njihovih sprememb vsebuje naslednje podatke:

1. datum in številko akreditacijske odločbe,

2. obdobje veljavnosti akreditacije,

3. vrsto visokošolskega zavoda,

4. ime in sedež oziroma naslov visokošolskega zavoda ter imena in naslove njegovih dislociranih enot,

5. študijsko področje in znanstvenoraziskovalno oziroma umetniško disciplino, za katero je visokošolski zavod ustanovljen,

6. ime ustanovitelja,

7. ime in priimek predvidenega zastopnika visokošolskega zavoda,

8. datum in številko odločbe o podaljšanju akreditacije,

9. o izvajalcih visokošolske dejavnosti, ki so nosilci in izvajalci posameznih predmetov študijskega programa: ime, priimek in šifro raziskovalca, ki jo dodeli Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.

(4) Javna evidenca akreditacij študijskih programov in sprememb študijskih programov vsebuje naslednje podatke:

1. datum in številko akreditacijske odločbe,

2. obdobje veljavnosti akreditacije,

3. ime in sedež oziroma naslov in vrsto visokošolskega zavoda, ki študijski program akreditira,

4. ime in šifro študijskega programa, ki ga visokošolski zavod izvaja,

5. študijsko področje (ISCED, Frascati) in razvrstitev po standardni klasifikaciji izobraževanja (KLASIUS),

6. stopnjo študijskega programa,

7. datum in številko odločbe o podaljšanju akreditacije,

8. trajanje javne veljavnosti študijskega programa,

(5) Javna evidenca študijskih programov z javno veljavnostjo, ki jih je univerza sprejela sama, in njihovih sprememb vsebuje naslednje podatke:

1. datum in številko sklepa senata univerze,

2. ime in sedež oziroma naslov univerze, ki študijski program sprejme,

3. ime in šifro študijskega programa, ki ga univerza izvaja,

4. študijsko področje (ISCED, Frascati) in razvrstitev po standardni klasifikaciji izobraževanja (KLASIUS),

5. stopnjo študijskega programa,

6. trajanje javne veljavnosti študijskega programa,

7. o izvajalcih visokošolske dejavnosti, ki so nosilci in izvajalci posameznih predmetov študijskega programa: ime, priimek, šifro raziskovalca, ki jo dodeli Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, in predmet.

(6) Javna evidenca evalvacij visokošolskih zavodov in študijskih programov ter višjih strokovnih šol vsebuje naslednje podatke:

1. datum in številko končnega evalvacijskega poročila o visokošolskem zavodu in študijskem programu ter višji strokovni šoli,

2. datum evalvacije,

3. ime, sedež oziroma naslov in vrsto evalviranega visokošolskega zavoda ali višje strokovne šole,

4. ime in stopnjo evalviranega študijskega programa,

5. vrsto evalvacije,

6. datum morebitnih pripomb visokošolskega zavoda ali višje strokovne šole k evalvacijskemu poročilu.

(7) Javna evidenca izrednih evalvacij študijskih programov vsebuje naslednje podatke:

1. datum in številko končnega evalvacijskega poročila o študijskem programu,

2. ime, stopnjo in vrsto evalviranega študijskega programa,

3. ime in sedež oziroma naslov visokošolskega zavoda, ki izvaja evalvirani študijski program,

4. datum morebitnih pripomb visokošolskega zavoda k evalvacijskemu poročilu.

(8) Javna evidenca priglašenih študijskih programov, ki jih izvaja mednarodna zveza univerz, vsebuje naslednje podatke:

1. naziv in naslov agencije, ki je akreditirala priglašen študijski program,

2. datum in številko akreditacijske odločbe,

3. obdobje veljavnosti akreditacije,

4. ime, sedež oziroma naslov in vrsto visokošolskega zavoda, ki študijski program akreditira,

5. ime in šifro študijskega programa, ki ga visokošolski zavod izvaja,

6. študijsko področje (ISCED, Frascati) in razvrstitev po standardni klasifikaciji izobraževanja (KLASIUS),

7. stopnjo študijskega programa,

8. datum in številko odločbe o podaljšanju akreditacije,

9. trajanje javne veljavnosti študijskega programa.

(9) Javna evidenca sklenjenih pogodb o transnacionalnem izobraževanju vsebuje naslednje podatke:

1. datum vpisa pogodbe v evidenco,

2. obdobje veljavnosti pogodbe,

3. ime in sedež oziroma naslov visokošolskega zavoda, ki je nosilec študijskega programa,

4. ime in sedež oziroma naslov visokošolskega zavoda, ki izvaja študijski program v drugi državi,

5. ime transnacionalnega študijskega programa,

6. ime in priimek zastopnika visokošolskega zavoda, ki izvaja študijski program v drugi državi.

(10) Osebni podatki iz tega člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu.

96. člen

(register strokovnjakov)

(1) NAKVIS vodi register strokovnjakov, ki o strokovnjakih vsebuje naslednje osebne podatke:

1. ime in priimek,

2. strokovni oziroma znanstveni naslov,

3. spol,

4. davčno številko,

5. državljanstvo,

6. podatke o stalnem in začasnem prebivališču,

7. podatke o zaposlitvi in statusu,

8. strokovno, raziskovalno ali delovno področje,

9. podatke o izpolnjevanju meril za uvrstitev strokovnjakov v register strokovnjakov iz 3. točke 68. člena tega zakona.

(2) Register strokovnjakov ni javna evidenca.

(3) Osebni podatki iz tega člena se zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe zagotavljanja kakovosti v visokem šolstvu in za namen oblikovanja skupin strokovnjakov iz prvega odstavka 74. člena tega zakona.

97. člen

(shranjevanje evidenc in dokumentacija)

Evidence iz 95. člena in register strokovnjakov iz 96. člena tega zakona se hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva. Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in hrambo osebnih podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo tudi za dokumentacijo, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki.

VII. VISOKOŠOLSKI UČITELJI, ZNANSTVENI DELAVCI IN VISOKOŠOLSKI SODELAVCI

98. člen

(učitelji)

(1) Visokošolski učitelji so docent oziroma docentka (v nadaljnjem besedilu: docent), izredni profesor oziroma izredna profesorica (v nadaljnjem besedilu: izredni profesor), redni profesor oziroma redna profesorica (v nadaljnjem besedilu: redni profesor) in lektor oziroma lektorica (v nadaljnjem besedilu: lektor).

(2) Visokošolski učitelji v visokošolskih strokovnih programih so tudi predavatelji oziroma predavateljice (v nadaljnjem besedilu: predavatelj) in višji predavatelji oziroma višje predavateljice (v nadaljnjem besedilu: višji predavatelj).

(3) Visokošolski učitelji so nosilci izobraževalnega, umetniškega in raziskovalnega programa. Pri svojem delu sledijo in prispevajo k razvoju znanosti, umetnosti in stroke na področju, za katero so izvoljeni, samostojno razvijajo določeno področje znanosti, umetnosti oziroma stroke in skrbijo za prenos tega znanja.

99. člen

(znanstveni delavci)

(1) Znanstveni delavci so znanstveni sodelavec oziroma znanstvena sodelavka, višji znanstveni sodelavec oziroma znanstvena sodelavka in znanstveni svetnik oziroma znanstvena svetnica.

(2) Znanstveni delavci izvajajo znanstvenoraziskovalni program.

100. člen

(visokošolski sodelavci)

(1) Visokošolski sodelavci so asistent, bibliotekar oziroma bibliotekarka, strokovni svetnik oziroma strokovna svetnica, višji strokovni sodelavec oziroma višja strokovna sodelavka, strokovni sodelavec in učitelj veščin oziroma učiteljica veščin.

(2) Visokošolski sodelavci sodelujejo pri izvajanju izobraževalnega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela.

101. člen

(drugi sodelavci pri izvajanju pedagoškega procesa)

(1) Kot drugi sodelavci oziroma druge sodelavke pri izvajanju pedagoškega procesa, ki se ne izvolijo v naziv, sodelujejo korepetitor in strokovni sodelavec pri pedagoškem procesu.

(2) Na delovno mesto korepetitorja lahko visokošolski zavod zaposli osebo, ki ima izobrazbo, pridobljeno najmanj po študijskem programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij.

(3) Na delovno mesto strokovnega sodelavca pri pedagoškem procesu lahko visokošolski zavod zaposli osebo, ki ima izobrazbo, pridobljeno najmanj po študijskem programu prve stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih prve stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 7. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij.

102. člen

(pogoji za izvolitev)

(1) V naziv docent, izredni profesor in redni profesor je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu tretje stopnje, oziroma ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ter ima hkrati preverjene pedagoške sposobnosti. Docent, izredni profesor in redni profesor je z izvolitvijo v naziv razvrščen v ustrezni raziskovalni naziv v skladu z zakonom, ki ureja znanstvenoraziskovalno dejavnost.

(2) V naziv znanstvenega delavca je lahko izvoljen, kdor ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu tretje stopnje, oziroma ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih tretje stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij. Znanstveni delavec je lahko izvoljen tudi v naziv visokošolskega učitelja, če ima preverjene pedagoške sposobnosti.

(3) V naziv visokošolskega učitelja umetniških disciplin je lahko izvoljen, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ter ima hkrati priznana umetniška dela in preverjene pedagoške sposobnosti.

(4) V naziv višjega predavatelja je lahko izvoljen, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ter ima hkrati preverjene pedagoške sposobnosti.

(5) V naziv predavatelja ali lektorja je lahko izvoljen, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij, ter ima hkrati preverjene pedagoške sposobnosti.

(6) V naziv visokošolskega sodelavca je lahko izvoljen, kdor ima najmanj izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, ali izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven slovenskega ogrodja kvalifikacij.

(7) Visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci morajo poleg pogojev iz prvega do šestega odstavka tega člena izpolnjevati tudi pogoje, določene v skladu z merili za izvolitev v naziv iz osmega odstavka tega člena.

(8) Merila za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev določi senat visokošolskega zavoda v skladu z zakonom in statutom visokošolskega zavoda. Za članice univerze merila določi senat univerze.

(9) Merila iz prejšnjega odstavka morajo biti mednarodno primerljiva in se javno objavijo.

103. člen

(postopek za izvolitev)

(1) Docente, izredne profesorje, višje predavatelje, predavatelje, lektorje, znanstvene sodelavce in višje znanstvene sodelavce voli za pet let senat fakultete, umetniške akademije visoke strokovne šole.

(2) Redne profesorje in znanstvene svetnike voli senat univerze v trajni naziv.

(3) Redne profesorje in znanstvene svetnike samostojnega visokošolskega zavoda voli senat visokošolskega zavoda.

(4) Visokošolske sodelavce voli senat fakultete, umetniške akademije oziroma visoke strokovne šole za dobo, določeno s statutom.

(5) Pred prvo izvolitvijo v naziv ali pred izvolitvijo v višji naziv mora senat članice univerze pridobiti soglasje senata univerze.

(6) Upokojeni visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci obdržijo naziv, ki so ga imeli ob upokojitvi. Če opravljajo pedagoško ali znanstveno raziskovalno delo tudi po upokojitvi, velja naziv za namen opravljanja dela za dobo, kot je navedena v predhodnih odstavkih.

104. člen

(odvzem naziva)

(1) Če visokošolski učitelj, znanstveni delavec ali visokošolski sodelavec ne izpolnjuje znanstvenih in pedagoških obveznosti ali za izvolitev v naziv določenih pogojev, senat, pristojen za izvolitev, začne postopek za odvzem naziva.

(2) V postopku za odvzem naziva se smiselno uporabljajo določbe postopka za izvolitev v naziv. Visokošolskemu učitelju, znanstvenemu delavcu ali visokošolskemu sodelavcu je treba omogočiti, da pojasni svoje stališče.

105. člen

(sodno varstvo pravic)

Zoper odločbo, izdano v postopku za izvolitev v naziv ali za odvzem naziva, se lahko sproži upravni spor.

106. člen

(delovna mesta)

Delovna mesta visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev se javno razpisujejo in zasedejo v rokih in na način, kot to določa statut visokošolskega zavoda.

107. člen

(gostujoči visokošolski učitelji)

Visokošolski zavodi lahko za določen čas povabijo k sodelovanju za izvajanje posameznih delov predmeta oziroma predmetnega področja priznane učitelje, znanstvenike, strokovnjake in umetnike, ne glede na pogoje, ki so določeni za izvolitev v naziv.

108. člen

(delovna obveza)

(1) Delovna obveznost visokošolskega učitelja, visokošolskega sodelavca in strokovnega sodelavca pri pedagoškem procesu v okviru njegovega delovnega mesta je sestavljena iz pedagoškega dela, znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela ter sodelovanja pri upravljanju.

(2) Delovne obveznosti, njene oblike in merila za določitev obsega delovnih obveznosti določi senat univerze ali dekan samostojnega visokošolskega zavoda s posebnim aktom in k njemu pridobi soglasje ministra.

(3) Pedagoško delo je sestavljeno iz neposredne in posredne pedagoške obveznosti, ki sta med seboj neločljivo povezani. Neposredna pedagoška obveznost v času organiziranega študijskega procesa v visokošolskem izobraževanju, ki se izvaja kot javna služba, znaša:

– za docenta, izrednega in rednega profesorja šest ur tedensko,

– za višjega predavatelja, predavatelja in lektorja devet ur tedensko,

– za asistenta deset ur tedensko,

– za strokovnega sodelavca pri pedagoškem procesu dvajset ur tedensko.

(4) Visokošolski učitelj, visokošolski sodelavec in strokovni sodelavec pri pedagoškem procesu lahko v posameznem študijskem letu pri pedagoškem procesu opravi manjši obseg pedagoškega dela iz prejšnjega odstavka tega člena:

– zaradi opravljanja vodilnih funkcij na univerzi oziroma članici ali opravljanja zahtevnejših funkcij pri upravljanju: tedensko pedagoško delo se lahko zmanjša do 100 %,

– zaradi večjega obsega opravljanja raziskovalnega in razvojnega dela: tedensko pedagoško delo se lahko zmanjša do 100 %,

– zaradi izvajanja predmeta za večje število študentov v skupini: tedensko pedagoško delo se lahko zmanjša za največ eno tretjino.

(5) Če v posameznem študijskem letu z neposredno tedensko pedagoško obveznostjo, določeno v tretjem odstavku tega člena, ni mogoče izvesti študijskih programov, lahko pristojni organ visokošolskega zavoda visokošolskemu učitelju, visokošolskemu sodelavcu in strokovnemu sodelavcu pri pedagoškem procesu, ki že ima določeno neposredno pedagoško obveznost v polnem obsegu na podlagi tretjega odstavka tega člena, določi dodatno tedensko pedagoško obveznost, in sicer največ:

– dve uri docentu, izrednemu in rednemu profesorju,

– tri ure višjemu predavatelju, predavatelju in lektorju,

– štiri ure asistentu,

– štiri ure strokovnemu sodelavcu pri pedagoškem procesu.

(6) Če je dodatna tedenska pedagoška obveznost iz prejšnjega odstavka tega člena pri posameznem visokošolskem učitelju, visokošolskem sodelavcu in strokovnem sodelavcu pri pedagoškem procesu izkazana v dveh zaporednih študijskih letih, mora visokošolski zavod izvesti postopke za zaposlitev dodatnih visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter strokovnih sodelavcev pri pedagoškem procesu.

(7) Neposredno tedensko pedagoško obveznost in največ štiri ure dodatne tedenske pedagoške obveznosti za druge visokošolske sodelavce določi rektor univerze ali dekan samostojnega visokošolskega zavoda s posebnim predpisom.

(8) Manjši obseg pedagoškega dela na podlagi četrtega odstavka tega člena ne izključuje dodatne tedenske pedagoške obveznosti iz petega odstavka tega člena.

(9) Dodatna tedenska pedagoška obveznost se obračuna enako kot neposredna pedagoška obveznost.

(10) Merila za zmanjšanje neposredne pedagoške obveznosti v primerih iz četrtega odstavka tega člena določi rektor univerze ali dekan samostojnega visokošolskega zavoda in jih pošlje v uskladitev reprezentativnim sindikatom, ki lahko v 15 dneh po prejemu nanje podajo mnenje. K merilom morajo rektorji univerz in dekani samostojnih visokošolskih zavodov pridobiti soglasje ministra.

(11) Visokošolski učitelj, visokošolski sodelavec in strokovni sodelavec pri pedagoškem procesu lahko, če so za to zagotovljena sredstva, izjemoma na teden opravljajo pedagoško, znanstvenoraziskovalno, umetniško ali strokovno delo še za največ 20 % polnega delovnega časa tudi pri istem delodajalcu.

(12) Če so bile pri delavcu izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi iz tega člena in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, lahko visokošolski zavod sklene pogodbo o delu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, vendar ne več kot v obsegu ene tretjine s tem zakonom določene pedagoške obveznosti in za največ obdobje deset mesecev v študijskem letu. Kdor ima sklenjeno delovno razmerje na področju visokošolskega izobraževanja v skladu s tem zakonom, mora pred sklenitvijo pogodbe o delu z drugim visokošolskim zavodom predložiti soglasje delodajalca.

(13) Ne glede na zakon, ki ureja evidence na področju dela in socialne varnosti, se za visokošolske učitelje, znanstvene delavce, visokošolske sodelavce, ki sodelujejo pri izvajanju visokošolske dejavnosti in druge sodelavce pri pedagoškem procesu, ne evidentirajo čas prihoda na delo in čas odhoda delavca z dela, opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo), opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.

109. člen

(sobotno leto)

(1) Visokošolski učitelj in visokošolski sodelavec, ki ima pridobljen naziv docenta, izrednega ali rednega profesorja, ima v šestih letih opravljanja dela pravico do poglobljenega izpopolnjevanja na področju raziskovalne dejavnosti v skupnem trajanju največ dvanajst mesecev.

(2) Visokošolski učitelj in visokošolski sodelavec iz prejšnjega odstavka je upravičen do nadomestila plače in je v celoti oproščen pedagoških obveznosti, ki bi jih moral opraviti v tem obdobju.

(3) Stroške dela osebe, ki nadomešča odsotnega visokošolskega učitelja oziroma visokošolskega sodelavca, krije delodajalec.

VIII. ŠTUDENTI

110. člen

(študenti)

(1) Študent je oseba, ki je vpisana v študijski program za pridobitev izobrazbe na podlagi razpisa za vpis.

(2) Študent pridobi status študenta s 1. oktobrom študijskega leta, v katerega se vpisuje.

(3) Status študenta se izkazuje s podatkom v evidenci iz 164. člena tega zakona in s študentsko izkaznico.

(4) Študentsko izkaznico izda ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v digitalni obliki. Izda se v slovenščini in v angleškem prevodu. Ne glede na prejšnji stavek se študentom, vpisanim na visokošolske zavode s sedežem na območju, določenem z zakonom, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, študentska izkaznica izda v slovenščini, italijanščini in v angleškem prevodu oziroma slovenščini, madžarščini in v angleškem prevodu.

(5) Študentska izkaznica vsebuje naslednje podatke o študentu:

1. fotografijo,

2. osebno ime,

3. ime in naslov visokošolskega zavoda, na katerega je vezan status študenta,

4. evropsko študentsko identiteto (ESI),

5. številko evropske študentske izkaznice (ESCN),

6. datum izdaje in veljavnost študentske izkaznice,

7. obdobje statusa študenta.

(6) Podrobnejše določbe o vsebini in izdaji študentske izkaznice predpiše minister.

111. člen

(pravice in dolžnosti študentov)

(1) Študenti imajo pravico do vpisa in izobraževanja pod enakimi pogoji, določenimi z zakonom, statutom in študijskim programom. Pri tem:

– se ob rednem napredovanju izobražujejo in dokončajo študij pod pogoji, ki so veljali ob vpisu,

– lahko spremenijo študijski program ali njegovo smer,

– lahko na vsaki posamezni stopnji enkrat v času študija ponavljajo letnik,

– se lahko izobražujejo na vzporednem študiju,

– lahko napredujejo in dokončajo redni študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.

(2) S statutom visokošolskega zavoda se podrobneje uredijo postopki in pravila, zlasti o:

1. študijskem koledarju,

2. vpisnih postopkih,

3. izpitnem režimu,

4. napredovanju, vključno s pogoji za hitrejše napredovanje iz pete alineje prejšnjega odstavka,

5. dokončanju izobraževanja,

6. prehodih med študijskimi programi,

7. ponavljanju letnika,

8. nadaljevanju študija po prekinitvi,

9. priznavanju izpitov in drugih študijskih obveznostih, opravljenih na več visokošolskih zavodih,

10. vzporednem, interdisciplinarnem in individualnem študiju.

(3) S statutom visokošolskega zavoda se določijo tudi:

– vrste dokumentov, ki se študentom izdajajo na podlagi evidenc iz 158. člena tega zakona,

– postopek za uveljavljanje varstva pravic študentov,

– organi, pristojni za vodenje postopkov in odločanje,

– disciplinska odgovornost, pravice in dolžnosti študentov v disciplinskem postopku in

– druga pravila, povezana s pravicami in dolžnostmi študentov.

(4) Če študent spremeni študijski program zaradi prenehanja akreditacije v skladu z 81., 82. in 83. členom tega zakona, s tem ne izkoristi pravice do spremembe študijskega programa iz druge alineje prvega odstavka tega člena.

112. člen

(soupravljanje študentov)

(1) Študenti imajo pravico prek svojih predstavnikov sodelovati pri delu in upravljanju visokošolskih zavodov v skladu s tem zakonom in statutom.

(2) Predstavniki študentskega sveta so vabljeni na seje organov visokošolskega zavoda.

113. člen

(organiziranost študentov)

Študenti imajo avtonomno pravico do oblikovanja skupnosti študentov. Način uresničevanja te pravice se določi z zakonom, ki ureja skupnost študentov.

114. člen

(druge pravice in ugodnosti študentov)

(1) Študenti imajo ne glede na način študija pravice in ugodnosti pod pogoji, kot jih določajo ta zakon in drugi predpisi, če niso zaposleni, samozaposleni ali zavarovani kot družbeniki gospodarskih družb oziroma ustanovitelji zavodov v Republiki Sloveniji in so hkrati v tej družbi oziroma zavodu poslovodne osebe, po predpisih o obveznem zdravstvenem zavarovanju.

(2) Pravice in ugodnosti iz prejšnjega odstavka se lahko za študente časovno prilagojenega študija dodelijo za čas izvajanja enega študijskega programa na prvi ali drugi ali tretji stopnji, podaljšanega za eno študijsko leto, če ima oseba takrat status študenta, ter v primerih iz tretjega in četrtega odstavka 116. člena tega zakona, vendar ne več kot za sedem let za prvo in drugo stopnjo skupaj.

(3) Če študent med rednim študijem preide v časovno prilagojen študij, se mu število pripadajočih let koriščenja pravic in ugodnosti na časovno prilagojenem študiju zmanjša za število študijskih let, v katerih so bile pravice in ugodnosti že koriščene.

(4) Študenti v prvem letniku študijskega programa prve stopnje opravijo preventivni sistematični zdravstveni pregled, kot ga določajo predpisi s področja preventivnega zdravstvenega varstva.

(5) Študenti, državljani Republike Slovenije, poleg njih pa pod pogoji iz tretjega odstavka 135. člena tega zakona tudi državljani držav članic Evropske unije in tuji državljani, imajo možnost bivanja v študentskih domovih, drugih zavodih in pri pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, ter pri zasebnih lastnikih sob, ki jih oddajajo v najem, če niso zaposleni, samozaposleni ali zavarovani kot družbeniki gospodarskih družb oziroma ustanovitelji zavodov v Republiki Sloveniji in so hkrati v tej družbi oziroma zavodu poslovodne osebe, po predpisih o obveznem zdravstvenem zavarovanju. Študenti vzporednega študija so upravičeni do subvencioniranega bivanja, če se v vzporedni študijski program na isti stopnji vpišejo do začetka drugega letnika prvega študijskega programa, po katerem so redno napredovali in v katerega so bili redno vpisani. Pravica do subvencioniranega bivanja se lahko dodeli za čas trajanja enega študijskega programa na prvi, drugi in tretji stopnji, podaljšanega za eno študijsko leto, če ima oseba takrat status študenta, in v primerih iz tretjega in četrtega odstavka 116. člena tega zakona.

115. člen

(študenti s posebnimi potrebami in posebnim statusom)

(1) Študenti s posebnimi potrebami so slepi in slabovidni študenti oziroma študenti z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni študenti, gluhoslepi študenti, študenti z govornojezikovnimi motnjami, študenti s primanjkljajem na posameznih področjih učenja, gibalno ovirani študenti, dolgotrajno bolni študenti, študenti z motnjami avtističnega spektra in študenti s psihosocialnimi težavami.

(2) Študenti s posebnim statusom po tem zakonu so študenti, ki so kategorizirani športniki, trenerji, priznani umetniki in kulturniki, drugi študenti, ki se udeležujejo (področnih) mednarodnih tekmovanj, in študenti starši do začetka obveznega šolanja otroka.

(3) Študenti s posebnimi potrebami in študenti s posebnim statusom so upravičeni do prilagoditve izvajanja študijskih programov na podlagi individualiziranega načrta prilagoditev, ki ga po razgovoru s študentom pripravi visokošolski zavod, pri čemer lahko napredujejo in dokončajo študij v daljšem času, kot je predvideno s študijskim programom, in pri tem obdržijo druge pravice in ugodnosti študentov iz prvega odstavka 114. člena tega zakona.

(4) Študenti uveljavljajo status iz tega člena z vložitvijo vloge na visokošolskem zavodu, na katerega so vpisani, ob vpisu ali kadar koli med študijskim letom.

(5) V postopkih v zvezi s pridobitvijo statusa iz prejšnjega odstavka oziroma njegovim prenehanjem, odloča komisija, ki jo določi visokošolski zavod.

(6) O pritožbah zoper odločitve iz prejšnjega odstavka odloča posebna pritožbena komisija, ki jo določi visokošolski zavod.

(7) V postopkih iz petega in šestega odstavka tega člena se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(8) Podrobnejše določbe glede pridobitve in izvrševanja pravic iz tega člena oziroma njihovega prenehanja določi minister.

116. člen

(prenehanje statusa študenta)

(1) Status študenta preneha:

1. študentu, ki zaključi študijski program prve stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,

2. študentu, ki zaključi študijski program druge stopnje, z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij,

3. študentu, ki zaključi študijski program tretje stopnje,

4. če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

5. če študent ne zaključi študija druge stopnje po enovitem magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,

6. če študent ne zaključi študija tretje stopnje v ustreznem, s statutom predpisanem roku,

7. če se med študijem ne vpiše v naslednji letnik,

8. če se izpiše iz študijskega programa ali smeri,

9. če je bil izključen.

(2) Ne glede na 4. točko prejšnjega odstavka študentu status preneha ob zaključku zadnjega semestra, če je v času študija ponavljal letnik ali spremenil študijski program ali smer, razen, če se je vpisal v višji letnik kot je že bil vpisan na tej stopnji.

(3) V primerih iz 4., 5. in 7. točke prvega odstavka tega člena lahko visokošolski zavod študentu ob nastopu upravičenih razlogov podaljša status študenta, vendar za največ eno leto.

(4) Študentke matere, ki rodijo v času študija, in študenti, ki postanejo očetje v času študija, imajo pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega rojenega otroka.

(5) Ne glede na 8. točko prvega odstavka tega člena status študenta ne preneha študentu, ki se pred zaključkom študijskega leta prepiše na drug študijski program.

(6) V primerih iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se lahko študent po zaključku študijskega programa odpove statusu študenta.

(7) Način in obliko zagotavljanja podatkov glede odpovedi statusa študenta iz prejšnjega odstavka določi minister.

117. člen

(sodno varstvo pravic)

Zoper dokončno odločitev pristojnega organa visokošolskega zavoda o pridobitvi oziroma izgubi statusa študenta in o drugih zadevah v zvezi s študijem se lahko sproži upravni spor.

IX. FINANCIRANJE

1. Skupne določbe

118. člen

(viri financiranja)

(1) Visokošolski zavodi pridobivajo sredstva od ustanovitelja, iz proračuna Republike Slovenije, iz proračuna Evropske unije, s šolninami in drugimi prispevki za študij, plačili za blago in storitve, donacijami, dediščinami in darili ter iz drugih virov.

(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se uporabljajo v skladu z namenom, za katerega so bila pridobljena.

119. člen

(obseg sredstev)

(1) Iz proračuna Republike Slovenije in proračuna Evropske unije se zagotavlja financiranje visokega šolstva v obsegu do 1,5 % bruto domačega proizvoda (v nadaljnjem besedilu: BDP; izračuna se ob upoštevanju napovedi BDP za leto, za katero se pripravlja proračun, kot izhaja iz zadnje pomladanske napovedi gospodarskih gibanj Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj). Obseg sredstev iz tega odstavka lahko tudi presega 1,5 % BDP, če so za to zagotovljena sredstva.

(2) Financiranje visokega šolstva v obsegu iz prejšnjega odstavka zajema:

1. skupna sredstva za temeljni in razvojni steber financiranja ter koncesionirane študijske programe iz 122. člena tega zakona v višini najmanj 1 %,

2. sredstva za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo iz 129. člena tega zakona, vključno s sredstvi iz naslova dodatne koncesijske dajatve od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov, v višini največ 0,2 %,

3. sredstva za knjižnično dejavnost iz 130. člena tega zakona v višini največ 0,07 %,

4. sredstva za nacionalno pomembne naloge iz 134. člena tega zakona,

5. druga proračunska sredstva financiranja visokega šolstva ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, in drugih neposrednih uporabnikov proračuna ter

6. sredstva proračuna Evropske unije, ki so v finančnih načrtih ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, in drugih neposrednih uporabnikov proračuna namenjena financiranju visokega šolstva.

(3) Obseg proračunskih sredstev za financiranje visokega šolstva se lahko v primerjavi z obsegom proračunskih sredstev preteklega leta v posameznem letu zmanjša, če je rast BDP negativna, ob nastopu izjemnih okoliščin, ki jih pripozna Evropska komisija, ali ob nastopu izrednih dogodkov, ki imajo znatne posledice na odhodke državnega proračuna. V teh primerih se letni obseg proračunskih sredstev zagotavlja v skladu s proračunskimi možnostmi, pri čemer je treba v celoti zagotoviti sredstva za namen iz 1. točke drugega odstavka tega člena (1 %), zmanjša pa se lahko obseg sredstev iz 2., 3., 4. in 5. točke drugega odstavka tega člena (0,5 %).

(4) Pri ponovni rasti BDP oziroma po prenehanju izjemnih okoliščin ali po odpravi posledic izrednega dogodka se sredstva povečujejo za 0,08 odstotne točke letno, dokler ponovno ne dosežejo 1,5 % BDP oziroma že doseženih letnih proračunskih sredstev pred negativno rastjo BDP oziroma pred nastopom izjemnih okoliščin ali izrednega dogodka. Povečanje sredstev iz tega odstavka lahko tudi presega 0,08 odstotne točke, če so za to zagotovljena sredstva.

120. člen

(sredstva za financiranje visokega šolstva)

(1) Sredstva za visoko šolstvo iz prejšnjega člena se namenijo za financiranje:

1. študijske, investicijske in knjižnične dejavnosti javnih univerz,

2. študijske dejavnosti zasebnih univerz, samostojnih visokošolskih zavodov in mednarodnih zvez univerz iz 20. člena tega zakona za lastne študijske programe za koncesionirane študijske programe,

3. s študijem povezanih interesnih dejavnosti študentov, določenih v letnem programu študentskega sveta javne univerze ter zasebne univerze in samostojnega visokošolskega zavoda za koncesionirane študijske programe,

4. nacionalno pomembnih nalog za področje visokega šolstva iz 134. člena tega zakona,

5. delovanja, investicij, investicijskega vzdrževanja in opreme Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani,

6. drugih nalog in namenov, ki se jih financira s sredstvi iz 5. in 6. točke drugega odstavka 119. člena tega zakona.

(2) Študijska dejavnost iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka zajema pedagoško in z njo povezano znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno dejavnost ter podporne dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: študijska dejavnost).

(3) Znanstvenoraziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost iz prejšnjega odstavka pomeni dejavnost, ki jo opravljata visokošolski učitelj in visokošolski sodelavec v okviru svoje redne delovne obveznosti v skladu s 108. členom tega zakona.

(4) Sredstva za znanstvenoraziskovalno dejavnost, ki jih visokošolski zavod prejme v skladu z zakonom, ki ureja raziskovalno dejavnost, in sredstva, ki jih za to dejavnost prejme v skladu s prejšnjim odstavkom, se med seboj izključujejo.

(5) Javnim univerzam se zagotavljajo sredstva tudi v primeru nastanka izrednih okoliščin, ki bistveno ogrožajo zmožnost njihovega delovanja. Sredstva iz tega odstavka se javnim univerzam dodelijo s sklepom ministra.

2. Financiranje javnih univerz

121. člen

(sredstva za financiranje javnih univerz)

(1) Javnim univerzam se sredstva zagotavljajo prek treh stebrov:

– temeljnega stebra financiranja (v nadaljnjem besedilu: TSF),

– razvojnega stebra financiranja (v nadaljnjem besedilu: RSF) in

– investicijskega stebra financiranja (v nadaljnjem besedilu: ISF).

(2) Iz sredstev TSF se financira študijska dejavnost na prvi, drugi in tretji stopnji, kar vključuje tudi podporne dejavnosti iz petega odstavka 10. člena tega zakona, izplačila iz sedmega odstavka 32. člena tega zakona in prilagoditve za študente iz tretjega odstavka 115. člena tega zakona.

(3) Iz sredstev RSF se financirajo ukrepi in naloge s področja visokošolskega izobraževanja, kot so opredeljeni v dokumentih razvojnega načrtovanja države.

(4) Iz sredstev ISF se financirajo investicije, investicijsko vzdrževanje in oprema javnih univerz v skladu s 129. členom tega zakona.

122. člen

(določitev višine proračunskih sredstev)

(1) V proračunu Republike Slovenije iz prvega odstavka 119. člena tega zakona se skupna sredstva za TSF in RSF na letni ravni zagotavljajo v višini najmanj 1 % BDP. Obseg sredstev iz prejšnjega stavka vključuje tudi financiranje iz 2. točke prvega odstavka 120. člena tega zakona.

(2) Če je v posameznem letu rast BDP negativna ali rasti ni, se letna proračunska sredstva zagotavljajo najmanj v višini letnih proračunskih sredstev preteklega leta.

123. člen

(določanje sredstev RSF)

(1) RSF sredstva prvega leta šestletnega pogodbenega obdobja obsegajo najmanj 10 % in največ 20 % skupnih sredstev TSF in RSF javnih univerz prvega leta šestletnega pogodbenega obdobja.

(2) Sredstva RSF se javnim univerzam določijo v prvem letu za celotno šestletno pogodbeno obdobje, in sicer v pogajanjih v okviru pogodbe o financiranju študijske dejavnosti iz 127. člena tega zakona, in se v pogodbenem obdobju ne spreminjajo.

(3) Ne glede na določbe drugih zakonov lahko javne univerze na koncu leta oblikujejo dolgoročno odložene prihodke, ki so nastali iz sredstev RSF, pri čemer morajo biti sredstva posameznega pogodbenega obdobja v tem obdobju tudi porabljena.

124. člen

(določanje sredstev TSF)

(1) TSF je vsota letnih sredstev za TSF javnih univerz.

(2) Sredstva TSF so za prvo leto šestletnega pogodbenega obdobja enaka sredstvom TSF zadnjega leta predhodnega šestletnega pogodbenega obdobja, povečanim za dodatna proračunska sredstva v tem letu brez sredstev, ki so bila porabljena za povečanje RSF v prvem letu šestletnega pogodbenega obdobja.

(3) Sredstva TSF za drugo in vsa nadaljnja leta šestletnega pogodbenega obdobja so enaka sredstvom TSF predhodnega leta šestletnega pogodbenega obdobja, povečanim za dodatna proračunska sredstva v tem letu.

(4) V prvem letu šestletnega pogodbenega obdobja se sredstva TSF javne univerze iz zadnjega leta predhodnega šestletnega pogodbenega obdobja najprej zmanjšajo v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 125. člena tega zakona, nato pa se povečajo v skladu s prvim in drugim odstavkom 125. člena tega zakona. Sredstva TSF iz prejšnjega odstavka se nato javni univerzi dodelijo glede na njen delež v vsoti sredstev TSF vseh javnih univerz zadnjega leta šestletnega pogodbenega obdobja, določenega s prejšnjim stavkom.

(5) Sredstva TSF javne univerze za drugo in vsa nadaljnja leta šestletnega pogodbenega obdobja so enaka sredstvom TSF javne univerze preteklega leta šestletnega pogodbenega obdobja, zmanjšanim v skladu s četrtim odstavkom 125. člena tega zakona. Sredstva se nato povečajo za dodatna proračunska sredstva v posameznem letu, ki se javni univerzi dodelijo glede na njen delež v vsoti sredstev TSF vseh javnih univerz preteklega leta šestletnega pogodbenega obdobja, določenega s prejšnjim stavkom.

125. člen

(spremembe sredstev TSF javne univerze)

(1) Ne glede na prvi odstavek 124. člena tega zakona se letna sredstva TSF javni univerzi po poteku pogodbe iz sedmega odstavka 134. člena tega zakona lahko v prvem letu šestletnega pogodbenega obdobja povečajo za izvajanje drugih nalog iz 6. točke prvega odstavka 134. člena tega zakona. Letna sredstva se lahko v prvem letu šestletnega pogodbenega obdobja javni univerzi povečajo tudi iz naslova sredstev, dodeljenih v skladu s petim odstavkom 120. člena tega zakona. Višina povečanja sredstev TSF iz tega odstavka se določi v postopku pogajanj za sklenitev pogodbe iz 127. člena tega zakona.

(2) Letna sredstva TSF se povečajo tudi v primeru pripojitve visokošolskega ali drugega zavoda s področja visokega šolstva ali znanosti. Obseg povečanja se določi s sklepom vlade, pri čemer se upoštevajo število vpisanih študentov in zaposlenih ter investicijske potrebe pripojenega visokošolskega zavoda oziroma število zaposlenih in investicijske potrebe pripojenega drugega zavoda s področja visokega šolstva oziroma znanosti. Če se javni univerzi, prejemnici stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti v skladu z določbami zakona, ki ureja znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, pripoji druga raziskovalna organizacija, se tej javni univerzi sredstva stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ne glede na določbe zakona, ki ureja znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, določijo s sklepom vlade.

(3) Če ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, na podlagi končnega poročila iz devetega odstavka 127. člena tega zakona ugotovi, da javna univerza ni dosegla dogovorjenih ciljev in kazalnikov, se lahko za naslednje šestletno pogodbeno obdobje letna sredstva TSF javni univerzi zmanjšajo za največ 3 % glede na zadnje leto predhodnega šestletnega pogodbenega obdobja.

(4) Letna sredstva TSF se javni univerzi lahko zmanjšajo tudi:

– če ne more več zagotoviti izvajanja ali ne izvaja študijske dejavnosti v dogovorjenem obsegu,

– če ji preneha akreditacija,

– če ji upade študijska dejavnost, merjena s številom študentov in diplomantov.

126. člen

(določitev sredstev za novo javno univerzo)

(1) Sredstva za novo javno univerzo se ne glede na prvi odstavek 122. člena tega zakona določijo v ustanovitvenem aktu te univerze.

(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se v proračunska sredstva iz prvega odstavka 122. člena tega zakona umestijo s prvim šestletnim pogodbenim obdobjem.

(3) Sredstva za ustanovitev javne univerze se določijo ob upoštevanju predvidenega števila študentov in zaposlenih ter investicijskih potreb.

(4) Ob ustanovitvi javne univerze s spojitvijo univerz oziroma samostojnih visokošolskih zavodov se sredstva določijo ob upoštevanju števila študentov in vrednosti sredstev v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo. Sredstva za koncesionirane študijske programe se prenesejo v sredstva TSF novonastale javne univerze.

127. člen

(pogodba o financiranju TSF in RSF)

(1) Sredstva za študijsko dejavnost se javnim univerzam nakazujejo na podlagi šestletne pogodbe o financiranju študijske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: pogodba o financiranju), ki se sklene z ministrstvom, pristojnim za visoko šolstvo. Javna univerza in ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, pri pripravi in usklajevanju ciljev in ciljnih vrednosti upoštevata dokumente razvojnega načrtovanja države.

(2) V pogodbi o financiranju iz prejšnjega odstavka se opredelijo tudi:

– strateški in dolgoročni cilji javne univerze, ukrepi za njihovo dosego, ciljne in izhodiščne vrednosti ter kazalci, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti,

– načrt izvajanja študijske dejavnosti, ki je pripravljen v skladu z usmeritvami vlade in vključuje predvsem študijska področja, na katerih se bodo izvajali študijski programi, morebitna povečanja ali zmanjšanja razpisanih mest za vpis v prvi letnik za naslednjih šest študijskih let v primerjavi z zadnjim razpisom in številom vpisanih študentov v prvi letnik, pričakovano število študentov ter opredelitev morebitnih novih študijskih področij in članic,

– razvojni cilji javne univerze, ukrepi za njihovo doseganje, ciljne in izhodiščne vrednosti in kazalci, s katerimi se spremlja doseganje ciljnih vrednosti,

– način in dinamika poročanja o doseganju ciljev,

– ukrepi v primeru neizpolnjevanja pogodbe.

(3) Sestavine pogodbe o financiranju iz prve, druge in tretje alineje prejšnjega odstavka so predmet pogajanj. Na podlagi usmeritev ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, javna univerza sestavine pogodbe iz prejšnjega stavka sporoči najpozneje do konca februarja šestega leta pogodbenega obdobja za naslednje pogodbeno obdobje.

(4) Postopek pogajanj za sklenitev pogodbe o financiranju vodi minister ali od njega pooblaščena oseba s pristojnim organom javne univerze in se konča s sklenitvijo nove pogodbe o financiranju študijske dejavnosti do konca koledarskega leta šestega leta pogodbenega obdobja za naslednje pogodbeno obdobje.

(5) Če se postopek sklenitve pogodbe o financiranju ne konča v roku iz prejšnjega odstavka, se do njene sklenitve izvaja začasno financiranje v obsegu, kot je bilo določeno v predhodni pogodbi.

(6) Vzorec pogodbe o financiranju pripravi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.

(7) Sklenjene pogodbe o financiranju in poročilo o doseganju ciljev ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(8) Javna univerza pošlje ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo, vmesno evalvacijsko poročilo o izvajanju pogodbe o financiranju za prvi dve leti šestletnega pogodbenega obdobja najpozneje do 31. maja tretjega leta tega pogodbenega obdobja, pri čemer lahko javna univerza iz utemeljenih razlogov predlaga spremembo sestavin pogodbe iz prve, druge in tretje alineje drugega odstavka tega člena. Uskladitev sprememb sestavin pogodbe je predmet pogajanj.

(9) Končno poročilo o izvajanju pogodbe o financiranju za celotno šestletno pogodbeno obdobje javne univerze pošljejo ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo, najpozneje do 30. oktobra petega leta pogodbenega obdobja.

128. člen

(interesne dejavnosti študentov)

(1) Interesne dejavnosti študentov so določene v letnem programu študentskega sveta javne univerze.

(2) Sredstva za s študijem povezane interesne dejavnosti študentov se za posamezno javno univerzo določijo letno s sklepom ministra, ob upoštevanju števila vpisanih študentov in vrednosti sredstev predvidenih za ta namen v finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo. V finančnem načrtu ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, se sredstva iz prejšnjega stavka določijo v skladu s proračunskimi izhodišči za načrtovanje izdatkov za blago in storitve.

(3) Sredstva se nakažejo enkrat letno na podlagi sklepa iz prejšnjega odstavka po prejemu programa interesnih dejavnosti študentov, ki je sestavni del letnega programa javne univerze, na podlagi pogodbe iz 127. člena tega zakona.

129. člen

(investicije, investicijsko vzdrževanje in oprema)

(1) Sredstva za investicije javnih univerz se v proračunu Republike Slovenije iz prvega odstavka 119. člena tega zakona na letni ravni v obsegu največ 0,2 % BDP določijo v pogajanjih z ministrstvom, pristojnim za visoko šolstvo, in vključijo v letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem javne univerze, ki je sestavni del letnega programa dela javne univerze, in v finančni načrt ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo.

(2) Javna univerza na poziv ministrstva temu najpozneje do konca februarja šestega leta pogodbenega obdobja predloži načrt ravnanja s stvarnim premoženjem za naslednje pogodbeno obdobje.

(3) Sredstva za investicije zagotavljajo visokošolsko infrastrukturo oziroma pogoje za izvajanje dejavnosti javnih univerz, in se namenijo za gradnjo, rekonstrukcijo, obnovo, pridobivanje oziroma najemanje stvarnega premoženja.

(4) Sredstva za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo se javni univerzi nakažejo na podlagi posebne šestletne pogodbe o financiranju.

(5) Ne glede na določbe drugih zakonov lahko javne univerze ob koncu leta oblikujejo dolgoročno odložene prihodke, ki so nastali iz sredstev po tem členu, pri čemer morajo biti sredstva posameznega pogodbenega obdobja v tem obdobju tudi porabljena.

(6) Za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo javnih študentskih domov se poleg namenskih sredstev iz naslova dodatne koncesijske dajatve od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov, iz proračuna Republike Slovenije zagotovijo dodatna namenska sredstva v višini sredstev, prejetih iz naslova dodatne koncesijske dajatve od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov v preteklem koledarskem letu.

130. člen

(določitev sredstev za knjižnično dejavnost)

Sredstva za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost, izdatke za blago in storitve se za univerzitetne knjižnice – članice javnih univerz v proračunu Republike Slovenije iz prvega odstavka 119. člena tega zakona na letni ravni v obsegu največ 0,07 % BDP določijo s šestletno pogodbo o financiranju ob upoštevanju letnega programa dela javne univerze.

131. člen

(pravila javne univerze)

Javna univerza razporeja sredstva iz 121. člena tega zakona v skladu s pravili, ki jih sprejme njen pristojni organ, in z njimi pisno seznani ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v osmih dneh po njihovem sprejetju ter jih objavi na svojem spletnem mestu.

132. člen

(letni program dela in letno poročilo)

(1) Sestavni del letnega poročila, kot ga določajo predpisi o finančnem poslovanju, je tudi letno poročilo o izvajanju pogodbe o financiranju.

(2) Letno poročilo in letni program dela morata biti objavljena na spletnem mestu javne univerze najpozneje v osmih dneh po sprejetju. En izvod se pošlje ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo. Navedeno velja tudi za letna poročila članic javne univerze v pravnoorganizacijski obliki javnega zavoda.

3. Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani

133. člen

(določitev sredstev)

(1) Sredstva za plače in druge izdatke za zaposlene, prispevke delodajalca za socialno varnost, izdatke za blago in storitve se za Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani določijo s posebno pogodbo ob upoštevanju sprejetega letnega programa dela Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, h kateremu je dalo soglasje ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.

(2) Sredstva za investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo za knjižnico iz prejšnjega odstavka se določijo v pogajanjih z ministrstvom, pristojnim za visoko šolstvo, in se vključijo v letni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem knjižnice, ki je sestavni del letnega programa dela knjižnice, in v finančni načrt ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo.

(3) V obseg sredstev iz prvega odstavka 129. in 130. člena tega zakona se vštevajo tudi sredstva za Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani.

4. Nacionalno pomembne naloge

134. člen

(dodelitev sredstev za nacionalno pomembne naloge)

(1) Nacionalno pomembne naloge, s katerimi se uresničuje javni interes na področju visokega šolstva, so:

1. izvedba prijavno-sprejemnega postopka za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe javnih univerz in zasebnih visokošolskih zavodov za koncesionirane študijske programe,

2. izvedba postopka za dodelitev pravice do subvencioniranega bivanja študentov,

3. podpora pri oddaji prijave za vpis in vloge za subvencionirano bivanje,

4. skrb za razvoj in učenje slovenščine in slovenskega znakovnega jezika ter jezika gluhoslepih na visokošolski ravni,

5. skrb za razvoj jezikov avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti, vključno z jezikom gluhoslepih na visokošolski ravni,

6. druge naloge, opredeljene v strateških dokumentih, ki jih sprejema Državni zbor Republike Slovenije ali vlada, ter naloge oziroma nameni, opredeljeni v sklepih vlade.

(2) Naloga iz 1. točke prejšnjega odstavka se uredi s predpisom iz šestega odstavka 57. člena tega zakona.

(3) Naloga iz 2. točke prvega odstavka tega člena se uredi s predpisom iz devetega odstavka 135. člena tega zakona.

(4) Naloga iz 3. točke prvega odstavka tega člena se uredi s predpisom iz trinajstega odstavka 168. člena tega zakona.

(5) Kot skrb za razvoj in učenje slovenščine iz 4. točke prvega odstavka tega člena štejejo zlasti lektorati slovenskega jezika na univerzah v tujini. Skrb za razvoj slovenskega znakovnega jezika na visokošolski ravni se izvaja na javnih univerzah z razvojem ustreznih študijskih programov.

(6) Javne univerze ob upoštevanju 5. točke prvega odstavka tega člena izvajajo študijske programe za pridobitev predpisane izobrazbe za strokovne delavce vrtcev in šol z italijanskim učnim jezikom tudi v italijanskem jeziku ter za dvojezične vrtce in šole na območju, na katerem živi avtohtona madžarska narodna skupnost, tudi v madžarskem jeziku.

(7) Sredstva za izvajanje nacionalno pomembnih nalog iz prvega odstavka tega člena se s posebno pogodbo dodelijo javnim univerzam oziroma drugim pravnim osebam javnega prava s področja visokega šolstva.

(8) Sredstva za uresničevanje nacionalno pomembnih nalog se lahko s pogodbo dodelijo tudi mednarodni zvezi univerz iz 20. člena tega zakona na podlagi soglasja vlade k finančno ovrednotenemu programu nalog mednarodne zveze univerz, s katerim se uresničuje javni interes na področju visokega šolstva.

5. Financiranje bivanja študentov

135. člen

(subvencioniranje bivanja študentov)

(1) Republika Slovenija subvencionira bivanje študentov v javnih in zasebnih zavodih, pri drugih pravnih osebah, registriranih za dejavnost študentskih domov, ter pri zasebnih lastnikih sob.

(2) Pri subvencioniranju bivanja študentov, ki so državljani Republike Slovenije, se upoštevajo materialni položaj, oddaljenost stalnega prebivališča od kraja študija ter socialne in zdravstvene razmere študenta.

(3) Republika Slovenija ob upoštevanju meril iz prejšnjega odstavka subvencionira tudi bivanje študentov državljanov držav članic Evropske unije in tujih državljanov, vpisanih v študijske programe na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in so sami ali vsaj eden od njihovih staršev ali skrbnikov rezidenti Republike Slovenije za davčne namene, skladno z zakonom, ki ureja dohodnino.

(4) Javna univerza odloča o pravici do subvencioniranega bivanja in vroča oziroma seznanja študente z dokumenti in obvestili v zvezi s pridobitvijo pravice do subvencioniranega bivanja z odložitvijo dokumenta oziroma obvestila v spletni portal eVŠ.

(5) Javna univerza prek spletnega portala eVŠ tudi obvesti študenta, da je prejel dokument, ki mu ga je treba vročiti, ali obvestilo, s katerim mora biti seznanjen. Informativno sporočilo o elektronsko odloženem dokumentu oziroma obvestilu študent prejme na svoj elektronski naslov, ki ga je sporočil ob oddaji vloge za subvencionirano bivanje, in s sporočilom na številko svojega mobilnega telefona, če jo je sporočil ob oddaji vloge za subvencionirano bivanje.

(6) Študent prevzame dokument oziroma obvestilo s spletnega portala eVŠ v elektronski obliki po predhodni avtentikaciji. Šteje se, da je bil študent seznanjen z vsebino obvestila z vpisom v spletni portal eVŠ.

(7) Ob osebni vročitvi dokumenta prek spletnega portala eVŠ študent elektronsko potrdi elektronsko vročilnico. Dan elektronske potrditve vročilnice iz prejšnjega stavka se šteje za dan vročitve dokumenta. Če študent dokumenta ne prevzame v petih dneh od dneva prejema informativnega sporočila o elektronsko odloženem dokumentu na spletnem portalu eVŠ, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka.

(8) Elektronska vročilnica iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke:

– številko dokumenta,

– navedbo prejemnika (študenta),

– naslov prejemnika (študenta) in

– datum in čas vročitve.

(9) Podrobnejše določbe o subvencioniranju iz tega člena predpiše minister.

136. člen

(javni razpis za subvencionirano bivanje)

(1) Javna univerza do 1. junija objavi javni razpis za sprejem oziroma podaljšanje subvencioniranega bivanja študentov za vse ponudnike kapacitet iz prvega odstavka 135. člena tega zakona. K besedilu javnega razpisa mora javna univerza pred njegovo objavo pridobiti soglasje ministra, pristojnega za visoko šolstvo.

(2) Javni razpis obsega:

1. ime in sedež ministrstva,

2. predmet javnega razpisa,

3. višino subvencije,

4. pogoje, ki jih morajo študenti izpolnjevati,

5. navedbo obveznosti študentov,

6. obdobje subvencioniranja,

7. način oddaje vlog,

8. rok, v katerem bodo študenti obveščeni o izbiri,

9. navedbo javne univerze, ki izda odločbo o pravici do subvencioniranega bivanja, in organa, ki odloči o pritožbi zoper odločbo,

10. okvirne sestavine pogodbe med študentskim domom in študentom,

11. predvideno število prostih mest za sprejem v posameznih študentskih domovih oziroma njihovih enotah,

12. višino cene bivanja v posameznih študentskih domovih oziroma njihovih enotah,

13. kontaktne podatke za tehnično pomoč študentom,

14. navedbo dokumentacije, ki jo mora vlagatelj predložiti, s katero dokazuje izpolnjevanje pogojev,

15. druge podatke, pomembne za odločitev o dodelitvi pravice.

(3) Študent vloži pritožbo zoper odločitev javne univerze v zvezi s pridobitvijo pravice do subvencioniranega bivanja na spletnem portalu eVŠ. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(4) Javni razpis se objavi kot javni razpis z odprtim rokom za vložitev vloge in je odprt do 30. aprila posameznega študijskega leta.

6. Šolnina in prispevki

137. člen

(šolnina in drugi prispevki)

(1) Šolnina in drugi prispevki za študij po študijskih programih z javno veljavnostjo so prihodek visokošolskega zavoda in se študentom na javnih univerzah in zasebnih univerzah oziroma samostojnih visokošolskih zavodih za študijske programe z dodeljeno koncesijo zaračunajo po dejanskih stroških za izvajanje študijskih programov. Javne univerze za študijske programe iz prejšnjega stavka in visokošolski zavodi za koncesionirane študijske programe ne smejo zaračunavati vpisnih stroškov, ki so nujni za izvedbo študijskega programa.

(2) Elemente za izračun stroškov za določitev šolnine in druge prispevke za študij po študijskih programih z javno veljavnostjo ter prispevke za druge posamezne storitve visokošolskega zavoda določi minister. Šolnina se plačuje za vsak letnik študijskega programa posebej, za študijske programe za izpopolnjevanje pa za čas, kolikor trajajo.

(3) Študentom iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 13. člena tega zakona šolnine ni mogoče predpisati za izobraževanje v okviru dodiplomskih in podiplomskih študijskih programov z javno veljavnostjo, ki se izvajajo kot javna služba, financirana iz javnih virov.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek se šolnina študentom zaračuna, če imajo že doseženo izobrazbo, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani.

(5) Šolnina se študentom zaračuna tudi, če še nimajo dosežene izobrazbe, ki ustreza najmanj ravni izobrazbe, pridobljene po študijskem programu, v katerega so vpisani, in so že izrabili pravico iz druge ali tretje alineje prvega odstavka 111. člena tega zakona, razen če se vpišejo v višji letnik, kot so že bili vpisani na isti stopnji študija.

(6) Šolnina se za en vzporedni redni študij na isti stopnji, prvi ali drugi stopnji, ki se izvaja kot javna služba, financirana iz javnih virov, ne zaračuna, kadar se študent v vzporedni študijski program vpiše do začetka zadnjega letnika prvega študijskega programa, po katerem je redno napredoval in v katerega je bil redno vpisan.

(7) Oseba, ki ji je status študenta prenehal zaradi izpisa iz študijskega programa oziroma smeri, se v ta študijski program oziroma smer lahko enkrat znova vpiše. Za študij iz prejšnjega stavka se zaračuna šolnina.

(8) Visokošolski zavod lahko študenta oprosti plačila šolnine in prispevkov za študij v skladu s svojim statutom.

(9) Udeležencem krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazil iz 45. člena tega zakona se zaračunajo stroški po ceniku visokošolskega zavoda.

7. Koncesije v visokem šolstvu

138. člen

(dodelitev koncesije)

(1) Koncesija za izvajanje javne službe iz drugega odstavka 10. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: koncesija) se lahko dodeli v skladu s tem zakonom ustanovljeni zasebni univerzi, samostojnemu visokošolskemu zavodu in mednarodni zvezi univerz iz 20. člena tega zakona za lastne študijske programe, akreditirane pri NAKVIS, kadar je zanjo izkazana potreba v Republiki Sloveniji in kadar se izobraževalna dejavnost v okviru javne službe ne izvaja ali se ne izvaja v ustreznem obsegu.

(2) Potreba iz prejšnjega odstavka je izkazana, če se v okviru pogajanj za sklenitev šestletnih pogodb z javnimi univerzami iz 127. člena tega zakona ugotovi, da javna služba ne zadosti oziroma ne zadosti v ustreznem obsegu potrebam, ki izhajajo iz usmeritev vlade iz druge alineje drugega odstavka 127. člena tega zakona.

139. člen

(obdobje dodelitve koncesije)

(1) Koncesija se dodeli za obdobje šestih zaporednih vpisnih generacij.

(2) Za obdobje ene vpisne generacije šteje čas trajanja študijskega programa, podaljšanega za dve leti.

(3) Izjemoma se obdobje iz prejšnjega odstavka podaljša za študente, ki po izteku tega obdobja redno napredujejo.

140. člen

(koncedent)

(1) Koncedent v postopkih dodelitve koncesij po tem zakonu je vlada, njene pravice in obveznosti v imenu in za račun Republike Slovenije izvaja ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.

(2) Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, izvaja vsa pripravljalna dejanja in postopek dodelitve koncesije.

(3) Postopek javnega razpisa za dodelitev sredstev vodi komisija, ki jo s pisno odločbo imenuje vlada. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana.

(4) Odločbo o dodelitvi koncesije izda vlada.

(5) Koncesijsko pogodbo v imenu in za račun Republike Slovenije v vlogi koncedenta sklene minister.

141. člen

(javni razpis)

(1) Koncesija se dodeli na podlagi javnega razpisa, ki ga vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na osrednjem spletnem mestu državne uprave.

(2) Javni razpis vsebuje:

1. ime in sedež koncedenta,

2. predmet in število razpisanih koncesij,

3. lokacijo, obseg in vrsto dejavnosti, za katero se podeljuje koncesija,

4. postopek izbire koncesionarja,

5. pogoje, ki jih mora izpolnjevati visokošolski zavod,

6. merila za izbiro koncesionarja,

7. začetek in čas trajanja koncesije,

8. število vpisnih mest in minimalno število vpisanih študentov,

9. rok za začetek izvajanja koncesionirane dejavnosti,

10. kraj in čas za prevzem razpisne dokumentacije,

11. naslov in rok za vložitev vlog,

12. rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izbiri in

13. druge sestavine.

(3) Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, objavi razpisno dokumentacijo na svojem spletnem mestu.

(4) Razpisna dokumentacija vsebuje:

1. pogoje financiranja predmeta koncesije in način njegovega morebitnega spreminjanja v času, za katerega je koncesija podeljena,

2. podrobnejšo opredelitev meril za izbiro koncesionarja,

3. opis postopka izbire koncesionarja,

4. navodila za pripravo in predložitev vloge,

5. navedbo dokazil o izpolnjevanju pogojev, meril in drugih okoliščin za podelitev koncesije,

6. vzorec koncesijske pogodbe,

7. rok za oddajo vloge,

8. rok za izdajo in vročitev odločbe o dodelitvi koncesije in

9. druge potrebne podatke.

(5) V razpisni dokumentaciji koncedent določi tudi, katere listine in druge vrste dokazil mora predložiti visokošolski zavod. Koncedent ne sme zahtevati dokazil, ki jih lahko pridobi iz uradnih evidenc, razen za podatke, za katere mora pridobiti soglasje visokošolskega zavoda.

142. člen

(pogoji, ki jih mora izpolnjevati visokošolski zavod)

(1) Visokošolski zavod, ki se prijavi na javni razpis za dodelitev koncesije, mora biti vpisan v eVŠ evidenco visokošolskih zavodov.

(2) Študijski program, za katerega visokošolski zavod uveljavlja dodelitev koncesije, mora biti:

– vpisan v eVŠ evidenco študijskih programov,

– akreditiran oziroma s strani univerze sprejet na razpisani stopnji in študijskem področju KLASIUS oziroma izobražuje za razpisani poklic ali razpisane kompetence diplomanta.

143. člen

(merila za izbiro koncesionarja)

Merila za izbiro koncesionarja so:

– podporno okolje za študente študijskega programa, s katerim visokošolski zavod kandidira za dodelitev koncesije,

– izkazana znanstvenoraziskovalna in strokovna kakovost visokošolskega zavoda in nosilcev oziroma izvajalcev, relevantna za študijski program,

– zmogljivosti za zagotovitev praktičnega usposabljanja, če je to relevantno za izvedbo študijskega programa,

– pomen študijskega programa za regionalni razvoj.

144. člen

(pravila postopka izbire koncesionarja)

Za postopek v zvezi z javnim razpisom, vlogami in za postopek izbire koncesionarja se uporabljajo določbe tega zakona, predpisa, ki ureja postopke o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, in zakona, ki ureja splošni upravni postopek.

145. člen

(vsebina koncesijske pogodbe)

S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem koncesionirane dejavnosti, zlasti pa:

1. vrsto in obseg izvajanja koncesionirane dejavnosti, ki jo mora zagotoviti koncesionar,

2. lokacijo izvajanja koncesionirane dejavnosti,

3. začetek izvajanja koncesionirane dejavnosti,

4. rok trajanja koncesijske pogodbe, ki je določen v skladu s 139. členom tega zakona,

5. pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar v času trajanja koncesijskega razmerja,

6. minimalno število vpisanih študentov,

7. obseg proračunskih sredstev za koncesijo,

8. dolžnost poročanja o izvajanju koncesionirane dejavnosti,

9. obveznost vzpostavitve notranjega nadzora,

10. dopustitev koncedentu ali od njega pooblaščenim revizorjem, da izvedejo nadzor v zvezi s predmetom koncesije,

11. pravice in dolžnosti koncesionarja v primeru višje sile,

12. medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali opustitvijo izvajanja koncesionirane dejavnosti,

13. odgovornost koncesionarja za ravnanje zaposlenih in s tem v zvezi možnost odvzema koncesije,

14. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije in kršitve, zaradi katerih imata koncedent in koncesionar pravico odstopiti od pogodbe.

146. člen

(sklenitev koncesijske pogodbe)

(1) Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, po dokončnosti odločbe o dodelitvi koncesije pozove koncesionarja k sklenitvi koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba mora biti sklenjena pred objavo razpisa za vpis za prvo študijsko leto, za katero je dodeljena koncesija.

(2) S sklenitvijo koncesijske pogodbe pridobi koncesionar pravico in prevzame obveznost izvajati dejavnost v visokem šolstvu v okviru dodeljene koncesije in zagotovljenih sredstev. Visokošolsko dejavnost lahko začne koncesionar izvajati s prvim naslednjim študijskim letom po sklenitvi koncesijske pogodbe.

(3) Če koncesionar iz neupravičenih razlogov ne sklene koncesijske pogodbe v roku, določenem z odločbo o dodelitvi koncesije, lahko ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, na podlagi odločbe vlade sklene pogodbo s prvim naslednjim prijaviteljem, ki izpolnjuje vse razpisne pogoje.

147. člen

(prenehanje koncesijskega razmerja)

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:

– s prenehanjem koncesijske pogodbe ali

– z odvzemom koncesije.

148. člen

(prenehanje koncesijske pogodbe)

(1) Koncesijska pogodba preneha:

– s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena,

– z odpovedjo,

– z razdrtjem,

– s potekom akreditacije visokošolskega zavoda ali z odvzemom akreditacije koncesioniranemu študijskemu programu,

– s stečajem ali likvidacijo koncesionarja.

(2) Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi ali razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.

149. člen

(odvzem koncesije)

Vlada lahko z odločbo odvzame koncesijo koncesionarju, če:

1. ne začne izvajati koncesionirane dejavnosti v za to določenem roku,

2. ne izpolnjuje več pogojev za izvajanje koncesionirane dejavnosti,

3. krši pogoje, določene za izvajanje koncesionirane dejavnosti,

4. je dve študijski leti zapored število vpisanih študentov v koncesionirani študijski program manjše kot polovica s koncesijsko odločbo določenih vpisnih mest,

5. finančno oškoduje koncedenta ali študente,

6. ne zagotavlja študentom zagotovljenega obsega in kakovosti koncesionirane dejavnosti oziroma od njih neupravičeno zahteva doplačila ali plačila, ki niso predpisana, oziroma jim omogoča pridobitev pravice mimo predpisov ali kadar do njih niso upravičeni,

7. ne dopusti nadzora ali ne ravna v skladu z ugotovitvami nadzora,

8. ne izvaja koncesijske pogodbe oziroma ne ravna v skladu z njenimi določili.

150. člen

(postopek odvzema koncesije)

(1) Pred odvzemom koncesije ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, koncesionarja pisno opozori na kršitve, ki so lahko razlog za odvzem koncesije, in mu določi primeren rok za njihovo odpravo.

(2) Če koncesionar v roku iz prejšnjega odstavka kršitev ne odpravi, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, po uradni dolžnosti uvede postopek izdaje odločbe o odvzemu koncesije.

(3) Opozorilo iz prvega odstavka tega člena ni potrebno, če gre za kršitev, ki ima znake kaznivega dejanja.

(4) Zoper odločbo o odvzemu koncesije pritožba ni dovoljena, dopusten pa je upravni spor.

151. člen

(pravne posledice odvzema koncesije)

Z dokončnostjo odločbe o odvzemu koncesije prenehata koncesijsko razmerje in koncesijska pogodba, z izjemo tistih določb koncesijske pogodbe, ki se uporabljajo tudi po prenehanju koncesijskega razmerja.

152. člen

(ničnost koncesijske pogodbe)

(1) Koncesijska pogodba, ki je sklenjena v nasprotju z določbami tega zakona, predpisom iz 156. člena tega zakona ali odločbo o podelitvi koncesije, je nična.

(2) Koncesijska pogodba je nična, če je bila odločba o dodelitvi koncesije pravnomočno odpravljena.

(3) Na ničnost koncesijske pogodbe pazi koncedent po uradni dolžnosti.

153. člen

(višja sila)

(1) Koncesionar v dogovoru s koncedentom izvaja koncesionirano dejavnost tudi v nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo upravičenih stroškov, ki so nastali zaradi izvajanja koncesionirane dejavnosti v nepredvidljivih okoliščinah.

154. člen

(odgovornost za škodo)

Koncesionar je odgovoren za škodo, ki jo pri izvajanju ali v zvezi z izvajanjem koncesionirane dejavnosti študentom ali drugim osebam povzročijo pri njem zaposlene osebe ali drugi pogodbeni izvajalci študijske dejavnosti.

155. člen

(določitev sredstev za izvajanje koncesije)

(1) Sredstva za izvajanje koncesije se določijo ob upoštevanju števila razpisanih mest za vpis v prvi letnik in števila vpisanih študentov, brez absolventov in ponavljalcev, v redni študij po posameznem koncesioniranem študijskem programu v posameznem študijskem letu.

(2) V prvem letu izvajanja koncesioniranega študijskega programa se letna sredstva izračunajo tako, da se število razpisanih mest prihodnjega študijskega leta pomnoži z vrednostjo sredstev na študenta in se sorazmerno preračuna na dva meseca delovanja v tem koledarskem letu. V drugem in vsakem naslednjem letu se upoštevata število razpisanih mest prihodnjega študijskega leta in število vpisanih študentov na dan 30. oktobra preteklega koledarskega leta, pomnoženih z vrednostjo sredstev na študenta, in sorazmerno preračunano na število mesecev posameznega študijskega leta, pri čemer se upošteva, da vsi vpisani študenti napredujejo v višji letnik.

(3) Vrednost sredstev na študenta se določi s predpisom iz 156. člena tega zakona ob upoštevanju študijskega področja koncesioniranega študijskega programa po KLASIUS.

(4) Visokošolskim zavodom se v obsegu koncesioniranih študijskih programov dodeljujejo tudi sredstva za interesne dejavnosti študentov ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 128. člena tega zakona. Sredstva se nakažejo enkrat letno na podlagi pogodbe iz 146. člena tega zakona.

8. Posebni predpis

156. člen

(predpis vlade)

Financiranje javnih univerz, Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, nacionalno pomembnih nalog in koncesij v visokem šolstvu iz tega poglavja podrobneje določi vlada z uredbo.

X. NADZOR

157. člen

(nadzor)

(1) Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, izvaja nadzor nad poslovanjem javnih univerz, Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani, visokošolskih zavodov z dodeljeno koncesijo in mednarodne zveze univerz z nadzorom nad porabo sredstev, nakazanih po tem zakonu, s pregledom letnih programov dela in letnih poročil ter s pregledom izvajanja nalog, določenih v pogodbah.

(2) Kakovost visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela ocenjujejo visokošolski zavodi (samoevalvacija) in NAKVIS (zunanja evalvacija). Ugotovitve iz samoevalvacijskih poročil in poročil o zunanjih evalvacijah se upoštevajo ob podaljšanju akreditacije visokošolskih zavodov.

(3) Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, lahko naroči revizijo računovodskih izkazov javne univerze ali visokošolskega zavoda v delu dodeljenih koncesij za študijske programe in mednarodne zveze univerz v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje.

XI. EVIDENCE IN VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

158. člen

(evidence z osebnimi podatki študentov in vpisanih na študijske programe za izpopolnjevanje ter krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila, ki jih obdelujejo visokošolski zavodi)

(1) Visokošolski zavodi vodijo naslednje evidence z osebnimi podatki:

1. evidenco prijavljenih za vpis in vpisanih študentov ter vpisanih na študijske programe za izpopolnjevanje ter v krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila,

2. osebni karton,

3. evidenco o izpitih in drugih študijskih obveznostih,

4. evidenco izdanih dokumentov o končanem dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju ter o študijskem programu za izpopolnjevanje in izdanih mikrodokazil.

(2) V evidencah iz 1., 2. in 4. točke prejšnjega odstavka se vodijo naslednji podatki:

1. osebno ime,

2. EMŠO,

3. vpisna številka in akademska elektronska identiteta,

4. evropska študentska identiteta (ESI),

5. številka evropske študentske izkaznice (ESCN),

6. spol,

7. datum, kraj in država rojstva,

8. vrsta in naslov prebivališča,

9. elektronski naslov,

10. državljanstvo,

11. učni uspeh oziroma uspeh pri študiju in predhodno pridobljena izobrazba, relevantna za vpis v visokošolski študijski program,

12. najvišja dosežena predhodna izobrazba, če je višja od predhodne izobrazbe, relevantne za vpis v visokošolski študijski program iz prejšnje točke (KLASIUS),

13. ime visokošolskega zavoda,

14. ime študijskega programa ali krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila,

15. ime smeri,

16. kraj izvajanja študija ali krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila,

17. način študija,

18. datum in študijsko leto vpisa v študijski program,

19. letnik študija,

20. datuma začetka in datum zaključka statusa študenta po študijskih letih,

21. dokončanje študija oziroma krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila,

22. jezik, v katerem je bila izobrazba dosežena,

23. drugi podatki, potrebni za odločanje o izpolnjevanju pogojev za vpis ali napredovanju v višji letnik ter za odločanje o pravicah študentov v skladu z zakonom.

(3) Za tuje študente, ki so v Republiki Sloveniji na mednarodni izmenjavi v okviru študija, se v evidenci iz 1. točke prvega odstavka tega člena vodijo poleg podatkov iz 1., 2., 6. do 10., 13. do 17. in 19. točke prejšnjega odstavka tudi naslednji podatki:

1. datuma začetka in zaključka izmenjave,

2. število vpisanih in doseženih kreditnih točk po ECTS,

3. o študiju na visokošolskem zavodu, s katerega študent prihaja:

– ime visokošolskega zavoda,

– kraj in država visokošolskega zavoda,

– ime študijskega programa.

(4) Evidenca iz 2. točke prvega odstavka tega člena poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena obsega še podatke o:

1. opravljenih izpitih,

2. opravljenih študijskih obveznostih,

3. napredovanju v višji letnik,

4. številu vpisanih in doseženih kreditnih točk po ECTS za posamezno študijsko leto,

5. tem, ali je študentu priznano podaljšanje statusa študenta,

6. mednarodni izmenjavi v času študija:

– ime visokošolskega zavoda ali institucije, na katerem je potekala izmenjava,

– kraj in država visokošolskega zavoda ali institucije, na katerem je potekala izmenjava,

– ime študijskega programa,

– datuma začetka in zaključka izmenjave,

– število vpisanih in doseženih kreditnih točk po ECTS po predmetih na visokošolskem zavodu ali v instituciji, na katerem oziroma kateri je potekala izmenjava, ter število priznanih točk po ECTS na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji,

– vrsta mednarodne izmenjave, tj. podatek o mednarodnem programu ali sporazumu, po katerem je opravljena izmenjava,

7. dokončanju študija ali izpisu iz študijskega programa.

(5) V evidenci iz 3. točke prvega odstavka tega člena se vodijo naslednji podatki:

1. osebno ime,

2. vpisna številka,

3. ime visokošolskega zavoda,

4. ime študijskega programa,

5. ime smeri oziroma modula,

6. način študija,

7. letnik študija in študijsko leto prvega vpisa,

8. ime predmeta,

9. datum prijave na izpit,

10. datum izpita,

11. ali se izpit opravlja prvič ali se ga ponavlja,

12. ocena ali rezultat, dosežen pri izpitu.

(6) Evidenca iz 4. točke prvega odstavka tega člena poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena obsega še podatke o:

1. številki in datumu izdane javne listine o zaključku študijskega programa za pridobitev izobrazbe, zaključku študijskega programa za izpopolnjevanje ali zaključku krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila,

2. vrsti javne listine o končanem študijskem programu za pridobitev izobrazbe, študijskem programu za izpopolnjevanje ali krajšem izobraževanju in usposabljanju za pridobitev mikrodokazila.

(7) Za kandidate, vpisane na študijske programe za izpopolnjevanje, se zbirajo podatki iz evidenc 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena.

(8) Visokošolski zavodi osebne podatke študentov in drugih oseb iz evidenc 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena obdelujejo za potrebe svoje pedagoške in z njo povezane znanstvenoraziskovalne, umetniške in podporne dejavnosti. Osebne podatke iz prejšnjega stavka lahko obdelujejo tudi za potrebe nacionalnih in mednarodnih raziskav o spremljanju študentov in diplomantov, ki jih določi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, pri čemer je treba zagotoviti anonimizacijo podatkov rezultatov.

(9) Podatki v evidenci iz 1. točke prvega odstavka tega člena se za prijavljene začnejo obdelovati z dnem prijave za vpis, prenehajo pa se obdelovati z dnem vpisa v študijski program za pridobitev izobrazbe, študijski program za izpopolnjevanje, krajše izobraževanje in usposabljanje za pridobitev mikrodokazila ali z iztekom pritožbenega postopka. Podatki v evidencah iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se za:

– študente začnejo obdelovati z dnem vpisa v študijski program, prenehajo pa se obdelovati z dnem izpisa,

– vpisane na študijske programe za izpopolnjevanje in v krajše izobraževanje in usposabljanje za pridobitev mikrodokazila začnejo zbirati z dnem vpisa, prenehajo pa se obdelovati z dnem izpisa.

(10) Podatki v evidenci iz 3. točke prvega odstavka tega člena se za študenta začnejo obdelovati z dnem prijave na izpit, prenehajo pa se obdelovati z opravljenim izpitom.

(11) Podatki v evidenci iz 4. točke prvega odstavka tega člena se za diplomanta začnejo obdelovati z dnem izdaje diplome, izdaje potrdila o dokončanju študijskega programa za izpopolnjevanje ali izdaje mikrodokazila.

(12) Študenti in vpisani v študijske programe za izpopolnjevanje ter v krajša izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila morajo visokošolskemu zavodu prijaviti spremembe podatkov iz drugega in petega odstavka tega člena v osmih dneh po nastanku sprememb.

(13) Visokošolski zavod lahko spremembe podatkov iz 1., 2., 4., 5., 6., 7., 8. in 10. točke drugega odstavka tega člena pridobi iz evidence iz 165. člena tega zakona na podlagi podatka o EMŠO s povezovanjem evidenc.

(14) Evidence iz prvega odstavka tega člena se lahko vodijo elektronsko.

159. člen

(evidence z osebnimi podatki izvajalcev visokošolske dejavnosti, ki jih obdelujejo visokošolski zavodi)

(1) Visokošolski zavodi vodijo evidenco izvajalcev visokošolske dejavnosti.

(2) Za izvajalce visokošolske dejavnosti se po tem poglavju tega zakona štejejo visokošolski učitelji, znanstveni delavci, visokošolski sodelavci in drugi sodelavci pri pedagoškem procesu, ne glede na to, ali so v delovnem razmerju ali delo opravljajo po pogodbi o delu.

(3) V evidenci izvajalcev visokošolske dejavnosti se vodijo naslednji podatki:

1. osebno ime,

2. EMŠO,

3. spol,

4. datum rojstva,

5. podatek o tem, ali je izvajalec upokojen in od kdaj,

6. šifra raziskovalca, ki jo dodeli javna agencija, pristojna za znanstvenoraziskovalno dejavnost,

7. številka in datum sklepa ali odločbe o izvolitvi v naziv,

8. naziv iz 98., 99. in 100. člena tega zakona,

9. področje izvolitve v naziv,

10. datum izvolitve v naziv,

11. datum prenehanja izvolitve v naziv,

12. ime visokošolskega zavoda, ki je podelil naziv,

13. ure neposredne pedagoške obveznosti izvajalcev za vsako posamezno študijsko leto, ločeno po študijskih programih in predmetih za predavanja, seminarje, vaje, klinične vaje in praktično usposabljanje ter drugo neposredno pedagoško obveznost v skladu z drugim in petim odstavkom 108. člena tega zakona, opravljene v delovnem razmerju ali po pogodbi o delu,

14. izraba delovnega časa za posameznega izvajalca v skladu s trinajstim odstavkom 108. člena tega zakona,

15. mentorstvo študentom doktorskega študija,

16. določitev honorarja, bruto honorar in izplačani honorar,

17. soglasje delodajalca za delo pri drugem delodajalcu,

18. soglasje za dopolnilno delo,

19. soglasje za sklenitev pogodbe o delu.

(4) Določbe 14. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi za druge zaposlene, ki neposredno sodelujejo pri izvajanju pedagoškega procesa, znanstvenoraziskovalne in umetniške dejavnosti.

(5) Visokošolski zavod osebne podatke o izvajalcih visokošolske dejavnosti iz evidence iz tega člena obdeluje za potrebe ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje pedagoškega, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela ter spremljanje delovne in pedagoške obveznosti izvajalcev visokošolske dejavnosti.

(6) Podatki iz tretjega odstavka tega člena se za izvajalce visokošolske dejavnosti začnejo obdelovati z dnem, ko sklenejo pogodbo o zaposlitvi ali pogodbo o delu, prenehajo pa se obdelovati z dnem, ko jim preneha pogodba o zaposlitvi ali pogodba o delu.

(7) Izvajalci visokošolske dejavnosti morajo visokošolskemu zavodu prijaviti spremembe podatkov iz tretjega odstavka tega člena v osmih dneh po nastanku sprememb.

(8) Evidenca iz prvega odstavka tega člena se lahko vodi elektronsko.

160. člen

(evidenca z osebnimi podatki, ki se vodi za potrebe subvencioniranega bivanja študentov)

(1) Evidenco iz tega člena vodijo visokošolski zavodi in študentski domovi, ki vodijo postopke glede subvencioniranega bivanja študentov. V evidenci se za posameznega študenta vodijo naslednji podatki:

1. osebno ime,

2. EMŠO,

3. vrsta in številka osebnega dokumenta,

4. spol,

5. datum, kraj in država rojstva,

6. državljanstvo,

7. o tem, ali je študent zaposlen, samozaposlen ali zavarovan kot družbenik in poslovodna oseba po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma je poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda,

8. vrsta in naslov prebivališča,

9. telefon in elektronski naslov,

10. številka in datum izdaje odločbe, izdane v postopku uveljavljanja pravice do subvencioniranega bivanja,

11. številka in datum sklenitve nastanitvene pogodbe za subvencionirano bivanje oziroma aneksa k nastanitveni pogodbi za subvencionirano bivanje ter čas veljavnosti,

12. o tem, kje uveljavlja pravico do bivanja,

13. ime visokošolskega ali višješolskega zavoda, na katerega je študent vpisan,

14. ime študijskega programa, na katerega je študent vpisan,

15. kraj izvajanja študija,

16. stopnja in vrsta študijskega programa,

17. letnik študija,

18. vrsta vpisa (prvi vpis v letnik, ponavljanje letnika, zamenjava študijskega programa, nadaljevanje študija po prehodu in vzporedni vpis),

19. način študija,

20. študijsko leto prvega vpisa na sedanji študijski program,

21. študijsko leto prvega vpisa na kateri koli študijski program,

22. število let koriščenja subvencioniranega bivanja in potek študija po študijskih letih študija,

23. datuma vselitve in datum izselitve,

24. datum prekinitve študija,

25. o tem, ali izpolnjuje pogoj za izjemno podaljšanje subvencioniranega bivanja,

26. o uveljavljanju starševstva in podatki o drugem roditelju, s katerim biva v študentskem domu (osebno ime, EMŠO),

27. o tem, ali ima status študenta invalida s spremljevalcem,

28. o tem, ali je študent spremljevalec invalida in podatki o študentu, kateremu je spremljevalec (osebno ime, EMŠO).

(2) Za tuje študente, ki so v Republiki Sloveniji na mednarodni izmenjavi v okviru študija in bivajo v študentskih domovih, se v evidenci iz tega člena vodijo podatki iz 1. do 6., 8., 9., 11. in 23. točke prejšnjega odstavka in podatek o vrsti mednarodne izmenjave, to je podatek o mednarodnem programu ali sporazumu, po katerem je izmenjava opravljena.

(3) Visokošolski zavodi in študentski domovi obdelujejo osebne podatke iz evidence tega člena za potrebe odločanja o pravici do subvencioniranega bivanja študentov ali podaljšanja subvencioniranega bivanja študentov in za potrebe ministrstva, pristojnega za visoko šolstvo, pri izplačevanju subvencij v skladu s 135. členom tega zakona.

(4) Visokošolski zavodi in študentski domovi podatke za evidenco iz prvega odstavka tega člena pridobijo iz evidence iz 168. člena tega zakona, razen podatkov iz 3. in 11. točke prvega odstavka tega člena, ki jih pridobijo od študenta, podatkov iz 10. in 23. točke prvega odstavka tega člena, ki jih vpisuje upravitelj evidence iz prvega odstavka tega člena, in podatka iz 25. točke prvega odstavka tega člena, ki ga ustvari eVŠ iz 161. člena tega zakona.

(5) Podatki iz prvega in drugega odstavka tega člena se začnejo obdelovati z dnem vselitve, prenehajo pa se zbirati z dnem izselitve.

161. člen

(evidenčni in analitski informacijski sistem visokega šolstva v Republiki Sloveniji)

(1) Za potrebe ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za vpis v študijski program za pridobitev izobrazbe in upravičenosti pravic študentov do študija ter drugih pravic in ugodnosti študentov v breme javnih sredstev, načrtovanja politike in spremljanja delovanja visokega šolstva, spremljanja mreže visokošolskih zavodov in študijskih programov, obveščanja javnosti ter za raziskovalnoanalitične in statistične namene oziroma za izvajanje statističnih, socialno-ekonomskih in drugih raziskovanj s področja visokega šolstva se vodi elektronska zbirka podatkov o visokem šolstvu v Republiki Sloveniji, ki zajema podatke o visokošolskih zavodih, o javnoveljavnih študijskih programih za pridobitev izobrazbe, vključno s soglasji glede transnacionalnega izobraževanja, o javnoveljavnih študijskih programih za izpopolnjevanje, o krajših izobraževanjih in usposabljanjih za pridobitev mikrodokazila, o študentih in diplomantih, o podeljenih diplomah (repozitorij diplom) in mikrodokazilih, o prijavljenih za vpis, o prijavljenih za subvencionirano bivanje oziroma podaljšanje subvencioniranega bivanja študentov, in o priznanih izobrazbah v izbirnem postopku za vpis na študijske programe za pridobitev izobrazbe.

(2) Zbirka podatkov iz prejšnjega odstavka se imenuje eVŠ. Sestavljajo jo naslednje evidence:

1. evidenca visokošolskih zavodov,

2. evidenca študijskih programov,

3. evidenca krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila,

4. evidenca študentov in diplomantov,

5. evidenca podeljenih mikrodokazil,

6. evidenca prijavljenih za vpis,

7. evidenca prijavljenih za subvencionirano bivanje študentov,

8. evidenca priznanih izobrazb.

(3) eVŠ poleg evidenc iz prejšnjega odstavka vključuje tudi:

– elektronsko vlogo in podporo izbirnemu postopku za prijavo za vpis na študijske programe za pridobitev izobrazbe iz eVŠ,

– elektronsko vlogo in podporo izbirnemu postopku za prijavo za subvencionirano bivanje študentov,

– repozitorij diplom v skladu s šestim odstavkom 42. člena tega zakona.

(4) eVŠ se vodi elektronsko. Podatke iz evidenc iz drugega odstavka tega člena obdeluje ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, kot upravljavec eVŠ. Ministrstvo iz tega odstavka zagotavlja tudi analitiko za raziskovalno-analitične in statistične namene ter za izvajanje statističnih, socialno-ekonomskih in drugih raziskovanj s področja visokega šolstva.

162. člen

(eVŠ evidenca visokošolskih zavodov)

(1) V eVŠ evidenci visokošolskih zavodov se vodijo podatki o akreditiranih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji in mednarodni zvezi univerz iz 20. člena tega zakona, in sicer:

1. enolični identifikator univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda,

2. enolični identifikator članice univerze,

3. davčna številka,

4. matična številka,

5. ime visokošolskega zavoda,

6. skrajšano ime visokošolskega zavoda,

7. naslov sedeža visokošolskega zavoda (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina, država),

8. ime in naslov dislociranih enot (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, občina, država),

9. vrsta visokošolskega zavoda,

10. podatek o tem, ali gre za javni ali zasebni visokošolski zavod,

11. akreditacijska odločba ter njena številka in datum,

12. odločba o podaljšanju akreditacije ter njena številka in datum,

13. datuma začetka in zaključka veljavnosti akreditacije,

14. končno evalvacijsko poročilo in vrsta evalvacije,

15. študijska področja (ISCED, KLASIUS), znanstvenoraziskovalna področja (Frascati) oziroma umetniške discipline, za katere je visokošolski zavod ustanovljen,

16. podatek o tem, ali visokošolski zavod podeljuje mikrodokazila,

17. ime in naslov ustanoviteljev,

18. ime in priimek zastopnikov visokošolskega zavoda,

19. datum in številka vpisa v sodni register in datum izbrisa iz njega ter naziv sodišča, pri katerem je vpisan,

20. akt o ustanovitvi ter datuma njegovega sprejetja in sprememb,

21. statut visokošolskega zavoda ter datuma njegovega sprejetja in sprememb,

22. oblika diplome s spremembami ter datum objave in številka Uradnega lista Republike Slovenije,

23. drugi podatki in dokazila, ki ne pomenijo osebnih podatkov in so potrebni za spremljanje izvajanja visokošolske dejavnosti.

(2) Podatki iz tega člena se zbirajo za visokošolske zavode in študijske programe, ki so nastali v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 39/95 – odločba US, 18/98 – odločba US, 35/98 – odločba US, 99/99, 64/01, 100/03, 63/04, 94/06, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US, 64/08, 86/09, 62/10 – ZUPJS in 34/11 – odločba US).

163. člen

(eVŠ evidenca študijskih programov)

(1) V eVŠ evidenci študijskih programov se vodijo podatki o javnoveljavnih študijskih programih za pridobitev izobrazbe in študijskih programih za izpopolnjevanje, in sicer:

1. enolični identifikator študijskega programa,

2. ime študijskega programa,

3. enolični identifikator in ime univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda,

4. enolični identifikator in ime članice univerze,

5. ime dislocirane enote,

6. stopnja študijskega programa,

7. o tem, ali gre za interdisciplinarni, enopredmetni, dvopredmetni, pedagoški, nepedagoški ali skupen študijski program, transnacionalno izobraževanje oziroma za študijski program za izpopolnjevanje,

8. vrsta izobraževanja (ISCED, KLASIUS),

9. razvrstitev v nacionalno ogrodje kvalifikacij in evropsko ogrodje kvalifikacij,

10. vrsta študijskega programa,

11. področje študijskega programa (KLASIUS, ISCED, Frascati),

12. trajanje študijskega programa v letih,

13. število kreditnih točk po ECTS, s katerimi je ovrednoten študijski program,

14. ime smeri oziroma modulov študijskega programa in letnik, v katerem se izvaja,

15. predmetnik z nosilci predmetov po posameznih predmetih študijskega programa, ovrednotenih s kreditnimi točkami po ECTS, s povezavo na posamezno smer oziroma modul in z opredelitvijo deleža izbirnosti v programu,

16. predmetnik z izvajalci po posameznih predmetih študijskega programa s povezavo na posamezno smer oziroma modul, in sicer za predavanja, seminarje, vaje, klinične vaje in praktično usposabljanje za posamezno študijsko leto,

17. splošne in predmetno-specifične kompetence diplomanta, ki se pridobijo s programom,

18. pogoji za vpis in merila za izbiro ob omejitvi vpisa,

19. merila za priznavanje znanja in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v program,

20. način ocenjevanja,

21. pogoji za napredovanje po programu,

22. pogoji za prehajanje med programi,

23. načini študija,

24. jeziki, v katerih se izvaja študijski program oziroma njegovi deli,

25. pogoji za dokončanje študija,

26. pogoji za dokončanje posameznih delov programa, če jih program vsebuje,

27. slovenski strokovni, znanstveni ali umetniški naslov in njegovo angleško poimenovanje,

28. akreditacijska odločba ter njena številka in datum,

29. datuma začetka in zaključka veljavnosti akreditacije ter datum zaključka javne veljavnosti,

30. odločba o podaljšanju akreditacije ter njena številka in datum,

31. končno evalvacijsko poročilo in vrsta evalvacije,

32. predvideno število razpisanih mest v akreditiranem oziroma s strani univerze sprejetem študijskem programu po načinu študija,

33. o tem, ali je za študijski program dodeljena koncesija, o obdobju trajanja koncesije ter o odločbi o podeljeni koncesiji, njeni številki in datumu,

34. študijsko leto, ko se je študijski program začel izvajati,

35. datum končanja izvajanja študijskega programa,

36. zakonski datum možnega končanja izobraževanja po študijskem programu,

37. pri skupnih študijskih programih tudi imena visokošolskih zavodov, ki sodelujejo pri izvedbi študijskega programa, z deležem, ki ga posamezni visokošolski zavod izvaja,

38. drugi podatki in dokazila, potrebni za spremljanje izvajanja visokošolske dejavnosti.

(2) Pri transnacionalnem izobraževanju eVŠ evidenca študijskih programov obsega tudi podatke o:

1. imenu in sedežu oziroma naslovu tujih visokošolskih zavodov, s katerimi ima visokošolski zavod sklenjeno pogodbo za izvajanje transnacionalnega izobraževanja v Republiki Sloveniji,

2. imenu in sedežu oziroma naslovu tujih visokošolskih zavodov, s katerimi ima slovenski visokošolski zavod sklenjeno pogodbo za izvajanje transnacionalnega izobraževanja v tujini in študijskih programih, ki se izvajajo.

(3) Podatki iz 28., 29., 30. in 31. točke prvega odstavka tega člena se za študijske programe z javno veljavnostjo ne vodijo, če jih sprejme univerza sama.

(4) Podatki iz tega člena se zbirajo za visokošolske zavode in študijske programe, ki so nastali v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 39/95 – odločba US, 18/98 – odločba US, 35/98 – odločba US, 99/99, 64/01, 100/03, 63/04, 94/06, 59/07 – ZŠtip, 15/08 – odločba US, 64/08, 86/09, 62/10 – ZUPJS in 34/11 – odločba US).

164. člen

(eVŠ evidenca krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila)

V eVŠ evidenci krajših izobraževanj in usposabljanj za pridobitev mikrodokazila se vodijo podatki:

1. enolični identifikator krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila,

2. ime krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila,

3. enolični identifikator in ime visokošolskega zavoda,

4. razvrstitev v slovensko ogrodje kvalifikacij,

5. datuma začetka in zaključka veljavnosti mikrodokazila,

6. datum začetka izvajanja krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila,

7. število kreditnih točk po ECTS, s katerimi je ovrednoteno krajše izobraževanje in usposabljanje za pridobitev mikrodokazila,

8. cilji, kompetence oziroma učni izidi, ki se pridobijo s krajšim izobraževanjem in usposabljanjem za pridobitev mikrodokazila,

9. predmetnik s kreditnim ovrednotenjem učnih obveznosti po ECTS ter opredeljenimi metodami dela in oblikami sodelovanja v učni dejavnosti,

10. študijsko področje krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila (KLASIUS),

11. pogoji za vpis,

12. načini ocenjevanja,

13. pogoji za dokončanje krajšega izobraževanja in usposabljanja za pridobitev mikrodokazila,

14. jeziki, v katerih se izvaja krajše izobraževanje in usposabljanje za pridobitev mikrodokazila,

15. vrsta zagotavljanja kakovosti, na kateri temelji krajše izobraževanje in usposabljanje za pridobitev mikrodokazila.

165. člen

(eVŠ evidenca študentov in diplomantov)

(1) V eVŠ evidenci študentov in diplomantov se vodijo podatki oseb, ki so pridobile status študenta v skladu s tem zakonom, in sicer:

1. osebno ime,

2. EMŠO,

3. evropska študentska identiteta (ESI),

4. številka evropske študentske izkaznice (ESCN),

5. spol,

6. datum, kraj in država rojstva,

7. državljanstvo,

8. vrsta in naslov prebivališča,

9. podatki o predhodno pridobljeni izobrazbi, relevantni za vpis v študijski program (KLASIUS, leto, država),

10. najvišja dosežena predhodna izobrazba, če je višja od predhodne izobrazbe, relevantne za vpis v visokošolski študijski program iz prejšnje točke (KLASIUS),

11. enolični identifikator in ime univerze ali samostojnega visokošolskega zavoda,

12. enolični identifikator in ime članice univerze,

13. enolični identifikator in ime študijskega programa,

14. enolični identifikator in ime smeri študijskega programa,

15. kraj izvajanja študija,

16. način študija,

17. datum in študijsko leto prvega vpisa v študijski program,

18. letnik študija,

19. datuma začetka in datum zaključka statusa študenta po študijskih letih,

20. datum izpisa,

21. datum in vrsta vpisa v letnik ter študijsko leto, ko je študent vpisan, ter podatek o tem, ali gre za vzporedni študij,

22. število vpisanih in doseženih kreditnih točk po ECTS po letnikih in študijskih letih,

23. datum dokončanja študija in jezik, v katerem je bila izobrazba dosežena,

24. podatek o tem, ali je študentu priznano podaljšanje statusa študenta in na kateri pravni podlagi,

25. podatek o tem, ali se študij financira iz javnih virov po letnikih in študijskih letih,

26. podatek o koriščenju subvencioniranega bivanja po letnikih in študijskih letih,

27. podatek o prejemanju dodatka za bivanje k štipendiji v skladu z zakonom, ki ureja štipendiranje,

28. podatki o mednarodni izmenjavi v času študija:

– ime visokošolskega zavoda ali institucije, na kateri je potekala izmenjava,

– kraj in država visokošolskega zavoda ali institucije, na kateri je potekala izmenjava,

– datuma začetka in zaključka izmenjave,

– število priznanih točk po ECTS na visokošolskem zavodu v Republiki Sloveniji,

– vrsta mednarodne izmenjave, tj. podatek o mednarodnem programu ali sporazumu, po katerem je izmenjava opravljena.

(2) Za tuje študente, ki so v Republiki Sloveniji na mednarodni izmenjavi v okviru študija, se v evidenci študentov in diplomantov vodijo naslednji podatki:

1. osebno ime,

2. EMŠO,

3. spol,

4. datum, kraj in država rojstva,

5. državljanstvo,

6. o študiju v Republiki Sloveniji: ime visokošolskega zavoda, ime študijskega programa, podatek o smeri ali modulu, kraj izvajanja študija v Republiki Sloveniji, način študija, datum in študijsko leto vpisa, letnik študija, datuma začetka in zaključka izmenjave ter število vpisanih in doseženih kreditnih točk po ECTS,

7. o študiju na visokošolskem zavodu, s katerega študent prihaja: ime visokošolskega zavoda, kraj in država visokošolskega zavoda.

(3) Osebne podatke študentov oziroma diplomantov iz evidence tega člena ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, obdeluje za potrebe ugotavljanja pravic študentov po tem zakonu in ugotavljanja pravic študentov po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

(4) Podatki o študentih iz prvega odstavka tega člena se zbirajo od študijskega leta 2005/2006, o diplomantih pa od leta 2005. Podatki iz 28. točke prvega odstavka tega člena se zbirajo od študijskega leta 2012/2013.

(5) Podatki iz drugega odstavka tega člena se zbirajo od študijskega leta 2012/2013.

166. člen

(eVŠ evidenca podeljenih mikrodokazil)

(1) V eVŠ evidenci podeljenih mikrodokazil se vodijo podatki:

1. identifikacija udeleženca (osebno ime, EMŠO, datum rojstva, spol in državljanstvo),

2. enolični identifikator mikrodokazila,

3. datum izdaje mikrodokazila.

(2) Osebne podatke oseb iz prejšnjega odstavka ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, obdeluje za namene dokazovanja pridobljenega mikrodokazila na akreditiranih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji. Podatki iz tega odstavka se hranijo trajno.

167. člen

(eVŠ evidenca prijavljenih za vpis)

(1) V eVŠ evidenci prijavljenih za vpis se vodijo podatki o osebah, ki so se prijavile za vpis v visokošolske študijske programe, in sicer:

1. osebno ime,

2. EMŠO,

3. spol,

4. datum, kraj in država rojstva,

5. državljanstvo,

6. vrsta in naslov prebivališča,

7. telefonska številka in elektronski naslov,

8. učni uspeh oziroma uspeh pri študiju in predhodno pridobljena izobrazba, relevantna za vpis v visoko šolstvo,

9. najvišja dosežena predhodna izobrazba, če je višja od predhodne izobrazbe, relevantne za vpis v visokošolski študijski program iz prejšnje točke (KLASIUS),

10. vrsta študijskega programa,

11. imena visokošolskih zavodov, navedenih v prijavi za vpis,

12. imena študijskih programov, navedenih v prijavi za vpis,

13. imena smeri oziroma modulov,

14. kraj izvajanja študija posameznega študijskega programa ter smeri oziroma modulov,

15. način študija posameznega študijskega programa ter smeri oziroma modulov,

16. drugi podatki, ki so v skladu s tem zakonom potrebni za preverjanje izpolnjevanja pogojev za vpis, pogojev za prehode oziroma pogojev, povezanih z omejitvijo vpisa.

(2) Prijava za vpis v visokošolske študijske programe poteka z elektronsko vlogo prijave za vpis prek spletnega portala v eVŠ.

(3) Za potrebe izbirnega postopka za vpis se v eVŠ obdelujejo podatki o prijavljenih za vpis v visokošolske študijske programe.

168. člen

(eVŠ evidenca prijavljenih za subvencionirano bivanje študentov)

(1) V eVŠ evidenci prijavljenih za subvencionirano bivanje študentov se vodijo podatki o prijaviteljih za subvencionirano bivanje ali za podaljšanje subvencioniranega bivanja, in sicer:

1. osebno ime,

2. EMŠO,

3. davčna številka,

4. spol,

5. datum, kraj in država rojstva,

6. državljanstvo,

7. vrsta in naslov prebivališča,

8. o tem, ali je prijavitelj zaposlen, samozaposlen ali zavarovan kot družbenik gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zavoda v Republiki Sloveniji in je hkrati v tej družbi ali zavodu poslovodna oseba, po predpisih o obveznem zdravstvenem zavarovanju,

9. telefonska številka in elektronski naslov,

10. o tem, kje želi uveljavljati pravico do subvencioniranega bivanja,

11. ime visokošolskega zavoda ali višje strokovne šole, kamor je prijavljena oziroma vpisana,

12. ime študijskega programa, na katerega je prijavljena oziroma vpisana,

13. kraj izvajanja študija,

14. stopnja in vrsta študijskega programa,

15. letnik, v katerega bo predvidoma vpisana,

16. vrsta vpisa (prvi vpis v letnik, ponavljanje letnika, podaljšanje statusa študenta) in podatek, ali gre za vzporedni študij,

17. način študija,

18. študijsko leto prvega vpisa na študijski program, v katerega je vpisana,

19. študijsko leto prvega vpisa na kateri koli študijski program,

20. potek študija po študijskih letih,

21. število let subvencioniranega bivanja po študijskih letih,

22. o prekinitvi študija po študijskih letih,

23. o njegovem materialnem položaju in materialnem položaju oseb, ki imajo prijavljen naslov stalnega prebivališča na istem naslovu: osebno ime, EMŠO, davčna številka, podatek o tem, da je oseba, ki ima prijavljen naslov stalnega prebivališča na istem naslovu, brezposelna ter sorodstveno razmerje do prijavitelja, podatek o tem, ali je prijavitelj ali oseba, ki ima prijavljen naslov stalnega prebivališča na istem naslovu, zavezanec za plačilo dohodnine, ter podatke o dohodkih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, podatke o davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, ki se nanašajo na te dohodke, in podatke o normiranih oziroma dejanskih stroških, ki se nanašajo na te dohodke,

24. o tem, ali uveljavlja posebne socialne in zdravstvene razmere študenta,

25. o tem, ali uveljavlja status študenta invalida s spremljevalcem oziroma ali je študent spremljevalec invalida in podatke o študentu, kateremu je spremljevalec (osebno ime, EMŠO),

26. o tem, ali uveljavlja dodatno razvrstitveno pravilo, kot ga opredeljuje predpis iz devetega odstavka 135. člena tega zakona,

27. o uveljavljanju starševstva in podatki o drugem roditelju, s katerim želi bivati v študentskem domu, iz 1., 2., 6., 7. in 11. do 15. točke tega odstavka.

(2) Podatek iz 26. točke prejšnjega odstavka se za študente, ki zaprosijo za podaljšanje subvencioniranja bivanja študentov, ne obdeluje.

(3) Prijava za subvencionirano bivanje ali za podaljšanje subvencioniranega bivanja študentov poteka z elektronsko vlogo prek portala eVŠ.

(4) Za potrebe izbirnega postopka študentov za subvencionirano bivanje se v eVŠ obdelujejo podatki o osebah, ki so se prijavile za subvencionirano bivanje, ali o študentih, ki so se prijavili za podaljšanje subvencioniranega bivanja.

169. člen

(eVŠ evidenca priznanih izobrazb)

V eVŠ evidenci priznanih izobrazb se za potrebe priznavanja izobraževanja, ki ga izvajajo visokošolski zavodi, v skladu z zakonom, ki ureja vrednotenje in priznavanje izobraževanja, vodijo naslednji podatki:

1. država (izobrazbe),

2. datum izdaje listine o izobraževanju,

3. ime srednje šole/visokošolskega zavoda v tujini,

4. ime programa v tujini,

5. ime listine,

6. kraj izvajanja izobraževanja,

7. uradno trajanje izobraževanja v letih,

8. datum odločbe o priznavanju,

9. številka odločbe o priznavanju,

10. priznani način zaključka izobrazbe v Republiki Sloveniji,

11. podatki o študijskem programu v Republiki Sloveniji, na katerega se vloga za priznavanje nanaša (visokošolski zavod, stopnja in vrsta študijskega programa).

170. člen

(zagotavljanje podatkov za eVŠ)

(1) Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, podatke za evidence iz 162., 163. in 164. člena tega zakona brezplačno pridobi od NAKVIS ali visokošolskih zavodov, če NAKVIS z njimi ne razpolaga. Podatke iz 1. in 2. točke prvega odstavka 162. člena, 1. točke prvega odstavka 163. člena ter 1. točke 164. člena tega zakona določi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo. Podatek iz 32. točke prvega odstavka 163. člena tega zakona zagotovi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo.

(2) Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, podatke iz 1., 6., razen datuma rojstva, 7. in 8. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona ter iz 1., 4., razen datuma rojstva, in 5. točke drugega odstavka 165. člena ter 1. točke prvega odstavka 166. člena tega zakona pridobi iz Centralnega registra prebivalstva na podlagi podatka o EMŠO. Če podatka o EMŠO ni, podatke iz teh točk ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, pridobi brezplačno v elektronski obliki od visokošolskih zavodov. Podatke iz 25. in 26. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona pridobi samo, vse ostale podatke, razen podatkov iz 27. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona, pridobi brezplačno v elektronski obliki od visokošolskih zavodov, podatka iz 3. in 4. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona pa ustvari eVŠ. Podatke iz 27. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, pridobi od ministrstva, pristojnega za delo.

(3) Podatke za evidenco iz 167. člena tega zakona vnašajo prijavitelji za vpis z elektronsko vlogo prijave za vpis v visokošolske študijske programe prek spletnega portala eVŠ. Za zagotavljanje točnosti identifikacijskih podatkov prijavljenih pridobi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, podatke iz 1., 4., razen datuma rojstva, 5. in 6. točke prvega odstavka 167. člena tega zakona iz Centralnega registra prebivalstva na podlagi podatka o EMŠO prijavljenega. Pri prijavi prijavljenega s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti, s kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis, z računom avtentikacijske in avtorizacijske infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: AAI-račun) ali na način, da je identiteto prijavitelja mogoče ugotoviti, se podatki iz prejšnjega stavka in podatki, ki se o njem vodijo v eVŠ, prijavljenemu prikažejo ob izpolnjevanju elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ. Podatke iz 8. točke prvega odstavka 167. člena tega zakona o učnem uspehu ter predhodni srednješolski in višješolski izobrazbi, relevantni za vpis v visoko šolstvo, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, brezplačno pridobi iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo, oziroma Državnega izpitnega centra na podlagi podatka o EMŠO, če obstaja, sicer pa od prijavljenega.

(4) Podatke za evidenco iz 168. člena tega zakona vnašajo prijavitelji za subvencionirano bivanje z elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ. Za zagotavljanje točnosti identifikacijskih podatkov prijavljenih pridobi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, podatke iz 1., 5., razen datuma rojstva, 6. in 7. točke prvega odstavka 168. člena tega zakona iz Centralnega registra prebivalstva na podlagi podatka o EMŠO prijavljenega. Pri prijavi prijavljenega s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti, s kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis, z računom avtentikacijske in avtorizacijske infrastrukture ali na način, da je identiteto prijavitelja mogoče ugotoviti, se podatki iz prejšnjega stavka in podatki, ki se o njem vodijo v eVŠ, prijavljenemu prikažejo ob izpolnjevanju elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ. Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, za zagotavljanje točnosti pridobi podatke iz:

– 8. točke prvega odstavka 168. člena tega zakona v skladu s 5. točko desetega odstavka tega člena,

– 11. do 20. točke prvega odstavka 168. člena tega zakona za visokošolske študente iz evidence iz 165. člena tega zakona, za študente, vpisane na višje strokovne šole, pa v skladu s 7. točko desetega odstavka tega člena,

– 21. točke prvega odstavka 168. člena tega zakona iz podpore izbirnemu postopku za prijavo za subvencionirano bivanje študentov iz druge alineje tretjega odstavka 161. člena tega zakona,

– 23. točke prvega odstavka 168. člena tega zakona v skladu s 1., 2., 3., 4. in 6. točko desetega odstavka tega člena.

(5) Podatki za evidenco iz 169. člena tega zakona se pridobivajo iz sistema podpore izbirnemu postopku za prijavo za vpis na študijske programe za pridobitev izobrazbe iz eVŠ iz prve alineje tretjega odstavka 161. člena tega zakona.

(6) Za znanstvenoraziskovalne namene in za izvajanje analiz o zaposljivosti študentov in diplomantov pridobi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, na podlagi podatka o EMŠO diplomanta iz matične evidence zavarovancev, ki jo vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, o osebah, ki sklenejo delovno razmerje, samozaposlenih osebah in družbenikih po predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, naslednje podatke:

– datuma zaposlitve in prenehanja zaposlitve diplomanta,

– poklic diplomanta (klasifikacija SKP-08),

– vrsta zaposlitve (nedoločen ali določen čas),

– matična številka enote poslovnega subjekta z namenom pridobitve podatka o občini in regiji enote ter standardne klasifikacije dejavnosti poslovnega subjekta.

(7) Za znanstvenoraziskovalne namene in za izvajanje analiz o zaposljivosti študentov in diplomantov pridobi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, na podlagi podatka o EMŠO diplomanta iz evidence brezposelnih oseb, ki jo vodi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, naslednje podatke:

– datum nastopa in trajanje brezposelnosti ter

– vrsta ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

(8) Za znanstvenoraziskovalne namene analiziranja študija študentov ter zaposljivosti študentov in diplomantov pridobi ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, na podlagi podatka o EMŠO študenta oziroma diplomanta iz evidence štipendistov, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za delo, podatek o:

– tem, ali je prejemnik štipendije,

– vrsti štipendije,

– obdobju prejemanja štipendije in

– tem, ali je prejemnik dodatka za bivanje.

(9) Za znanstvenoraziskovalne namene analiziranja zaposljivosti študentov in diplomantov ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, na podlagi podatka o EMŠO diplomanta iz centralne evidence zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo, pridobi podatek o:

– datumih začetka in prenehanja zaposlitve v vzgojno-izobraževalnem zavodu,

– vzgojno-izobraževalnem zavodu zaposlitve (ime, sedež),

– vrsti in trajanju pogodbe o zaposlitvi in

– vrsti in datumu podelitve naziva, pridobljenega v vzgoji in izobraževanju.

(10) Na podlagi elektronske vloge prijave za vpis, oddane na spletnem portalu eVŠ, se za izbirni postopek za vpis v visokošolske študijske programe lahko s povezovanjem eVŠ in evidence iz 3. točke prvega odstavka 158. člena tega zakona, ki jih vodijo visokošolski zavodi, na podlagi EMŠO pridobijo podatki o ocenah in rezultatih študenta, doseženih pri izpitih in drugih študijskih obveznostih.

(11) Na podlagi elektronske vloge prijave za subvencionirano bivanje, oddane na spletnem portalu eVŠ, ter soglasja vlagatelja in članov njegove družine (soglasje ni potrebno v primeru pridobivanja podatkov o zavarovanih osebah iz 5. točke tega odstavka) se za izbirni postopek študentov za subvencionirano bivanje lahko s povezovanjem eVŠ in:

1. evidenc, ki jih vodi Finančna uprava Republike Slovenije, na podlagi davčne številke pridobijo podatki o dohodkih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine, podatki o davku in obveznih prispevkih za socialno varnost, ki se nanašajo na te dohodke, podatki o normiranih oziroma dejanskih stroških, ki se nanašajo na te dohodke, in podatki o vzdrževanih družinskih članih, potrebnih za ugotovitev materialnega položaja študenta;

2. evidenc, ki jih vodi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, na podlagi davčne številke pridobijo podatki o prejemkih iz naslova družinske pokojnine, potrebnih za ugotovitev materialnega položaja študenta;

3. evidenc, ki jih vodijo ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, ali centri za socialno delo, na podlagi EMŠO študenta pridobijo podatki o preživnini za študenta in člane njegove družine, potrebni za ugotovitev materialnega položaja študenta;

4. centralnega registra prebivalstva, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na podlagi EMŠO študenta pridobijo podatki o osebah, ki imajo prijavljen naslov stalnega prebivališča na istem naslovu kot študent (osebno ime, EMŠO, davčna številka, naslov stalnega prebivališča);

5. evidence o zavarovanih osebah, ki jo vodi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, na podlagi EMŠO študenta pridobi podatek o tem, ali je študent v delovnem razmerju oziroma opravlja samostojno registrirano dejavnost oziroma je družbenik gospodarskih družb oziroma ustanovitelj zavodov v Republiki Sloveniji in je hkrati v tej družbi oziroma zavodu poslovodna oseba;

6. evidenc, ki jih vodi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, na podlagi EMŠO staršev ali skrbnikov študenta pridobi podatek o tem, ali so brezposelni;

7. centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za višje šolstvo, na podlagi EMŠO pridobijo podatki o študentih višjih strokovnih šol.

(12) Za repozitorij diplom iz tretje alineje tretjega odstavka 161. člena tega zakona podatke iz šestega odstavka 42. člena tega zakona ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v elektronski obliki brezplačno pridobi od visokošolskih zavodov.

(13) Način in obliko zagotavljanja podatkov iz tega člena določi minister.

171. člen

(hramba evidenc)

(1) Evidence iz 158. in 159. člena tega zakona se hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, razen evidence prijavljenih za vpis, ki se hrani do vpisa oziroma do izteka pritožbenih postopkov. V primeru prenehanja delovanja visokošolskega zavoda se v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva, evidence iz tega odstavka predajo njegovemu pravnemu nasledniku, če tega ni, pa pristojnemu arhivu, če so opredeljene kot arhivsko gradivo.

(2) Evidenca iz 160. člena tega zakona se hrani še pet let od zadnjega študijskega leta subvencioniranega bivanja. V primeru prenehanja delovanja visokošolskega zavoda oziroma študentskih domov se evidenca iz tega odstavka preda njegovemu pravnemu nasledniku, če tega ni, pa pristojnemu arhivu, če je opredeljena kot arhivsko gradivo.

(3) Evidence iz 162., 163., 164. in 169. člena tega zakona se trajno hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.

(4) Evidence iz 165. in 166. člena tega zakona se hranijo 40 let od njihovega vpisa v evidenco, potem se arhivirajo v anonimizirani obliki.

(5) Evidenca iz 167. člena tega zakona se hrani do vpisa oziroma do izteka pritožbenih postopkov, potem se arhivira v anonimizirani obliki.

(6) Evidenca iz 168. člena tega zakona se hrani do izteka študijskega leta, na katero se nanaša razpis za sprejem in podaljšanje subvencioniranega bivanja, potem se arhivira v anonimizirani obliki.

172. člen

(uporaba evidenc eVŠ in dostop do njih)

(1) Prijavljeni s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti, s kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis, z računom avtentikacijske in avtorizacijske infrastrukture ali na način, da je identiteto prijavitelja mogoče ugotoviti, lahko vpogleda v svojo prijavo v evidenci iz 167. oziroma 168. člena tega zakona do 30. oktobra leta oddaje prijave.

(2) NAKVIS lahko s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti ali s kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis vpogleduje v evidence iz 162. in 163. člena tega zakona ter pridobiva iz njih podatke za potrebe vodenja postopkov iz VI. poglavja tega zakona. Podatke iz evidenc prejšnjega stavka NAKVIS lahko pridobiva tudi s povezovanjem svojega informacijskega sistema z eVŠ z uporabo digitalnega potrdila z obojestranskim preverjanjem istovetnosti in avtorizacije.

(3) Visokošolski zavod lahko s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti ali s kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis vpogleduje v evidence iz 162., 163., 164., 165. in 166. člena tega zakona ter pridobiva iz njih podatke, ki se nanj nanašajo. Podatke iz prejšnjega stavka visokošolski zavod lahko pridobiva tudi s povezovanjem svojega informacijskega sistema z eVŠ z uporabo digitalnega potrdila z obojestranskim preverjanjem istovetnosti in avtorizacije.

(4) Visokošolski zavod lahko pridobi podatke za prijavljene iz 167. člena tega zakona za vodenje postopkov, povezanih z razpisom za vpis, s povezavo svojega informacijskega sistema z eVŠ z uporabo sredstva elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti.

(5) Ne glede na prejšnji odstavek lahko javne univerze in visokošolski zavodi za študijske programe s koncesijo pridobijo podatke iz 167. člena tega zakona o prijavljenih za vpis na dodiplomski in enovit magistrski študij, ki se obdelujejo v skladu s predpisom iz šestega odstavka 57. člena tega zakona, po končanem izbirnem postopku, in sicer za prijavljene, ki so sprejeti na njihov visokošolski zavod.

(6) NAKVIS lahko za potrebe vodenja postopkov in za namene izvajanja statističnih, socialno-ekonomskih in drugih raziskovanj, povezanih z izvajanjem njihove dejavnosti, pridobiva podatke iz evidenc iz 159. člena tega zakona, razen 14. točke tretjega odstavka.

(7) NAKVIS in visokošolski zavodi lahko za namene izvajanja statističnih, socialno-ekonomskih in drugih raziskovanj, povezanih z izvajanjem njihove dejavnosti, pridobijo psevdonimizirane podatke na ravni visokošolskega zavoda oziroma študijskega programa iz evidenc iz drugega in tretjega odstavka 161. člena tega zakona.

(8) Študentski domovi, v katerih subvencionirano bivajo študenti, lahko za namene subvencioniranega bivanja pridobivajo podatke iz 1., 2., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 17. in 22. točke prvega odstavka 168. člena tega zakona tudi s povezovanjem z evidenco iz 160. člena tega zakona podlagi EMŠO študenta.

(9) Evidence iz 1., 2. in 3. točke drugega odstavka 161. člena tega zakona so javne.

(10) Za znanstvenoraziskovalne namene in analize o študiju in zaposljivosti študentov in diplomantov se podatki iz petega, šestega, sedmega in osmega odstavka 170. člena tega zakona pridobijo in povežejo v neanonimizirani obliki, vsa nadaljnja obdelava podatkov pa poteka s psevdonimiziranimi podatki, ki jih obdeluje ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo. Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, psevdonimizirane podatke na ravni visokošolskega zavoda oziroma študijskega programa iz prejšnjega stavka za namene obdelave iz tega odstavka enkrat letno posreduje NAKVIS. Na enak način lahko psevdonimizirane podatke po tem odstavku pridobivajo tudi visokošolski zavodi za svoje diplomante. Rezultati teh analiz se lahko objavljajo samo v anonimizirani obliki.

(11) Za znanstvenoraziskovalne namene analiziranja prehodnosti dijakov in študentov višjih strokovnih šol v visoko šolstvo se podatki iz četrtega stavka tretjega odstavka 170. člena tega zakona pridobijo in povežejo v neanonimizirani obliki, vsa nadaljnja obdelava podatkov pa poteka s psevdonimiziranimi podatki, ki jih obdeluje ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo. Rezultati teh analiz se lahko objavljajo samo v anonimizirani obliki.

(12) Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje in organizacije oziroma delodajalci, ki posredujejo začasna in občasna dela osebam iz drugega odstavka 6.b člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip, 51/10 – odl. US, 80/10 – ZUTD in 95/14 – ZUJF-C), so za namen ugotavljanja upravičenosti za opravljanje začasnih in občasnih del študentov upravičeni na podlagi podatka o EMŠO pridobiti podatke iz 11., 12., 13., 16., 18., 19., 20., 21., 23. in 24. točke prvega odstavka in 6. točke drugega odstavka (razen podatka o številu vpisanih in doseženih kreditnih točk po ECTS) 163. člena tega zakona s posredovanjem podatkov ali povezovanjem zbirk osebnih podatkov.

(13) Upravne enote so za namen izdaje dovoljenja za začasno prebivanje in potrdila o prijavi prebivanja zaradi študija tujih študentov upravičene na podlagi podatka o EMŠO iz eVŠ pridobiti podatek o tem, ali je tujec sprejet v javnoveljavne študijske programe, ter podatke o študiju (študijsko leto vpisa, ime visokošolskega zavoda, kraj študija, trajanje študijskega programa, obdobje statusa študenta) in podatek o tem, ali je študent vpisan v javnoveljavni študijski program (študijsko leto vpisa, ime visokošolskega zavoda, ime študijskega program, letnik, kraj študija, trajanje študijskega programa in obdobje veljavnosti statusa študenta), s posredovanjem podatkov ali povezovanjem zbirk osebnih podatkov.

(14) Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je za namen odločanja o pravici do nadomestila preživnine upravičen na podlagi podatka o EMŠO iz eVŠ pridobiti podatek o tem, ali ima oseba status študenta in ali ima že pridobljeno isto ali višjo raven izobrazbe od tiste, ki bi jo pridobil po študijskem programu, v katerega je vpisan.

(15) Institut informacijskih znanosti je za namen zagotavljanja knjižničnih storitev študentom upravičen na podlagi podatka o ESI iz eVŠ pridobiti podatke iz 1., 6. (razen podatka o kraju in državi rojstva), 11., 12., 13., 14., 16., 18., 19., 20., 23. in 24. točke prvega odstavka in 6. točke drugega odstavka (razen podatka o številu vpisanih in doseženih kreditnih točk po ECTS) 165. člena tega zakona s posredovanjem podatkov ali povezovanjem zbirk osebnih podatkov.

(16) Dodeljevalci drugih pravic in ugodnosti študentov lahko v skladu s področnimi predpisi za namen ugotavljanja upravičenosti do drugih pravic in ugodnosti, na podlagi podatka o EMŠO iz evidence iz prvega odstavka 165. člena tega zakona pridobijo podatek, ki je nujno potreben za ugotovitev, ali se študentu še lahko dodelijo druge pravice in ugodnosti v skladu z drugim odstavkom 114. člena tega zakona.

(17) Študenti oziroma diplomanti lahko s sredstvom elektronske identifikacije najmanj srednje ravni zanesljivosti in z računom avtentikacijske in avtorizacijske infrastrukture preko študentske izkaznice iz 110. člena tega zakona prikažejo svoje podatke iz evidence iz 165. člena tega zakona.

173. člen

(dokumentacija)

Določila v zvezi z vodenjem, uporabo in shranjevanjem osebnih podatkov iz evidenc po tem zakonu se uporabljajo tudi za dokumentacijo, na podlagi katere so bili zbrani osebni podatki. Dokumenti o predhodni izobrazbi se po končanem vpisnem postopku vrnejo študentu.

XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

174. člen

(prenehanje mandatov)

(1) Mandat direktorja NAKVIS se nadaljuje do njegovega izteka.

(2) Mandat Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo preneha s konstituiranjem Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo, ustanovljenega v skladu s V. poglavjem tega zakona. Svet Republike Slovenije za visoko šolstvo se oblikuje najkasneje šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.

(3) Določbe drugega stavka prvega odstavka 71. člena tega zakona se začnejo uporabljati z iztekom tekočega mandata direktorja NAKVIS.

175. člen

(študijski programi, ki jih sprejme univerza sama)

(1) Univerze, ki jim je na dan uveljavitve tega zakona akreditacija že bila dvakrat zapored podaljšana za polno akreditacijsko obdobje v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23), lahko z uveljavitvijo tega zakona same sprejemajo študijske programe z javno veljavnostjo iz tretjega odstavka 41. člena tega zakona.

(2) Za univerze, ki so na dan uveljavitve tega zakona v postopku podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda, se postopek podaljšanja akreditacije zaključi skladno z določbami predpisa iz prejšnjega odstavka. Univerze iz prejšnjega stavka lahko sprejemajo študijske programe z javno veljavnostjo iz tretjega odstavka 41. člena tega zakona, če jim je bila ta akreditacija podaljšana za polno akreditacijsko obdobje in pod pogojem, da jim je bila skladno z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23) za polno akreditacijsko obdobje podaljšana tudi akreditacija neposredno pred to akreditacijo.

176. člen

(vzpostavitev repozitorija)

Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, vzpostavi repozitorij diplom iz šestega odstavka 42. člena tega zakona do 31. decembra 2026.

177. člen

(cenik NAKVIS)

NAKVIS sprejme cenik iz tretjega odstavka 72. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

178. člen

(financiranje)

(1) Določbe 121., 123., 124., 125. (razen drugega odstavka, ki se začne uporabljati z uveljavitvijo tega zakona), 126., 127., 128., 129., 130., 131., 132. in 133. člena tega zakona se začnejo uporabljati za prvo šestletno pogodbeno obdobje po tem zakonu, od 1. januarja 2029.

(2) Za leto 2029 se v skladu z drugim odstavkom 124. člena tega zakona kot sredstva zadnjega leta predhodnega šestletnega pogodbenega obdobja upoštevajo sredstva TSF iz leta 2028, upoštevajoč Strategijo o zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev zaradi povečanja vpisnih mest v dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programih z dne 18. avgusta 2021 s pripadajočimi spremembami. Obseg povečanja sredstev iz prejšnjega stavka s sklepom določi minister.

(3) Do 31. decembra 2028 se za financiranje visokošolskih zavodov uporabljajo določbe drugega odstavka 72.a člena, 72.b, 72.c, 72.č, 72.d, 72.e, 72.f, 72.g, 72.h, 72.i., 72.j., 72.k in 72.m člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23) in na njegovi podlagi sprejetih predpisov.

(4) Financiranje drugih nacionalno pomembnih nalog na podlagi sprejetih strateških dokumentov in na njihovi podlagi sklenjenih pogodb iz četrte alineje prvega odstavka 72.l člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23) se izvaja do njihovega izteka.

(5) Ne glede na prvi odstavek 119. člena tega zakona se delež BDP od 1. januarja 2026 dalje povečuje za 0,08 odstotne točke letno, od tega za 0,053 odstotne točke za namen iz 1. točke drugega odstavka 119. člena tega zakona, dokler ne doseže 1 % BDP, ter za 0,027 odstotne točke letno za namene iz 2., 3., 4., 5. in 6. točke drugega odstavka 119. člena tega zakona, dokler ne doseže 0,5 % BDP. Letna rast sredstev za namen iz 1. točke drugega odstavka 119. člena tega zakona (0,053 %) vključuje tudi izdatke za plače in druge izdatke za zaposlene ter prispevke delodajalca za socialno varnost, ki so posledica novih plačnih sporazumov in sprememb kolektivne pogodbe.

(6) Če letna rast sredstev iz prejšnjega odstavka tega člena za namen iz prve alineje drugega odstavka 119. člena tega zakona ne zadostuje za kritje izdatkov za plače in druge izdatke za zaposlene ter prispevke delodajalca za socialno varnost, ki so posledica novih plačnih sporazumov in sprememb kolektivne pogodbe, se razlika financira iz rasti sredstev za namene iz 2., 3., 4. in 5. točke drugega odstavka 119. člena tega zakona, pri čemer se rast sredstev iz 2., 3., 4. in 5. točke drugega odstavka 119. člena tega zakona ustrezno zmanjša.

179. člen

(financiranje Evro-sredozemske univerze)

(1) Določbe osmega odstavka 134. člena tega zakona se za financiranje Evro-sredozemske univerze začnejo uporabljati s proračunskim letom 2026.

(2) Za financiranje Evro-sredozemske univerze se do 31. decembra 2025 uporabljajo določbe Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23) in Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Uradni list RS, št. 35/17, 24/19, 65/22, 61/23 in 2/24).

180. člen

(prenehanje koncesij)

(1) Koncesije, podeljene pred uveljavitvijo tega zakona, iztečejo s potekom trajanja koncesioniranega študijskega programa, podaljšanega za dve leti, zadnje vpisane generacije, štete od študijskega leta 2034/2035.

(2) Koncesionarji razpišejo vpisna mesta za 1. letnik študijskih programov s koncesijo iz prejšnjega odstavka za vsa študijska leta, šteta od uveljavitve tega zakona, najpozneje pa za študijsko leto 2034/2035.

(3) Sredstva za koncesionirane študijske programe iz prvega in drugega odstavka tega člena se do vključno leta 2028 zagotavljajo v skladu z določbami 72.b, 72.c, 72.č, 72.d, 72.e, 72.f, 72.g in 72.h člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23) in na njegovi podlagi sprejetih predpisov. Od leta 2029 do izteka koncesij po prvem odstavku tega člena se način zagotavljanja sredstev določi v skladu s tem zakonom in s predpisom iz 156. člena tega zakona.

(4) Koncedent v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti izda odločbo o spremembi koncesijske odločbe in določi novo obdobje podelitve koncesije v skladu s prvim odstavkom tega člena. Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, po dokončnosti odločbe iz prejšnjega stavka koncesionarju predlaga sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi. Če koncesionar dodatka h koncesijski pogodbi ne želi skleniti, glede trajanja koncesije veljajo določbe odločbe o spremembi koncesijske odločbe.

(5) Ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, prvič presoja obstoj potreb za dodelitev koncesij v skladu z določbami drugega odstavka 138. člena tega zakona po izvedenih pogajanjih za sklenitev prvih šestletnih pogodb za financiranje javnih univerz v skladu z določbami tega zakona.

181. člen

(zaračunavanje šolnine in prispevkov)

(1) Določbe 137. člena tega zakona se začnejo uporabljati za študijsko leto 2026/2027.

(2) Za vpis v študijsko leto 2025/2026 se uporabljajo določbe Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23) in na njegovi podlagi sprejetih predpisov.

182. člen

(poročanje o napredku)

Visokošolski zavodi, pri katerih se je postopek akreditacije ali podaljšanja akreditacije visokošolskega zavoda oziroma akreditacije študijskega programa zaključil po določbah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23) in ob uveljavitvi tega zakona še niso poročali o napredku, predložijo poročilo o napredku v skladu s 94. členom tega zakona najkasneje v dveh letih od dokončnosti odločbe o akreditaciji ali podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda oziroma akreditacije študijskega programa, oziroma v treh letih od dokončnosti odločbe o akreditaciji študijskega programa mednarodne zveze univerz.

183. člen

(pripojitev javnih zavodov)

(1) Javni zavodi:

– Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu, Ljubljanska cesta 31a, 8000 Novo mesto,

– Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, Sevno 13, 8000 Novo mesto, in

– Študentski dom Ljubljana, Svetčeva ulica 9, 1000 Ljubljana,

se v štiriindvajsetih mesecih po uveljavitvi tega zakona kot njena članica pripojijo javni univerzi.

(2) Od uveljavitve tega zakona do pripojitve javnih zavodov iz prve in druge alineje prejšnjega odstavka javni univerzi se za financiranje teh zavodov uporabljajo določbe 72.b, 72.c, 72.č, 72.d, 72.e, 72.f, 72.g, 72.h, 72.i, 72.j, 72.k in 72.l člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23) in na njegovi podlagi sprejeti predpisi.

(3) Od uveljavitve tega zakona do pripojitve javnega zavoda iz tretje alineje prvega odstavka tega člena javni univerzi se za njegovo financiranje in izvedbo postopkov za dodelitev pravice do subvencioniranega bivanja uporabljajo določbe Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23) in na njegovi podlagi sprejeti predpisi.

184. člen

(prenos premoženja)

(1) Prenos lastninske pravice na premičnem in nepremičnem premoženju, ki je na dan uveljavitve tega zakona v lasti javnih visokošolskih zavodov Fakultete za informacijske študije v Novem mestu, Ljubljanska cesta 31a, 8000 Novo mesto, in Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, Sevno 13, 8000 Novo mesto, oziroma v upravljanju javnega zavoda Študentski dom Ljubljana, Svetčeva ulica 9, 1000 Ljubljana, in druga premoženjsko pravna razmerja v zvezi s tem ter vknjižba lastninske pravice na nepremičninah v zemljiško knjigo v korist javne univerze, h kateri se prej navedeni javni zavodi pripojijo, se uredi v štiriindvajsetih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2) Prenos lastninske pravice iz prejšnjega odstavka se po stanju na dan začetka uporabe tega zakona izvede na podlagi pogodbe o brezplačnem prenosu med Republiko Slovenijo in javno univerzo, h kateri se javni zavod Študentski dom Ljubljana pripoji, oziroma na podlagi pogodbe o brezplačnem prenosu med Republiko Slovenijo in javno univerzo, h kateri se javni visokošolski zavod pripoji.

(3) Prenos lastninske pravice na premičnem premoženju iz prejšnjega odstavka se evidentira v skladu s predpisi, ki urejajo materialno in finančno poslovanje javnih zavodov.

(4) Za izvrševanje prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena in za vpis stvarno pravnih sprememb v zemljiško knjigo in druge javne evidence v rokih, določenih s tem zakonom, je pooblaščen rektor javne univerze, h kateri se pripojita javna visokošolska zavoda. Po vknjižbi lastninske pravice na nepremičninah v zemljiški knjigi na javno univerzo iz prvega odstavka tega člena ta predlaga izbris Republike Slovenije kot upravljavca v zemljiškem katastru in katastru stavb.

185. člen

(prehod na časovno prilagojen študij)

(1) Visokošolski zavodi lahko časovno prilagojen študij prvič razpišejo za študijsko leto 2029/2030.

(2) Visokošolski zavodi lahko vpisna mesta za 1. letnik izrednega študija v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23) po študijskih programih za pridobitev izobrazbe razpišejo najpozneje za študijsko leto 2028/2029.

(3) Študenti izrednega študija se izobražujejo in končajo izobraževanje pod pogoji, ki so veljali pred uveljavitvijo tega zakona, vendar najdlje do izteka študijskega leta 2034/2035.

(4) Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 114. člena tega zakona se začnejo uporabljati za študijsko leto 2029/2030 za študente, ne glede na način njihovega študija, ki se s tem študijskim letom prvič vpišejo v študijski program. Za študente, ki so se vpisali v visokošolski študijski program pred študijskim letom 2029/2030, se uporabljajo določbe 69. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23), če redno napredujejo v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 111. člena tega zakona.

186. člen

(spregled izobrazbe za že zaposlene strokovne delavce pri pedagoškem procesu)

Strokovni delavci pri pedagoškem procesu, ki so do uveljavitve tega zakona izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje za opravljanje strokovnega dela v visokošolskih zavodih, lahko tudi po uveljavitvi tega zakona še naprej opravljajo strokovno delo, in sicer do prenehanja neprekinjenega delovnega razmerja na področju visokega šolstva.

187. člen

(razpis za vpis)

Javne univerze, zasebne univerze in samostojni visokošolski zavodi z dodeljeno koncesijo v delu dodeljenih koncesij si morajo o vsebini razpisa za vpis pred objavo pridobiti soglasje Vlade Republike Slovenije v skladu s sedmim odstavkom 40. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23) do vključno študijskega leta 2027/2028.

188. člen

(vpisni pogoji)

(1) Srednješolsko izobrazbo, pridobljeno pred uvedbo splošne mature oziroma poklicne mature, za potrebe prijavno-sprejemnega postopka v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, vrednotijo visokošolski zavodi.

(2) Določbe druge in tretje alineje prvega odstavka 54. člena tega zakona se uporabljajo tudi za tiste, ki so končali študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet po Zakonu o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 134/03 – uradno prečiščeno besedilo).

(3) Diplomanti študijskih programov za pridobitev univerzitetne izobrazbe v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 134/03 – uradno prečiščeno besedilo), se lahko vpišejo v dveletne magistrske študijske programe po tem zakonu z istega ali sorodnega strokovnega področja. Diplomantom iz prejšnjega stavka se praviloma priznajo študijske obveznosti v obsegu 60 kreditnih točk. Število priznanih kreditnih točk ne sme preseči 60 točk.

(4) Ne glede na četrti odstavek 54. člena tega zakona se v doktorski študijski program po tem zakonu lahko vpiše, kdor je v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 134/03 – uradno prečiščeno besedilo) končal študijski program za pridobitev:

– univerzitetne izobrazbe,

– specializacije, ki je pred tem v skladu z Zakonom o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 134/03 – uradno prečiščeno besedilo) končal visokošolski strokovni študijski program, pri čemer se mu določijo študijske obveznosti v obsegu od 30 do 60 kreditnih točk,

– magisterija znanosti ali specializacije po končanem študijskem programu za pridobitev univerzitetne izobrazbe, pri čemer se mu priznajo študijske obveznosti v obsegu najmanj 60 kreditnih točk.

189. člen

(začetek zbiranja podatkov)

Podatki iz 169. člena tega zakona se zbirajo od izbirnega postopka za vpis za študijsko leto 2025/2026.

190. člen

(prenehanje statusa zasebnega visokošolskega učitelja)

(1) Status zasebnega visokošolskega učitelja preneha najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona oziroma še pred iztekom tega obdobja, če zasebni visokošolski učitelj ne izpolnjuje več pogojev v skladu s Pravilnikom o postopku za vpis in izbris iz razvida zasebnih visokošolskih učiteljev (Uradni list RS, št. 21/94).

(2) O postopkih za vpis v razvid zasebnih visokošolskih učiteljev, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo, v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona po uradni dolžnosti izda sklepe o ustavitvi postopkov.

191. člen

(eVŠ evidenca zasebnih visokošolskih učiteljev)

Podatki eVŠ evidence zasebnih visokošolskih učiteljev iz 81.i člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23) se trajno hranijo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.

192. člen

(dokončanje postopkov NAKVIS)

(1) O vlogah v akreditacijskih in evalvacijskih postopkih visokošolskih zavodov in študijskih programov, vloženih pred uveljavitvijo tega zakona, in pritožbenih postopkih zoper odločitve NAKVIS, odloči NAKVIS na podlagi Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23) in meril NAKVIS za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov, veljavnih ob uveljavitvi tega zakona.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se v primeru vloge, vložene pred uveljavitvijo tega zakona, za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda, ta podeli za obdobje sedmih let ali pa se vloga zavrne.

(3) Vloge za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda in vloge za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda, vložene po uveljavitvi tega zakona in pred sprejetjem meril NAKVIS za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov v skladu s tem zakonom, se obravnavajo in zaključijo v skladu z merili iz prvega odstavka tega člena. NAKVIS začne postopke izredne evalvacije študijskega programa in visokošolskega zavoda v skladu s tem zakonom šest mesecev po njegovi uveljavitvi.

(4) Izpolnjevanje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda iz prvega in drugega odstavka 24. člena tega zakona NAKVIS preveri pri obstoječih visokošolskih zavodih pri prvem naslednjem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda, vendar ne prej kot v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.

193. člen

(zaposleni na NVI)

Ne glede na enajsti odstavek 108. člena tega zakona lahko zaposleni na javni univerzi, ki opravljajo naloge na podlagi koncesije, dodeljene Nacionalnem veterinarskem inštitutu (NVI) pri Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani, kot to določa Zakon o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 45/04 – ZdZPKG, 62/04 – odl. US, 93/05 – ZVMS, 90/12 – ZdZPVHVVR in 22/18), še pet let od uveljavitve tega zakona opravljajo dopolnilno delo tudi pri istem delodajalcu.

194. člen

(uskladitev predpisov)

(1) Pristojna ministrstva uskladijo predpise, ki urejajo druge pravice in ugodnosti študentov, z določbami 114. člena tega zakona v dveh letih od njegove uveljavitve.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko študenti študijskih programov za pridobitev izobrazbe do začetka uporabe zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom, opravljajo dela na podlagi napotnice, če izpolnjujejo pogoje iz Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 59/07 – ZŠtip, 51/10 – odl. US, 80/10 – ZUTD in 95/14 – ZUJF-C), Pravilnika o pogojih za opravljanje dejavnosti agencij za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 139/06 in 80/10) in prvega odstavka 114. člena tega zakona.

195. člen

(uskladitev aktov o ustanovitvi)

(1) Akti o ustanovitvi visokošolskih zavodov se uskladijo s tem zakonom najpozneje v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2) Visokošolski zavodi morajo uskladiti statute in druge splošne akte s tem zakonom najpozneje v šestih mesecih po uskladitvi akta o ustanovitvi iz prejšnjega odstavka.

(3) Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru in Univerza na Primorskem v treh mesecih od uveljavitve tega zakona uskladijo svoj statut z opredelitvijo pravnoorganizacijske oblike svojih članic iz drugega odstavka 18. člena tega zakona in ga posredujejo ministrstvu, pristojnemu za visoko šolstvo.

(4) Zasebne univerze uskladijo vpis v sodni register skladno z določbami petega odstavka 18. člena tega zakona najkasneje v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega zakona.

196. člen

(sprejem podzakonskih aktov)

(1) Vlada sprejme predpis iz 156. člena tega zakona v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2) Podzakonski predpis iz sedmega odstavka 13. člena, drugega odstavka 42. člena, šestega odstavka 57. člena, osmega odstavka 115. člena, sedmega odstavka 116. člena, devetega odstavka 135. člena, drugega odstavka 137. člena in trinajstega odstavka 170. člena tega zakona izda minister v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.

197. člen

(ureditev NAKVIS)

(1) NAKVIS v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil s tem zakonom.

(2) Zaposleni v NAKVIS nadaljujejo delo pod istimi delovnopravnimi pogoji.

198. člen

(dopolnitev Zakona o slovenskem ogrodju kvalifikacij)

(1) V Zakonu o slovenskem ogrodju kvalifikacij (Uradni list RS, št. 104/15 in 100/22 – ZSZUN) se v Prilogi 2 v tabeli KVALIFIKACIJE V SOK v stolpcu IZOBRAZBE pri vrstici 5. RAVEN dodata nova prva in druga vrstica, ki se glasita:

»Diploma o srednji strokovni izobrazbi

(Srednja strokovna izobrazba)³

Spričevalo o zaključnem izpitu

(Srednja strokovna izobrazba)⁴«.

(2) Za sprotno opombo 2 se doda nova sprotna opomba 3, ki se glasi: »Pridobljena do 31. 8. 1991 oziroma 31. 8. 1992 za vpisane v štiriletne srednješolske programe od šolskega leta 1981/1982 do 1985/1986 po Zakonu o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89 in 35/89; v nadaljnjem besedilu: ZUI).«.

(3) Za novo sprotno opombo 3 se doda nova sprotna opomba 4, ki se glasi: »Pridobljena do 1. 6. 1995 po ZUI.«.

(4) Dosedanja 3. sprotna opomba postane 5. sprotna opomba.

(5) V dosedanji 4. sprotni opombi, ki postane 6. sprotna opomba, se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Pridobljena do 30. 9. 2002 po ZUI.«.

(6) Dosedanja 5. do 20. sprotna opomba postanejo 7. do 22. sprotna opomba.«.

199. člen

(razpis za subvencionirano bivanje)

(1) Določbe drugega stavka tretjega odstavka in četrtega odstavka 136. člena tega zakona se začnejo uporabljati za študijsko leto 2026/2027.

(2) Za odločanje o vlogah v postopku javnega razpisa za subvencionirano bivanje se za študijsko leto 2025/2026 uporablja Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23) in Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov (Uradni list RS, št. 22/01, 35/06, 75/08, 97/10, 46/12, 55/13, 38/16, 13/17, 13/18, 58/20, 56/22, 74/22, 35/24 in 20/25).

200. člen

(uveljavitev spremenjenih pogojev za vpis)

Določbe prvega odstavka 53. člena tega zakona se začnejo uporabljati za razpis za vpis za študijsko leto 2031/2032. Do takrat se v študij po univerzitetnem študijskem programu in po enovitem magistrskem študijskem programu lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe z ustreznega strokovnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature. Nabor strokovnih področij in predmet splošne mature določi visokošolski zavod sam.

201. člen

(prenehanje veljavnosti dosedanjega zakona, podzakonskih predpisov in splošnih aktov NAKVIS ter podaljšanje uporabe podzakonskih predpisov in splošnih aktov NAKVIS)

(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 39/95 – odl. US, 18/98 – odl. US, 35/98 – odl. US, 99/99, 64/01, 100/03, 134/03, 63/04, 100/04, 94/06, 119/06, 59/07 – Zštip, 15/08 – odl. US, 64/08, 86/09, 62/10, 34/11 – odl. US, 78/11, 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 57/21 – odl. US, 54/22 – ZUPŠ-1, 100/22 – ZSZUN in 102/23).

(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Sklep o ustanovitvi Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 114/09 in 57/15).

(3) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi, izdani na podlagi zakona iz prvega odstavka tega člena, ki se uporabljajo do začetka uporabe podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, razen če ta zakon določa drugače:

1. Uredba o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Uradni list RS, št. 35/17, 24/19, 65/22, 61/23 in 2/24),

2. Uredba o sofinanciranju doktorskega študija (Uradni list RS, št. 22/17 in 105/20),

3. Pravilnik o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 6/22, 4/23 in 7/24),

4. Pravilnik o subvencioniranju bivanja študentov (Uradni list RS, št. 22/01, 35/06, 75/08, 97/10, 46/12, 55/13, 38/16, 13/17, 13/18, 58/20, 56/22, 74/22 in 35/24),

5. Pravilnik o prilogi k diplomi (Uradni list RS, št. 56/07, 39/12, 38/16, 68/20, 2/23 in 74/23),

6. Pravilnik o šolninah in bivanju v javnih študentskih domovih za Slovence brez slovenskega državljanstva in tujce v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 77/16, 25/19 in 56/22),

7. Pravilnik o šolninah in drugih prispevkih v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 157/22 in 2/24);

8. Pravilnik o zagotavljanju podatkov za eVŠ (Uradni list RS, št. 12/17),

9. Pravilnik o postopku za vpis in izbris iz razvida zasebnih visokošolskih učiteljev (Uradni list RS, št. 21/94),

10. Pravilnik o razvojnih nalogah v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 16/18).

(4) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji splošni akti NAKVIS, izdani na podlagi zakona iz prvega odstavka tega člena, ki se uporabljajo do začetka uporabe splošnih aktov NAKVIS, izdanih na podlagi tega zakona, razen če ta zakon določa drugače:

1. Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 40/14),

2. Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 42/17, 14/19, 3/20, 78/20, 82/20 – popr., 44/21 in 23/23),

3. Merila za zunanjo evalvacijo višjih strokovnih šol (Uradni list RS, št. 21/18 in 69/18),

4. Merila za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 45/94),

5. Merila za prehode med študijskimi programi (Uradni list RS, št. 14/19),

6. Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS (Uradni list RS, št. 124/04),

7. Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS (Uradni list RS, št. 67/19),

8. Minimalni standardi za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na visokošolskih zavodih (Uradni list RS, št. 44/24),

9. Merila za mednarodno sodelovanje pri visokošolskem izobraževanju (Uradni list RS, št. 69/17 in 23/23),

10. Merila za strokovnjake Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 21/18, 74/22 in 79/22 – popr.),

11. Merila za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov (Uradni list RS, št. 101/04),

12. Merila za spremljanje, ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti visokošolskih zavodov, študijskih programov ter znanstvenoraziskovalnega, umetniškega in strokovnega dela (Uradni list RS, št. 124/04).

202. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 602-04/25-4/36

Ljubljana, dne 15. julija 2025

EPA 2047-IX

Državni zbor

Republike Slovenije

mag. Meira Hot

podpredsednica

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 56/2025 z dne 25. 7. 2025