Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 54/2025 z dne 15. 7. 2025

2215. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-L), stran 5933.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z

o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-L)

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli (ZOsn-L), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 4. julija 2025.

Št. 003-02-1/2025-187

Ljubljana, dne 12. julija 2025

Nataša Pirc Musar

predsednica

Republike Slovenije

Z A K O N

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI (ZOsn-L)

1. člen

V Zakonu o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24) se v 8. členu za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Za otroke, ki so pripadniki romske skupnosti in katerih materni jezik ni slovenski jezik, se ob vključitvi v osnovno šolo organizira pouk slovenskega jezika in kulture.«.

2. člen

V 16. členu se v prvem odstavku za besedilom »naravoslovja in tehnike,« doda besedilo »informatike in digitalnih tehnologij,«.

V drugem odstavku se za besedo »gluhoslepoto« doda beseda »osnovna«.

V tretjem odstavku se za besedilom »enakovrednim izobrazbenim standardom,« doda beseda »osnovna«.

3. člen

V 17. členu se v drugem odstavku beseda »Šola« nadomesti z besedama »Osnovna šola«.

Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Učenec v 7., 8. in 9. razredu izbere dve uri pouka izbirnih predmetov tedensko, v 8. in 9. razredu pa lahko tudi tri ure, če s tem soglašajo njegovi starši.«.

4. člen

V 31. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»V letnem delovnem načrtu se določijo vsebina, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega ter drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom ter obseg, vsebina in organizacija razširjenega programa, ki ga izvaja osnovna šola, načrt vzgojnih dejavnosti in druge oblike organiziranega dela z učencem zunaj oddelka ali skupine. Določi se delo šolske svetovalne službe in drugih služb, vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci, delo šolske knjižnice, aktivnosti, s katerimi se osnovna šola vključuje v okolje, obseg dejavnosti, s katerimi osnovna šola zagotavlja zdrav razvoj učencev, oblike sodelovanja s starši, strokovno izpopolnjevanje učiteljev in drugih delavcev osnovne šole, sodelovanje z visokošolskimi zavodi, ki izobražujejo učitelje, raziskovalnimi inštitucijami, vzgojnimi posvetovalnicami oziroma svetovalnimi centri, sodelovanje z zunanjimi sodelavci, dejavnosti za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in druge naloge, potrebne za uresničitev programa osnovne šole.«.

5. člen

V 32. členu se v naslovu člena pred besedo »šole« doda beseda »osnovne«.

V prvem odstavku se črta besedilo »vsebino vzgojnega načrta,«.

V drugem odstavku se pred besedo »šole« doda beseda »osnovne«.

6. člen

44. člen se spremeni tako, da se glasi:

»44. člen

(vpis v 1. razred)

Osnovna šola vpisuje otroke v 1. razred v mesecu februarju za naslednje šolsko leto.

Starši morajo v 1. razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati osnovno šolo, dopolnili šest let.

Starši imajo pravico in dolžnost vpisati otroka v javno osnovno šolo ali v zasebno osnovno šolo s koncesijo v šolskem okolišu, v katerem ima otrok prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, javna osnovna šola oziroma zasebna osnovna šola s koncesijo v tem okolišu pa otroka mora vpisati. Javna osnovna šola oziroma zasebna osnovna šola s koncesijo mora otroka vpisati v 1. razred tudi po preteku roka za vpis, če se preseli v šolski okoliš te osnovne šole ali če so starši otroka vpisali v zasebno osnovno šolo in je slednja vpis zavrnila.

Seznam otrok iz šolskega okoliša, ki jih javna ali zasebna osnovna šola s koncesijo vpiše v 1. razred, si osnovna šola pridobi iz evidence šoloobveznih otrok, ki jo vodi ministrstvo.

Vpis v osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem ima otrok prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče, se izvede tako, da starši vpišejo otroka v osnovno šolo v svojem šolskem okolišu, najpozneje v 14 dneh po izteku roka za vpis pa vložijo pri osnovni šoli, v katero želijo vpisati otroka, vlogo za prepis.

Osnovna šola tri mesece pred začetkom pouka staršem izda potrdilo o šolanju.«.

7. člen

45. člen se spremeni tako, da se glasi:

»45. člen

(odložitev šolanja)

Otroku se lahko začetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v osnovno šolo. Starši oziroma zdravstvena služba lahko predlog za odložitev šolanja vložijo najpozneje do 31. marca tekočega leta za naslednje šolsko leto.

Učencu se lahko med šolskim letom v 1. razredu na predlog staršev oziroma na predlog šolske svetovalne službe ali zdravstvene službe v soglasju s starši iz zdravstvenih in drugih razlogov odloži šolanje do naslednjega šolskega leta. Predlog za odložitev šolanja se lahko vloži do 31. oktobra tekočega šolskega leta.«.

8. člen

47. člen se črta.

9. člen

48. člen se spremeni tako, da se glasi:

»48. člen

(vpis in prepis)

Če se učenec, ki se je preselil v šolski okoliš druge šole, želi prepisati na to osnovno šolo, mu mora osnovna šola omogočiti prepis. Učenec, ki se je preselil v šolski okoliš druge osnovne šole, ima pravico dokončati šolanje na osnovni šoli, v katero je že vpisan.

Starši lahko prepišejo otroka v šolo zunaj svojega šolskega okoliša tudi v drugem in naslednjih razredih, vendar najpozneje 15 dni pred začetkom novega šolskega leta, če osnovna šola, v katero želijo starši prepisati učenca, s tem soglaša.

Če se želi učenec prepisati iz zasebne osnovne šole v javno osnovno šolo, ga javna osnovna šola v šolskem okolišu, v katerem ima učenec prijavljeno stalno oziroma začasno bivališče, mora sprejeti.

V primeru vpisa šoloobveznih otrok s tujimi listinami o izobraževanju v osnovnošolsko izobraževanje v Republiki Sloveniji osnovna šola na podlagi dokazil ugotovi, v kateri razred se bo otrok vključil. Pri tem osnovna šola upošteva predložena dokazila o predhodnem izobraževanju in starost otroka. Osnovna šola pri vključitvi otroka lahko upošteva tudi njegovo poznavanje slovenskega jezika.«.

10. člen

Besedilo 50. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Učenec ima pravico obiskovati pouk in se udeleževati ostalih dejavnosti v okviru obveznega in razširjenega programa.

Starši morajo zagotoviti, da učenec redno obiskuje pouk in se udeležuje dejavnosti v okviru obveznega programa ter ravna skladno z dolžnostmi in odgovornostmi, ki so določene z zakonom, drugimi predpisi, pravili šolskega reda in hišnim redom.

Učenci priseljenci iz drugih držav, katerih materni jezik ni slovenski (v nadaljnjem besedilu: učenci priseljenci iz drugih držav), se k pouku obveznih predmetov lahko vključujejo postopoma glede na znanje slovenskega jezika, v skladu s smernicami za vključevanje učencev iz drugih jezikovnih in kulturnih okolij v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem, ki jih sprejme strokovni svet, pristojen za splošno izobraževanje. Ob vključitvi v osnovno šolo se udeležijo začetnega pouka slovenščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med izvajanjem obveznega programa.

Učenci priseljenci iz drugih držav in učenci, katerih materni jezik ni italijanski in se vključujejo v osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom, se k pouku obveznih predmetov lahko vključujejo postopoma glede na znanje italijanskega jezika. Ob vključitvi v osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom se udeležijo začetnega pouka italijanščine v okviru dopolnilnega izobraževanja, ki se lahko izvaja med izvajanjem obveznega programa.«.

11. člen

V 53. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Starši morajo ob vsakem izostanku učenca najpozneje v dveh delovnih dneh razredniku sporočiti vzrok za izostanek. Po vrnitvi učenca v osnovno šolo, najpozneje pa v petih delovnih dneh, starši razredniku predložijo opravičilo za izostanek.«.

Za prvim odstavkom se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

»Če starši v roku iz prejšnjega odstavka razredniku ne predložijo opravičila, razrednik izostanka ne opraviči. Če razrednik posumi v verodostojnost opravičila, o tem obvesti starše in o opravičenosti izostanka odloči na podlagi dodatnih informacij staršev. Neopravičen izostanek se zabeleži pri urah pouka in dejavnostih obveznega programa.

V primeru ponavljajočih se ali daljših neopravičenih izostankov učenca iz prejšnjega odstavka osnovna šola deluje vzgojno, in v primerih, ko gre za sum ogroženosti otroka zaradi neizpolnjevanja starševske skrbi in odgovornosti v smislu neizpolnjevanja osnovnošolske obveznosti otroka lahko obvesti center za socialno delo in poda predlog za uvedbo prekrškovnega postopka zoper starše.«.

Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

12. člen

54. člen se spremeni tako, da se glasi:

»54. člen

(prepoved izključitve)

Učenec ne sme biti izključen iz osnovnošolskega izobraževanja, dokler je šoloobvezen, lahko pa se ga prepiše ali prešola v skladu s tem zakonom.«.

13. člen

Besedilo 56. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole. O načinu prevoza se osnovna šola dogovori z lokalno skupnostjo.

Učenec ima pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča od osnovne šole v 1. razredu, v ostalih razredih pa, če pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.

Pravica do brezplačnega prevoza se zagotovi z organiziranim prevozom. Če ga ni mogoče zagotoviti ali ni gospodarno, se lahko staršem povrne strošek mesečne vozovnice za javni prevoz. Izjemoma, ko ni organiziranega ali javnega prevoza, se lahko staršem povrne strošek kilometrine za prevozne stroške po najkrajši javni cesti v skladu s predpisi, ki veljajo za javne uslužbence v državni upravi.

Kilometrina se obračuna v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti za pot, ki jo opravijo do osnovne šole in nazaj, in sicer v višini, kot velja za povračilo stroškov prevoza na delo in z njega. Staršem se strošek kilometrine za prevozne stroške povrne, če ne dobijo teh stroškov povrnjenih iz drugega pravnega naslova, kar potrdijo s pisno izjavo.

Učenec, ki obiskuje osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva, ima pravico do povračila stroškov prevoza v višini, ki bi mu pripadala, če bi obiskoval osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva.

Starši imajo pravico povrnitve stroškov prevoza v skladu s tem členom od 1. septembra tekočega leta, če so vložili vlogo za povrnitev stroškov do začetka šolskega leta, če so vložili vlogo med šolskim letom, pa od prvega dne naslednjega meseca od njene vložitve. Glede povrnitve stroškov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami pravica povrnitve stroškov prevoza pripada staršem otrok od začetka obiskovanja izobraževalnega ali posebnega programa, določenega v odločbi o usmeritvi v tekočem šolskem letu, ne glede na datum izdaje te odločbe.

Lokalna skupnost lahko s svojimi akti podrobneje določi način organizacije prevozov in povračila prevoznih stroškov za zagotavljanje pravice učenca do brezplačnega prevoza.

Otroci s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona imajo pravico do prevoza ne glede na oddaljenost njihovega prebivališča od osnovne šole, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi. Otroci s posebnimi potrebami, vključeni v posebni program vzgoje in izobraževanja v socialnovarstvenem zavodu, kjer se pedagoške dejavnosti izvajajo skozi celo šolsko leto, imajo pravico do brezplačnega prevoza tudi v času šolskih počitnic. Osnovna šola na podlagi odločbe o usmeritvi za otroka s posebnimi potrebami, ki zaradi zdravstvenega stanja potrebuje spremstvo, na organiziranem prevozu zagotovi spremstvo odrasle osebe, ki po opravljenem usposabljanju v zdravstveni ustanovi kot laični sodelavec nudi tudi zdravstveno pomoč na prevozu.

Otroci s posebnimi potrebami, ki imajo z odločbo o usmeritvi določeno izvajanje dodatne strokovne pomoči v zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, imajo pravico do povračila stroškov prevoza do zavoda, v katerem se ta pomoč izvaja, če je njihovo prebivališče od tega zavoda oddaljeno več kot štiri kilometre. Otroci s posebnimi potrebami se lahko na podlagi odločbe o usmeritvi vključijo v oskrbo in vzgojni program v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, socialnovarstveni zavod ali v dom za učence in imajo pravico do brezplačnega prevoza do prebivališča in nazaj ob pouka prostih dnevih.

Osnovna šola učencem, ki čakajo na organiziran prevoz, zagotovi varstvo.

Učenec, ki se prešola v skladu s 60.k členom tega zakona, ima pravico do prevoza, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole, v katero je prešolan.«.

14. člen

60.č člen se spremeni tako, da se glasi:

»60.č člen

(vzgojno delovanje)

Vzgojno delovanje je strokovno delo, ki se izvaja v skladu s pravili stroke, v skladu s tem zakonom, na njegovi podlagi izdanimi predpisi, pravili šolskega reda in hišnim redom.

Vzgojne dejavnosti so proaktivne in preventivne dejavnosti, svetovanje, usmerjanje in druge dejavnosti (pohvale, priznanja, nagrade in podobno), s katerimi osnovna šola razvija varno in spodbudno okolje, ter dejavnosti, ki jih osnovna šola izvede, ko učenec krši svoje dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, pravili šolskega reda in hišnim redom, in so kršitve storjene med izvajanjem pouka ali ostalih dejavnosti v okviru obveznega ali razširjenega programa ali med drugimi dejavnostmi, ki so opredeljene z letnim delovnim načrtom.

Z vzgojnimi dejavnostmi ni mogoče omejiti pravic učencev iz 5. do 13. člena in iz 50. do 57. člena tega zakona.

V načrtu vzgojnih dejavnosti, ki je sestavni del letnega delovnega načrta, so opredeljene in opisane vzgojne dejavnosti ter načini njihovega spremljanja in evalviranja.«.

15. člen

60.d člen se črta.

16. člen

Besedilo 60.e člena se spremeni tako, da se glasi:

»Osnovna šola v pravilih šolskega reda podrobneje opredeli dolžnosti in odgovornosti učencev, zlasti pa načine in časovno opredelitev prihoda v šolo in odhoda iz šole ter možnosti predčasnega odhoda, načine opravičevanja odsotnosti, gibanje in dostop staršev ter ostalih obiskovalcev v šolskem prostoru, posebna pravila v specializiranih učilnicah in v šolski knjižnici, pravila vedenja med poukom, pravila vedenja v času odmorov ter pravila za zagotavljanje reda in čistoče. V pravilih šolskega reda se opredelijo tudi vzgojne dejavnosti, ki jih šola izvede v primeru kršitev dolžnosti in odgovornosti, pravila zagotavljanja varnosti ter načine in ukrepe zagotavljanja varnosti. V pravilih šolskega reda se določi prostor in način odlaganja elektronskih naprav učencev ter utemeljene primere uporabe elektronskih naprav, mesto hrambe začasno odvzetih elektronskih naprav ter podrobnejši postopek vrnitve elektronskih naprav staršem.

Pri pripravi pravil šolskega reda sodelujejo strokovni delavci šole, učenci in starši. Pravila šolskega reda sprejme svet šole na predlog ravnatelja, ki si predhodno pridobi mnenje učiteljskega zbora in sveta staršev.«.

17. člen

Besedilo 60.f člena se spremeni tako, da se glasi:

»Vzgojni opomin je vzgojni ukrep, ki se lahko izreče učencu, kadar med izvajanjem obveznega ali razširjenega programa ali med drugimi dejavnostmi, ki so opredeljene z letnim delovnim načrtom, krši dolžnosti oziroma odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, pravili šolskega reda in hišnim redom, in ko vzgojne dejavnosti ob predhodnih kršitvah niso dosegle namena.

Ne glede na prejšnji odstavek se učencu izreče vzgojni opomin v primeru:

1. ogrožanja življenja ali zdravja učencev oziroma zaposlenih na šoli;

2. posedovanja predmetov oziroma sredstev, ki ogrožajo premoženje, varnost, življenje in zdravje;

3. 15 ur ali več neopravičenih izostankov v šolskem letu;

4. posedovanja ali preprodaje ali uporabe pirotehničnih sredstev;

5. namernega poškodovanja ali uničevanja šolske lastnine ali lastnine drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole;

6. tatvine;

7. nedovoljenega snemanja ali fotografiranja učencev, delavcev ali obiskovalcev šole oziroma objave vsebin;

8. ponarejanja ali uničevanja šolske dokumentacije;

9. vdora v varovani podatkovni sistem, s katerim je bila povzročena škoda ali pridobljena korist;

10. posedovanja ali preprodaje tobačnih izdelkov, elektronskih cigaret, alkohola ali prepovedanih drog;

11. prisotnosti pri vzgojno-izobraževalnih dejavnostih pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog oziroma zaradi uživanja alkohola, tobačnih izdelkov, elektronskih cigaret ali prepovedanih drog;

12. spolnega nadlegovanja učencev ali delavcev šole;

13. spletnega nasilja.

Za kršitve iz prejšnjega odstavka se postopek lahko uvede v 30 dneh, ko se je izvedelo za kršitev in za učenca, ki je kršitev storil.

Obrazložen pisni predlog za izrek vzgojnega opomina poda strokovni delavec osnovne šole razredniku.

Razrednik preveri, ali je učenec kršil dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom, drugimi predpisi, pravili šolskega reda in hišnim redom ter katere vzgojne dejavnosti in vzgojne ukrepe je za učenca osnovna šola predhodno že izvedla. Nato razrednik opravi razgovor z učencem in njegovimi starši oziroma strokovnim delavcem šole, ki zastopa interese učenca, če se starši ne udeležijo pogovora. Če po razgovoru razrednik oceni, da so podani razlogi, pripravi pisni obrazložen predlog za izrek vzgojnega opomina in ga posreduje učiteljskemu zboru, ki izreče vzgojni opomin. Če razrednik oceni, da ni razlogov za izrek vzgojnega opomina iz prvega odstavka tega člena, o tem seznani učiteljski zbor.

O poteku postopka izrekanja vzgojnega opomina osnovna šola vodi zabeležke.

Posamezen vzgojni opomin se izreče za dobo 12 mesecev. V tem obdobju osnovna šola izvaja posamezne aktivnosti v zvezi z vzgojnim delovanjem, v katerih mora sodelovati učenec, ki mu je bil izrečen vzgojni opomin, in njegovi starši.

Osnovna šola starše učenca seznani o izrečenem opominu z obvestilom o vzgojnem opominu.«.

18. člen

60.g člen se spremeni tako, da se glasi:

»60.g člen

(ugovor na vzgojni opomin)

Učenec in njegovi starši lahko v 8 dneh po prejemu obvestila o vzgojnem opominu pri ravnatelju vložijo obrazložen pisni ugovor na vzgojni opomin.

Ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora na vzgojni opomin imenuje tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo strokovni delavci na področju vzgoje in izobraževanja ali svetovalci Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Med člani komisije mora biti vsaj ena oseba, ki ni zaposlena na tej osnovni šoli. Komisija mora o ugovoru odločiti najpozneje v 15 dneh od imenovanja.

Če komisija na podlagi pregledane dokumentacije o vzgojnem ukrepanju ugotovi, da je bil izrečeni vzgojni opomin ustrezen, ugovor kot neutemeljen zavrne. Če komisija ugotovi, da so bile v postopku obravnave kršitve in izreka vzgojnega opomina nepravilnosti, izrečeni vzgojni opomin razveljavi in zadevo vrne v vnovično obravnavo in odločanje. V tem primeru mora učiteljski zbor odločiti najpozneje v 15 dneh, odločitev učiteljskega zbora je dokončna.«.

19. člen

60.h člen se črta.

20. člen

Za črtanim 60.h členom se doda novo IV.C poglavje in novi 60.i, 60.j, 60.k, 60.l, 60.m in 60.n člen, ki se glasijo:

»IV.C ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI

60.i člen

(zagotavljanje varnosti)

Osnovna šola zagotavlja varno in spodbudno učno okolje z izvajanjem različnih aktivnosti in ukrepov za zagotavljanje varnosti vseh udeležencev v vzgojno-izobraževalnem programu in za preprečevanje nasilja.

Ukrepe za zagotavljanje varnosti izvaja osnovna šola preventivno, in ko je ukrepanje potrebno, da se vsem udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa zagotovi varnost.

Osnovna šola poleg izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti z učencem, ki s svojim nevarnim ravnanjem krši svoje dolžnosti in odgovornosti, deluje tudi vzgojno.

60.j člen

(druge oblike vzgojno-izobraževalnega dela)

Učencu, ki s svojim ravnanjem ovira izvajanje pouka in dejavnosti v okviru obveznega in razširjenega programa ali drugih dejavnosti, ki so opredeljene z letnim delovnim načrtom, tako, da dela pri pouku in navedenih dejavnostih ni možno izvajati, lahko osnovna šola občasno zagotovi doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja tudi z drugimi oblikami organiziranega dela z učencem zunaj oddelka ali skupine, če je to potrebno, da se zagotovi nemoteno nadaljevanje vzgojno-izobraževalnega dela. O tem odloči strokovni delavec, ki izvaja pouk oziroma posamezno dejavnost, in s tem seznani ravnatelja.

Učencu, ki s svojim ravnanjem ogroža zdravje in varnost sebe ali drugih udeležencev pri pouku in dejavnostih v okviru obveznega ali razširjenega programa ter pri drugih dejavnostih, ki so opredeljene z letnim delovnim načrtom, lahko osnovna šola občasno zagotovi doseganje ciljev vzgoje in izobraževanja tudi z drugimi oblikami organiziranega dela z učencem zunaj oddelka ali skupine, če je to potrebno, da se učencem in udeležencem vzgojno-izobraževalnega procesa zagotovita varnost in nemoteno nadaljevanje vzgojno-izobraževalnega dela. O tem odloči ravnatelj, ki mora pisno opredeliti vsebine, oblike, čas in trajanje drugih oblik organiziranega dela z učencem ter način ponovnega vključevanja učenca v oddelek.

Druge oblike organiziranega dela iz tega člena se zagotavljajo tako, da se pouk prilagodi časovno in prostorsko znotraj osnovne šole.

60.k člen

(prešolanje)

Osnovna šola lahko učenca prešola na drugo osnovno šolo:

– če so bili učencu v 12 mesecih izrečeni trije veljavni vzgojni opomini;

– če so kršitve takšne narave, da ogrožajo življenje ali zdravje učenca oziroma življenje ali zdravje drugih ter je šola predhodno že ukrepala v skladu z drugim odstavkom 60.j člena tega zakona, izvajanje vzgojnih dejavnosti in vključevanje učenca nazaj v oddelek ali skupino pa ni bilo uspešno.

Učence s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona je mogoče prešolati na drugo osnovno šolo, če ta izpolnjuje pogoje, ki so določeni v odločbi o usmeritvi.

Pred prešolanjem učenca na drugo osnovno šolo je treba pridobiti soglasje druge osnovne šole, na katero se namerava učenca prešolati.

Osnovna šola, ki učenca prešola, drugi osnovni šoli posreduje vso dokumentacijo o izvedenem vzgojnem delovanju.

Osnovna šola staršem vroči odločbo o prešolanju učenca, v kateri navede tudi ime druge osnovne šole in datum vključitve v to osnovno šolo. Ob prešolanju učenca osnovna šola obvesti center za socialno delo.

60.l člen

(uporaba elektronskih naprav)

Uporaba učenčevih elektronskih naprav med izvajanjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti je dovoljena le, če je to potrebno za izvajanje vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v skladu z letnim delovnim načrtom. O uporabi učenčevih elektronskih naprav v skladu s tem odstavkom odloči strokovni delavec, ki izvaja pouk oziroma posamezno dejavnost.

Uporaba učenčevih elektronskih naprav je dovoljena tudi, če učenec potrebuje elektronsko napravo iz zdravstvenih razlogov.

Če učenec prinese elektronsko napravo v šolski ali drugi prostor med izvajanjem vzgojno-izobraževalne dejavnosti in je ne uporablja za namene iz prvega in drugega odstavka tega člena, jo odloži v za to določen prostor.

Osnovna šola lahko v internem aktu določi način uporabe elektronskih naprav za druge udeležence in izvajalce vzgojno-izobraževalne dejavnosti.

60.m člen

(pregled in odvzem osebnih predmetov)

Če zaposleni na šoli sumi, da učenec v šolskem prostoru uporablja elektronske naprave ali poseduje predmete, katerih uporaba je v šolskem prostoru z zakonom prepovedana (orožje, pirotehnični izdelki, alkohol, prepovedane droge, tobačni izdelki, elektronske cigarete in drugo) ali so lahko nevarni za življenje ali zdravje učenca ali drugih (palice, vžigalniki in drugo) zaposleni na šoli učenca pozove, da elektronske naprave ali prepovedane oziroma nevarne predmete izroči prostovoljno, sicer se opravi pregled osebnih predmetov.

Pri pregledu osebnih predmetov se upošteva dostojanstvo učenca. Pregled opravita ravnatelj ali oseba, ki jo ravnatelj pooblasti, in vsaj še en strokovni delavec osnovne šole, ki ga izbere učenec v prostoru oziroma na način, ki učencu zagotavlja diskretnost. Če učenec strokovnega delavca osnovne šole ne izbere, ga določi ravnatelj. Pred pregledom se učenca seznani s postopkom pregleda. Pregled se opravi tako, da se učencu naroči, naj izroči osebne predmete oziroma omogoči dostop, da se jih v njegovi prisotnosti pregleda. Odkrite elektronske naprave se začasno odvzame, prepovedane oziroma nevarne predmete pa odvzame.

O vsakem pregledu osebnih predmetov in prostora se napiše poročilo. Ravnatelj ali oseba, ki jo ravnatelj pooblasti, odloči o izročitvi nevarnega ali prepovedanega predmeta policiji. V primeru začasnega odvzema elektronskih naprav jih osnovna šola hrani v varnem prostoru.

Če učenec ne želi sodelovati pri pregledu osebnih predmetov, ravnatelj o tem obvesti starše učenca. V primeru ogrožanja zdravja in varnosti sebe ali drugih udeležencev pa tudi policijo.

60.n člen

(odgovornost staršev)

Starši morajo skrbeti in izvajati nadzorstvo nad svojim otrokom, da v osnovno šolo ne prinaša stvari, ki so z zakonom, pravili šolskega reda in hišnim redom prepovedane. Za spoštovanje omejitve uporabe elektronskih naprav učencev so odgovorni starši.«.

21. člen

Besedilo 68. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Če učenec in starši menijo, da je bil učenec ob koncu pouka v šolskem letu nepravilno ocenjen, lahko starši v treh dneh po prejemu spričevala, zaključnega spričevala oziroma obvestila o zaključnih ocenah ob koncu pouka v šolskem letu pri ravnatelju vložijo obrazložen ugovor.

Ravnatelj najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenuje tričlansko komisijo, ki jo sestavljajo strokovni delavci na področju vzgoje in izobraževanja ali svetovalci Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen na tej osnovni šoli.

Če komisija ugotovi, da je ocena učenca ob koncu pouka v šolskem letu neustrezna, učenca ponovno oceni. Komisija mora opraviti morebitno ocenjevanje ter o svoji odločitvi starše in učenca obvestiti najpozneje v osmih dneh po vložitvi ugovora. Odločitev komisije je dokončna.«.

22. člen

Besedilo 70. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Učenci, ki so v 7. in 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjeni iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravljajo popravni izpit. Popravni izpit lahko opravljajo največ dvakrat v šolskem letu.

Učenci 9. razreda lahko opravljajo popravni izpit tudi iz več predmetov, iz katerih so ob koncu šolskega leta negativno ocenjeni. Popravni izpit lahko opravljajo dvakrat v istem šolskem letu in štirikrat v naslednjem šolskem letu

Popravni izpit opravljajo tudi učenci od 3. do vključno 9. razreda, ki niso pristopili k predmetnemu izpitu ali predmetnega izpita niso uspešno opravili. Učenci od 3. do 8. razreda lahko popravni izpit opravljajo največ dvakrat v šolskem letu. Učenci 9. razreda lahko popravni izpit opravljajo dvakrat v istem šolskem letu in štirikrat v naslednjem šolskem letu.

Če učenec v predpisanem roku iz opravičljivih razlogov ne pristopi k opravljanju popravnega izpita ali ga prekine, lahko opravlja popravni izpit v okviru istega roka v času, ki ga določi ravnatelj.

Če učenec tudi v zadnjem možnem roku iz neopravičljivih razlogov ne pristopi k opravljanju popravnega izpita ali ga prekine oziroma popravnega izpita ne opravi uspešno, ponavlja razred ne glede na določbe 69. člena tega zakona. Učenca in starše o tem obvesti razrednik.

Starši morajo zagotoviti, da se učenec udeleži popravnih izpitov.«.

23. člen

V 75. členu se na koncu prvega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »Če učenec v tem času ne konča osnovnošolskega izobraževanja, ga lahko zaključi s predmetnimi izpiti.«.

V tretjem odstavku se besedilo »obveznosti in naloge, določene z akti osnovne šole« nadomesti z besedilom »dolžnosti in odgovornosti, ki so določene z zakonom, drugimi predpisi, pravili šolskega reda in hišnim redom« ter črtata besedi »in drugi«.

Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:

»Učenci iz drugega odstavka tega člena s podaljšanim statusom morajo redno obiskovati pouk. Če učenec, ki ima podaljšan status v skladu z drugim odstavkom tega člena, pouka ne obiskuje več kot en mesec strnjeno brez ustreznega opravičila in so izčrpane vse možnosti šole, da bi s starši dosegli ustrezen dogovor, lahko ravnatelj na predlog učiteljskega zbora, ne glede na drugi odstavek tega člena, ob koncu šolskega leta odloči, da se mu status v naslednjem šolskem letu ne podaljša več.«.

Dosedanji četrti odstavek postane peti odstavek.

24. člen

76. člen se spremeni tako, da se glasi:

»76. člen

(neocenjenost in prilagoditve ocenjevanja)

Učenec je ob koncu pouka neocenjen pri posameznem predmetu, če učitelj zaradi učenčeve odsotnosti znanja učenca ni mogel oceniti v skladu s tem zakonom in pravilnikom, ki ureja ocenjevanje znanja.

Učenec, ki je ob koncu pouka v šolskem letu pri enem ali več predmetih neocenjen in pri posameznem predmetu ni pridobil nobene ocene, opravlja do konca šolskega leta predmetni izpit iz teh predmetov.

Učenec, ki je ob koncu pouka neocenjen le pri posameznih temah in ni pridobil zadostnega števila ocen, skladno s pravilnikom, ki ureja ocenjevanje znanja, opravlja predmetni izpit v delu, iz katerega ni bil ocenjen.

Ne glede na drugi in tretji odstavek tega člena se lahko učencu, ki je neocenjen zaradi opravičenih odsotnosti (bolezen, poškodba ali drugi utemeljeni razlogi), za manjkajoči del neocenjene snovi v dogovoru z njegovimi starši prilagodijo načini in roki za ocenjevanje znanja ter število ocen. O prilagoditvah odloča oddelčni učiteljski zbor na predlog razrednika.«.

25. člen

Za 76. členom se doda nov 76.a člen, ki se glasi:

»76.a člen

(predmetni izpit)

Predmetni izpit obsega teme celotnega ocenjevalnega obdobja ali dela ocenjevalnega obdobja, v katerem je bil učenec neocenjen.

O obsegu predmetnega izpita odloči učitelj, ki predmet poučuje.

Predmetni izpit iz posameznega predmeta lahko učenec opravlja enkrat v šolskem letu v rokih, ki so določeni s pravilnikom, ki ureja šolski koledar. Starši morajo zagotoviti, da se učenec udeleži predmetnih izpitov.«.

26. člen

V 80. členu se črtata besedi »preverjanju in«.

27. člen

V 81. členu se za besedilom »76.« doda vejica in besedilo »76.a«.

28. člen

V 92.a členu se drugi odstavek črta.

Dosedanji tretji do šesti odstavek postanejo drugi do peti odstavek.

29. člen

V 92.c členu se v šestem odstavku črta drugi stavek.

30. člen

V 92.f členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:

»Učencu iz prvega odstavka 92.a člena tega zakona se zagotovijo sredstva v višini javnih izdatkov na ravni države in lokalne skupnosti za osnovnošolsko izobraževanje.«.

31. člen

V 95. členu se v drugem odstavku v prvi alineji za besedilom »spol,« doda besedilo »pripadnost romski skupnosti,«.

Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»Osebni podatki iz tretje alineje prvega odstavka tega člena in podatek o pripadnosti romski skupnosti iz prve alineje drugega odstavka tega člena se zbirajo v soglasju s starši.«.

32. člen

V 95.a členu se v tretjem odstavku v prvi alineji za besedilom »naslov prebivališča,« doda besedilo, ki se glasi: »kraj in država rojstva, državljanstvo,«.

V četrtem odstavku se besedilo »iz registra stalnega prebivalstva in razvida začasnega prebivališča« nadomesti z besedilom »iz Centralnega registra prebivalstva«.

33. člen

V 97. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»Podatke o pripadnosti romski skupnosti iz prve alineje drugega odstavka 95. člena tega zakona osnovna šola uporablja za namen vzpodbujanja in zagotavljanja enakega obravnavanja, enakih možnosti in zajamčenih osebnih pravic pripadnikov romske skupnosti.«.

Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

34. člen

Besedilo 101. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Z globo od 1.000 do 2.000 eurov se za prekršek kaznuje osnovna šola in z globo od 500 do 1.000 eurov odgovorna oseba osnovne šole, če:

– ne izvaja vzgojno-izobraževalnega dela za učence s posebnimi potrebami iz prvega odstavka 12. člena tega zakona v skladu z odločbo o usmeritvi;

– ne prilagaja metod in oblik dela pri pouku ter ne omogoča vključitve v ustrezno dejavnost v okviru razširjenega programa (12.a člen);

– ne izvaja vzgojno-izobraževalnega dela v obsegu, kot ga določata predmetnik in učni načrt (29. in 30. člen);

– ne izvaja vzgojno-izobraževalnega dela ter drugega dela v skladu s predmetnikom in učnim načrtom ter načrta vzgojnih dejavnosti v skladu z letnim delovnim načrtom (31. člen);

– odkloni vpis otroka iz svojega šolskega okoliša (tretji odstavek 44. člena in tretji odstavek 48. člena);

– ne izvaja vzgojnih dejavnosti v skladu s pravili šolskega reda (60.e člen);

– ne zagotavlja doseganja ciljev vzgoje in izobraževanja z izvajanjem drugih oblik organiziranega dela zunaj oddelka ali skupine (60.j člen);

– ne izpolnjuje obveznosti do učencev, ki se izobražujejo na domu (89. in 92.b člen);

– ne vodi predpisanih zbirk podatkov (95. člen).«.

35. člen

Besedilo 102. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Z globo od 100 do 300 eurov se za prekršek kaznuje starše, če v roku iz 96. člena tega zakona osnovni šoli ne sporočijo sprememb podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov iz 95. člena tega zakona (96. člen).

Z globo od 500 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje starše, če:

– ne vpišejo otroka v osnovno šolo v skladu z drugim odstavkom 44. člena tega zakona;

– ne zagotovijo, da njihov otrok v skladu s 50. členom tega zakona obiskuje pouk in druge dejavnosti v okviru obveznega programa osnovne šole (drugi odstavek 50. člena);

– opustijo dolžno skrb in nadzorstvo v skladu s 60.n členom tega zakona, na način, da omogočijo, dovolijo ali dopustijo, da učenec v osnovno šolo prinaša stvari, ki so z zakonom, pravili šolskega reda in hišnim redom prepovedane;

– iz neupravičenih razlogov ne zagotovijo udeležbe učenca na predmetnih izpitih v skladu s tretjim odstavkom 76.a člena tega zakona ter na popravnih izpitih v skladu s šestim odstavkom 70. člena tega zakona;

– iz neupravičenih razlogov ne zagotovijo udeležbe učenca, ki se izobražuje na domu, na ocenjevanjih znanja v skladu z drugim odstavkom 90. člena in tretjim odstavkom 92.c člena tega zakona;

– ne zagotovijo učitelja za izobraževanje na domu v skladu s prvim odstavkom 92.a člena tega zakona.«.

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

36. člen

(predmetniki in učni načrt za predmet informatika in digitalne tehnologije)

Predmetnike in učni načrt za predmet informatika in digitalne tehnologije v skladu s spremenjenim prvim odstavkom 16. člena zakona določi pristojni strokovni svet najpozneje do 31. decembra 2027, uporabljati pa se začnejo 1. septembra 2028.

Zasebne šole uskladijo predmetnike in učni načrt za predmet informatika in digitalne tehnologije v skladu s spremenjenim prvim odstavkom 16. člena zakona najpozneje do 31. decembra 2027, uporabljati pa se začnejo 1. septembra 2028.

Do začetka uporabe predmetnikov in učnih načrtov iz prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo predmetniki in učni načrti, določeni v skladu z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24).

37. člen

(pouk izbirnih predmetov)

Spremenjeni tretji odstavek 17. člena zakona se začne uporabljati v šolskem letu 2028/2029. Do takrat se uporablja tretji odstavek 17. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23, 16/24).

38. člen

(pouk predmeta informatika in digitalne tehnologije)

Pouk predmeta informatika in digitalne tehnologije iz spremenjenega prvega odstavka 16. člena zakona se začne izvajati 1. septembra 2028.

39. člen

(uskladitev pravil šolskega reda)

Svet osnovne šole uskladi pravila šolskega reda s spremenjenim 60.e členom zakona najpozneje do 1. novembra 2025.

Do uskladitve pravil šolskega reda se uporabljajo pravila šolskega reda, sprejeta v skladu z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24).

40. člen

(sprejetje letnega delovnega načrta in uporaba vzgojnega načrta)

Svet osnovne šole sprejme letni delovni načrt za šolsko leto 2025/2026 v skladu s spremenjenim 31. členom zakona najpozneje do 1. novembra 2025.

Do sprejetja letnega delovnega načrta iz prejšnjega odstavka se uporabljata letni delovni načrt in vzgojni načrt šole, ki sta sprejeta v skladu z Zakonom o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24).

41. člen

(uskladitev podzakonskih predpisov)

Podzakonski predpisi, izdani na podlagi Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24), se uskladijo s tem zakonom najpozneje do 31. avgusta 2025, in sicer:

– Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 52/13 in 63/24),

– Pravilnik o dokumentaciji v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 61/12, 51/13, 44/21 in 67/24),

– Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja (Uradni list RS, št. 80/04 in 76/08),

– Pravilnik o izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu (Uradni list RS, št. 53/24) in

– Pravilnik o organizaciji in povračilu prevoznih stroškov za prevoze otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 45/19 in 121/21).

42. člen

(podaljšanje uporabe)

Ta zakon se začne uporabljati 1. septembra 2025. Do začetka uporabe tega zakona se uporablja Zakon o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23 in 16/24).

43. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 602-02/25-19/24

Ljubljana, dne 4. julija 2025

EPA 2115-IX

Državni zbor

Republike Slovenije

mag. Urška Klakočar Zupančič

predsednica

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 54/2025 z dne 15. 7. 2025