Številka:	U-I-11/22-22
Datum:	12. 6. 2025

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Petra Preglja, Col, ki ga zastopa Petra Velkavrh, odvetnica na Vrhniki, na seji 12. junija 2025

1. Člen 4 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 3/21), kolikor pod zap. št. 32 kategorizira lokalno cesto »Vodice–Col« (odsek 001182) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 881/281, k. o. Col, se razveljavi.

2. Postopek za preizkus pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ajdovščina, kolikor pod zap. št. 32 kategorizira lokalno cesto »Vodice–Col« (odsek 001182) v delu, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 881/35 in 881/38, obe k. o. Col, se ustavi.

3. Občina Ajdovščina mora pobudniku povrniti njegove stroške postopka v višini 990,75 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudnik je vložil pobudo, v kateri je navedel, da izpodbija 4. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ajdovščina (v nadaljevanju Odlok), kolikor pod zap. št. 32 kategorizira lokalno cesto »Vodice–Col« (odsek 001182) v delu, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 881/32, 881/35 in 881/38, vsa k. o. Col. Izpodbijani Odlok naj bi bil v neskladju s 33. in 69. členom Ustave, pa tudi z 19. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – ZJC-B). Po delu teh zemljišč, ki naj bi bila v izključni lasti pobudnika, naj bi potekala cesta med naseljema Vodice in Col. Občina Ajdovščina (v nadaljevanju Občina) naj pred kategorizacijo s pobudnikom ne bi sklenila pravnega posla za pridobitev (dela) zemljišč, po katerih naj bi potekala lokalna cesta, niti naj mu zemljišč ne bi odvzela v razlastitvenem postopku. Občina naj bi tako nezakonito posegla v pobudnikovo lastninsko pravico. Pobudnik je predlagal, naj Ustavno sodišče razveljavi Odlok v izpodbijanem delu in odloči, da mu je Občina dolžna povrniti stroške postopka.

2. Občina je odgovorila na pobudo. Navedla je, da zaradi obsega problematike, višine proračunskih sredstev, omejenih kadrov ter različnih prioritet še niso urejene meje in lastništvo lokalne ceste »Vodice–Col«. Pobudnikova trditev, da po njegovih zemljiščih poteka kategorizirana cesta, naj ne bi bila gotova, ker naj bi temeljila na stanju parcel, ki naj ne bi imele statusa urejenih mej. Pobudnik naj bi imel tudi možnost, da bi sam začel postopek razlastitve v skladu s četrtim odstavkom 209. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 23/24 in 109/24 – v nadaljevanju ZUreP-3). Občina naj bi kmalu začela urejati meje lokalne ceste in lastništvo, če bi se izkazalo, da cesta poteka po pobudnikovih zemljiščih. Ustavnemu sodišču je Občina predlagala, naj pobudo zavrne in odloči, da pobudnik sam nosi svoje stroške postopka.

3. Pobudnik se je opredelil do odgovora Občine na pobudo. Trditvam Občine je nasprotoval. Poudaril je, da Občina še vedno ni uredila stanja, čeprav je seznanjena z zadevno problematiko, in vztrajal, da kategorizirana cesta poteka po delu njegovih zemljišč.

4. Glede na navedbe pobudnika in Občine je Ustavno sodišče od njiju pridobilo še dodatna pojasnila. Občina je sporočila, da je bil uveden postopek ureditve mej in da si prizadeva za sporazumno ureditev lastništva. Pobudnik je na to odgovoril, da so geodetske meritve potrdile njegove trditve, da odsek lokalne ceste 001182 poteka po njegovem zemljišču s parc. št. 881/32, k. o. Col. Navedel je tudi, da je bila izvedena parcelacija tega zemljišča, in sicer da sta namesto zemljišča s parc. št. 881/32, k. o. Col, nastali dve novi zemljišči s parc. št. 881/280 in 881/281, obe k. o. Col. Pojasnil je, da odsek lokalne ceste 001182 zdaj poteka po zemljišču s parc. št. 881/281, k. o. Col. Glede zemljišč s parc. št. 881/35 in 881/38, obe k. o. Col, pa je pojasnil, da je stanje ostalo neurejeno in da meja ni dokončna. Občina je nato Ustavnemu sodišču po pozivu na posredovanje podatkov iz evidence o javnih cestah v smislu 50. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 132/22 in 29/23 – v nadaljevanju ZCes-2) poslala grafični prikaz iz informacijskega sistema, ki ga po lastnih navedbah uporablja. Navedla je, da je bilo po geodetskih predizmerah ugotovljeno, da cesta poteka izključno po zemljišču s parc. št. 881/32, k. o. Col (zdaj zemljišči s parc. št. 881/280 in 881/281, obe k. o. Col), ter da je naročila tudi ureditev meje zemljišč s parc. št. 881/35 in 881/38, obe k. o. Col. Predlagala je, naj Ustavno sodišče z odločitvijo v zadevi počaka do pravnomočne ureditve meje. Tudi pobudnik je sporočil, da se s tem predlogom Občine strinja. Po dodatnem pozivu Ustavnega sodišča je Občina izrecno pojasnila, da glede na grafični prikaz iz informacijskega sistema javna cesta ne poteka po zemljišču s parc. št. 881/38, k. o. Col, da pa po teh podatkih poteka po zemljišču s parc. št. 881/35, k. o. Col. V postopku urejanja mej naj bi bilo sicer ugotovljeno, da javna cesta ne poteka niti po zemljišču s parc. št. 881/35, k. o. Col. Na ta dodatna pojasnila Občine je pobudnik odgovoril, da se je v mejno ugotovitvenem postopku v zvezi z zemljiščema s parc. št. 881/35 in 881/38, obe k. o. Col, meja zdaj uredila tako, da odsek lokalne ceste 001182 poteka le po zemljišču s parc. št. 1034/3, k. o. Col, ki je v lasti Občine. Pobudnik naj zato ne bi več izkazoval pravnega interesa za pobudo, kolikor se nanaša na zemljišči s parc. št. 881/35 in 881/38, obe k. o. Col. Pobudnik je v tem delu umaknil pobudo. Kolikor po Odloku lokalna cesta poteka po novonastalem zemljišču s parc. št. 881/281, k. o. Col, ki je še vedno v lasti pobudnika, pa je pobudnik navedel, da vztraja pri pobudi. Poudaril je tudi, da je Občina po njegovem mnenju pristopila k urejanju zadeve prav zaradi vložene pobude in da zato v celoti vztraja pri stroškovnem zahtevku.

5. Pobudnik je umaknil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 4. člena Odloka, kolikor pod zap. št. 32 kategorizira lokalno cesto »Vodice–Col« (odsek 001182) v delu, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 881/35 in 881/38, obe k. o. Col. Zato se postopek v tem delu ustavi (2. točka izreka).

6. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20, 92/21 in 22/25 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. V skladu z ustaljeno ustavnosodno presojo predpisi o kategorizaciji občinskih javnih cest učinkujejo neposredno na pravne položaje lastnikov zemljišč, po katerih potekajo kategorizirane javne ceste. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (tretji odstavek 24. člena ZUstS).

7. Iz navedb pobudnika in Občine ter predložene dokumentacije izhaja, da je pobudnik lastnik zemljišča s parc. št. 881/281, k. o. Col (prej parc. št. 881/32, k. o. Col), po katerem poteka z Odlokom kategoriziran odsek lokalne ceste 001182.Pobudnik tako izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, kolikor se nanaša na lokalno cesto, ki poteka po zemljišču s parc. št. 881/281, k. o. Col. Odlok je začel veljati 9. 1. 2021, pobudnik pa je pobudo vložil 7. 1. 2022, kar je znotraj enoletnega roka iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS. Pobuda je pravočasna.

8. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo sprejelo, kolikor se nanaša na zemljišče s parc. št. 881/281, k. o. Col, in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.

9. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, ter v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo in nadomestilo v naravi ali odškodnina.

10. Med postopkom pred Ustavnim sodiščem je začel veljati ZCes-2, ki pojem in status javnih cest ureja v 3. členu. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s tem zakonom in zakonom, ki ureja pravila cestnega prometa. V prvem odstavku 49. člena ZCes-2 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 49. člena ZCes-2 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe sta imela tudi Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – ZCes-1), na podlagi katerega je bil sprejet Odlok, in pred tem Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – ZJC). Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

11. Sklicevanje Občine, da bi pobudnik lahko sam začel postopek razlastitve na podlagi četrtega odstavka 209. člena ZUreP-3¹ in da si Občina prizadeva za ureditev lastništva oziroma da to namerava storiti, ni upoštevno. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (npr. odločba št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013, Uradni list RS, št. 16/13). Tudi v obravnavani zadevi Občina pred kategorizacijo sporne lokalne ceste ni pridobila zemljišča, po katerem ta poteka. Iz navedenega izhaja, da je 4. člen Odloka, kolikor pod zap. št. 32 kategorizira lokalno cesto »Vodice–Col« (odsek 001182) v delu, ki poteka po zemljišču s parc. št. 881/281, k. o. Col, v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 7. člen Odloka v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 4. člen Odloka v navedenem obsegu razveljavilo (1. točka izreka).

12. Glede na takšno odločitev se Ustavno sodišče ni spuščalo v presojo drugih očitkov pobudnika.

13. Pobudnik je zahteval povračilo stroškov postopka. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu.² V konkretnem primeru Ustavno sodišče ocenjuje, da so takšni razlogi podani. Čeprav je bil postopek delno ustavljen, ker je pobudnik delno umaknil pobudo, so odločilni razlogi v pobudi enaki glede vseh zemljišč. Navedbe pobudnika glede vseh zemljišč so medsebojno zelo povezane oziroma celo enake.³ Vloge, ki jih je med postopkom poslal pobudnik, so bile potrebne za odločitev Ustavnega sodišča, ne glede na to, da so se delno nanašale na zemljišči, glede katerih je pobudnik na koncu umaknil pobudo. Upoštevaje zelo obsežno ustavnosodno presojo občinskih predpisov o kategorizaciji občinskih cest je Občina lahko utemeljeno pričakovala, da bo pobudnik vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka ter da bo sprejeta odločitev Ustavnega sodišča vsebinsko enaka kot v drugih podobnih zadevah. Pobudnik trdi, da je Občino pozval k ureditvi zadeve. Občina je sicer navajala, da ob vložitvi pobude ni bilo jasno, ali javna cesta poteka po pobudnikovih zemljiščih, in je pojasnjevala dolgotrajnost postopkov. Trdila je, da je začela reševati zadevo in da bi pobudnik lahko sam začel postopek razlastitve. Vendar pa to samo po sebi ne more vplivati na dejstvo, da je Občina v vsakem primeru dolžna pridobiti zemljišča pred kategorizacijo javne ceste, kot je bilo že navedeno.⁴ Zato je Ustavno sodišče odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka.

14. Pobudnik je pobudo vložil po pooblaščeni odvetnici. Ustavno sodišče je priznalo odvetniške stroške za opravljene storitve po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/15, 28/18 in 70/22 – v nadaljevanju Odvetniška tarifa), upoštevaje vrednost točke v višini 0,60 EUR (Sklep o spremembi vrednosti točke, Uradni list RS, št. 22/19). Priznalo je stroške za pobudo z dne 7. 1. 2022 ter za obrazložene vloge z dne 8. 4. 2024, 7. 10. 2024 in 21. 5. 2025. Za vlogo z dne 27. 12. 2024 pobudniku ne gredo stroški, saj ta vloga po vsebini ne pomeni obrazložene vloge v smislu 2. točke Tarifne številke 7, temveč kratek odziv na navedbe Občine. Ta vloga je tudi naslovljena kot »obvestilo sodišču« in za njo ni specificiranih stroškov. Ustavno sodišče je tako po 1. točki Tarifne številke 7 za pobudo glede na zahtevnost obravnavane zadeve, upoštevaje 500 točk, priznalo stroške v znesku 300 EUR, po 2. točki Tarifne številke 7 za tri obrazložene vloge stroške v skupnem znesku 675 EUR in materialne stroške v znesku 15,75 EUR (v skladu s tretjim odstavkom 11. člena Odvetniške tarife). Pooblaščenka pobudnika ni zavezanka za DDV. Stroški zastopanja skupaj znašajo 990,75 EUR.

15. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena, prve alineje četrtega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rok Čeferin ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Neža Kogovšek Šalamon, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo soglasno.

¹ Četrti odstavek 209. člena ZUreP-3 se glasi:
»Zahtevo za razlastitev lahko predloži tudi razlastitveni zavezanec, če ima lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremičnini omejeno, ker je na tej nepremičnini:
– uveljavljen državni prostorski načrt ali OPPN za prostorske ureditve, ki so lahko predmet razlastitve v skladu z 203. členom tega zakona, ali
– že zgrajen objekt, ki je lahko predmet razlastitve v skladu z 203. členom tega zakona.«

² Tako npr. v odločbah Ustavnega sodišča št. U-I-243/19 z dne 6. 7. 2022 (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/22), 9. točka obrazložitve, št. U-I-509/18 z dne 19. 5. 2022 (Uradni list RS, št. 79/22), 9. točka obrazložitve, št. U-I-190/20 z dne 10. 3. 2022 (Uradni list RS, št. 41/22), 11. točka obrazložitve, št. U-I-116/17 z dne 30. 9. 2020 (Uradni list RS, št. 145/20), 11. točka obrazložitve, št. U-I-213/16 z dne 9. 1. 2020 (Uradni list RS, št. 4/20), 9. točka obrazložitve, št. U-I-166/14 z dne 21. 4. 2016 (Uradni list RS, št. 32/16), 7. točka obrazložitve, in št. U-I-198/14 z dne 23. 3. 2016 (Uradni list RS, št. 25/16), 9. točka obrazložitve.

³ Prim. npr. odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-136/23 z dne 17. 4. 2025 (Uradni list RS, št. 30/25), 15. točka obrazložitve.

⁴ Prim. tudi odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-10/22 z dne 16. 10. 2024 (Uradni list RS, št. 92/24), 11. točka obrazložitve.