Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 110/2024 z dne 23. 12. 2024

3650. Odlok o proračunu Občine Tolmin za leto 2025, stran 12950.

Na podlagi 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18, 195/20 – odl. US, 18/23 – ZDU-1O in 76/23), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE in 62/24 – odl. US) in 21. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 13/09, 17/11 in 106/15) je Občinski svet Občine Tolmin na 19. seji dne 17. decembra 2024 sprejel

O D L O K

o proračunu Občine Tolmin za leto 2025

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in sestavni deli)

(1) S tem odlokom se za Občino Tolmin (v nadaljnjem besedilu: občina) določajo višina in programska struktura proračuna Občine Tolmin za leto 2025 (v nadaljnjem besedilu: proračun), postopki izvrševanja proračuna, posebnosti ravnanja s stvarnim in finančnim premoženjem občine ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.

(2) Proračun sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov.

2. člen

(nevtralnost izrazov)

V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske.

2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA

3. člen

(splošni del proračuna)

(1) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov.

(2) Splošni del proračuna sestavljajo bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja.

(3) Stanje sredstev na računih proračuna na koncu preteklega leta je sestavni del splošnega dela proračuna tekočega leta.

(4) Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:

A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV
		v EUR
	Skupina/Podskupina kontov	Proračun 2025
I.	SKUPAJ PRIHODKI	23.058.850,60
	TEKOČI PRIHODKI	15.682.585,81
70	DAVČNI PRIHODKI	12.726.655,81
	700 Davki na dohodek in dobiček	11.232.127,00
	703 Davki na premoženje	974.328,81
	704 Domači davki na blago in storitve	520.200,00
71	NEDAVČNI PRIHODKI	2.955.930,00
	710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja	1.618.943,84
	711 Takse in pristojbine	18.000,00
	712 Denarne kazni	186.000,00
	713 Prihodki od prodaje blaga in storitev	57.000,00
	714 Drugi nedavčni prihodki	1.075.986,16
72	KAPITALSKI PRIHODKI	682.941,00
	720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev	52.853,00
	722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmet. dolgor. sredstev	630.088,00
74	TRANSFERNI PRIHODKI	6.693.323,79
	740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij	6.455.327,43
	741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU	237.996,36
II.	SKUPAJ ODHODKI	31.718.962,60
40	TEKOČI ODHODKI	5.636.286,13
	400 Plače in drugi izdatki zaposlenim	1.044.403,14
	401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost	160.518,00
	402 Izdatki za blago in storitve	3.870.158,78
	403 Plačila domačih obresti	61.206,21
	409 Sredstva, izločena v rezerve	500.000,00
41	TEKOČI TRANSFERI	7.342.294,41
	410 Subvencije	234.800,00
	411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom	3.233.820,30
	412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam	466.923,55
	413 Drugi tekoči domači transferi	3.406.750,56
42	INVESTICIJSKI ODHODKI	18.320.817,12
	420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev	18.320.817,12
43	INVESTICIJSKI TRANSFERI	419.564,94
	431 Investicijski transferi prav. in fizič. osebam, ki niso pror. upor.	150.000,00
	432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom	269.564,94
III.	PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ)	–8.660.112,00
III./1	PRIMARNI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ)	–8.619.905,79
III./2	TEKOČI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ)	2.704.005,27
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB
IV.	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
75	PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
	750 Prejeta vračila danih posojil	0,00
V.	DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
VI.	PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV	0,00
C. RAČUN FINANCIRANJA
VII.	ZADOLŽEVANJE	8.815.000,00
50	ZADOLŽEVANJE	8.815.000,00
	500 Domače zadolževanje	8.815.000,00
VIII.	ODPLAČILA DOLGA	154.888,00
55	ODPLAČILA DOLGA	154.888,00
	550 Odplačila domačega dolga	154.888,00
IX.	SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH	0,00
X.	NETO ZADOLŽEVANJE	8.660.112,00
XI.	NETO FINANCIRANJE	8.660.112,00
XII.	STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31. 12. 2024	0,00

4. člen

(posebni del proračuna)

(1) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih proračunskih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: neposredni uporabnik), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, konte in podkonte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

(2) Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi tega odloka in se objavita na spletni strani občine.

5. člen

(načrt razvojnih programov)

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA

6. člen

(raven in pristojnosti)

(1) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.

(2) Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta.

(3) Pristojnosti neposrednih uporabnikov, razen krajevnih skupnosti, izvršuje župan oziroma od njega pooblaščena oseba.

(4) Pristojnosti krajevne skupnosti izvršuje predsednik sveta krajevne skupnosti.

7. člen

(poraba prejemkov)

Vsi prejemki, razen izjem, določenih v 8. členu tega odloka, so namenjeni za pokrivanje vseh izdatkov.

8. člen

(namenski prejemki)

(1) Namenski prejemki proračuna so poleg prejemkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena in v prvem odstavku 80. člena Zakona o javnih financah (v nadaljnjem besedilu: ZJF), tudi naslednji prejemki:

1. prihodki iz naslova požarne takse, ki se namenijo za sofinanciranje nakupa gasilskih vozil ter gasilske zaščitne in reševalne opreme v gasilskih enotah;

2. prihodki iz naslova turistične takse, ki se namenijo za izvajanje dejavnosti in storitev spodbujanja razvoja turizma v javnem interesu;

3. prihodki iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, ki se namenijo za vzdrževanje gozdnih cest;

4. prihodki iz naslova okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda;

5. transferni prihodki iz državnega proračuna in proračuna Evropske unije za sofinanciranje posameznih projektov;

6. prihodki iz naslova koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo, ki se namenijo za ureditev prebivalcem prijaznejšega okolja in za turistično infrastrukturo;

7. izvirni prihodki krajevnih skupnosti, ki se namenijo za financiranje izdatkov, predvidenih v finančnih načrtih krajevnih skupnosti;

8. prihodki od komunalnih prispevkov, ki se namenijo za gradnjo komunalne opreme;

9. prihodki iz naslova poslovnega najema gospodarske javne infrastrukture, ki se namenijo za obnovitvene in razširitvene investicije v gospodarsko javno infrastrukturo;

10. prihodki iz naslova koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se namenijo za izvajanje ukrepov varstva in vlaganj v naravne vire;

11. prihodki od nadomestil za upravljanje državnih gozdov, ki se namenijo za gradnjo in vzdrževanje lokalne cestne infrastrukture;

12. prihodki iz naslova takse za obravnavo zasebnih pobud za spremembo namenske rabe prostora v odloku o občinskem prostorskem načrtu občine, in prihodki od nadomestil stroškov, nastalih v postopku lokacijske preveritve, ki se namenijo za financiranje nalog urejanja prostora;

13. prihodki od obremenitve s stavbno ali služnostno pravico stvarnega premoženja občine, ki se namenijo za nakup, graditev, obnovo, investicijsko in tekoče vzdrževanje nepremičnin v lasti občine.

(2) Prihodki iz naslova okoljske dajatve iz 4. točke prejšnjega odstavka se lahko porabijo za:

1. gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi s predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, in

2. zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdrževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.

(3) Namenska sredstva, ki niso porabljena v preteklem letu, razen sredstva, ki jih neposredni uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun za tekoče leto. Za obseg prenesenih sredstev se poveča obseg sredstev v finančnem načrtu neposrednega uporabnika, na katerega se ta nanašajo.

(4) Če so namenski prihodki vplačani v proračun v manjšem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih prejemkov.

(5) Če so namenski prihodki vplačani v proračun v večjem obsegu, kot so načrtovani v sprejetem proračunu občine, občina prevzema in plačuje obveznosti samo v višini načrtovanih pravic porabe v sprejetem proračunu občine.

9. člen

(osnova prerazporejanja)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, sprememba proračuna ali rebalans proračuna za tekoče leto.

10. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

(1) O prerazporeditvah pravic porabe v finančnem načrtu neposrednega uporabnika v posebnem delu proračuna na predlog neposrednega uporabnika odloča njegov predstojnik. Predstojnik neposrednega uporabnika lahko neomejeno prerazporedi pravice porabe v okviru istega glavnega programa, med glavnimi programi v okviru istega področja proračunske porabe pa le, če skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne presega 20 % vrednosti glavnega programa v sprejetem proračunu za tekoče leto.

(2) O prerazporeditvah pravic porabe med finančnimi načrti neposrednih uporabnikov v posebnem delu proračuna na predlog neposrednega uporabnika odloča predstojnik tistega neposrednega uporabnika, katerega pravica porabe se s prerazporeditvijo zmanjšuje.

(3) Predstojnik neposrednega uporabnika, ki odloča o prerazporeditvi iz prejšnjega odstavka, lahko v okviru posameznega področja proračunske porabe pravice porabe zmanjša največ do 10 % vrednosti področja proračunske porabe v sprejetem proračunu za tekoče leto in pravice porabe poveča enemu ali več neposrednim uporabnikom.

(4) Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o prerazporeditvah pravic porabe in v bilancah proračuna prikaže veljavni proračun za tekoče leto.

11. člen

(pravni posli krajevnih skupnosti)

(1) Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana, so nični.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko krajevna skupnost veljavno sklepa pravne posle in prevzema obveznosti brez predhodnega soglasja župana, vendar le v okviru svoje dejavnosti in le do višine sredstev, ki so za posamezne namene zagotovljena v njenem finančnem načrtu.

12. člen

(odpiranje novih proračunskih postavk in kontov)

(1) Župan lahko med izvrševanjem proračuna odpre novo proračunsko postavko, če so izpolnjeni pogoji iz 32. člena pravilnika, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije.

(2) Sredstva za plačilo obveznosti, ki niso bile načrtovane ali niso bile načrtovane v zadostnem obsegu, se lahko začasno zagotovijo tudi iz sredstev splošne proračunske rezervacije, opredeljene z 42. členom ZJF, če obseg sredstev na tej proračunski postavki to dopušča.

(3) Pri pripravi rebalansa proračuna se dodeljena sredstva iz prejšnjega odstavka razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.

(4) V okviru že odprte proračunske postavke se lahko odpre nov podkonto. Pravice porabe na novem podkontu se zagotovijo z razporeditvijo v okviru proračunske postavke ali s prerazporeditvijo iz druge proračunske postavke.

13. člen

(prevzemanje obveznosti)

(1) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v veljavni načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu za tekoče leto.

(2) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za investicijske odhodke in investicijske transfere, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih, ne sme presegati 60 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:

1. v letu 2026 največ 40 % pravic porabe in

2. v prihodnjih letih skupaj največ 20 % pravic porabe.

(3) Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika za blago in storitve in za tekoče transfere, ki bodo zapadle v plačilo v letu 2026, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

(4) Omejitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti iz naslova:

1. najemnih in zakupnih pogodb, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide ali lahko preide iz najemodajalca na najemnika;

2. pogodb, ki se financirajo iz namenskih sredstev Evropske unije, namenskih sredstev finančnih mehanizmov, sredstev drugih donatorjev in pripadajočih postavk slovenske udeležbe;

3. pogodb, ki se financirajo iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost, vključno s pripadajočim davkom na dodano vrednost;

4. pogodb za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednega uporabnika.

(5) Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in v načrtu razvojnih programov.

14. člen

(spreminjanje načrta razvojnih programov)

(1) Župan je pooblaščen za potrjevanje investicijske dokumentacije za projekte, uvrščene v veljavni načrt razvojnih programov.

(2) O spremembi vrednosti projektov v veljavnem načrtu razvojnih programov do vključno 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika.

(3) O spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti in o uvrstitvi novih projektov v veljavni načrt razvojnih programov odloča občinski svet.

15. člen

(splošna proračunska rezervacija)

(1) Na podlagi 42. člena ZJF se v proračunu občine del predvidenih proračunskih prejemkov vnaprej ne razporedi, ampak zadrži kot splošna proračunska rezervacija, ki se v proračunu posebej izkazuje.

(2) Sredstva splošne proračunske rezervacije, ki se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu občine niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da sredstva niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati, se lahko oblikujejo največ v višini 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.

(3) Splošna proračunska rezervacija se za leto 2025 oblikuje v višini 300.000,00 EUR.

(4) O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan. Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.

16. člen

(proračunska rezerva)

(1) Na podlagi 49. člena ZJF se v proračunu občine zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.

(2) Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.

(3) Sredstva proračunske rezerve občine se lahko oblikujejo največ v višini 1,5 % prejemkov proračuna.

(4) Proračunska rezerva občine se v letu 2025 oblikuje v višini 200.000,00 EUR.

(5) Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave o porabi sredstev proračunske rezerve za posamezne namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF in drugega odstavka tega člena največ do višine 100.000,00 EUR odloča župan.

(6) V primerih, ko znesek porabe sredstev proračunske rezerve občine presega višino, določeno v prejšnjem odstavku, o porabi odloči občinski svet s posebnim odlokom.

(7) O porabi sredstev proračunske rezerve župan obvešča občinski svet v okviru polletnega poročila o izvrševanju proračuna in zaključnega računa proračuna.

17. člen

(poročanje)

Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in z zaključnim računom proračuna poroča občinskemu svetu o realizaciji veljavnega proračuna za tekoče leto.

4. POSEBNOSTI RAVNANJA S STVARNIM IN FINANČNIM PREMOŽENJEM OBČINE

18. člen

(načrti ravnanja s stvarnim premoženjem občine)

(1) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine sestavljata načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine.

(2) Predstojnik neposrednega uporabnika lahko sprejme načrt pridobivanja nepremičnega premoženja in načrt razpolaganja z nepremičnim premoženjem občine, v kolikor je vrednost nepremičnine, ki se pridobiva oziroma se z njo razpolaga v posameznem poslu, izkustveno nižja od 20.000,00 EUR.

(3) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine sestavljata načrt pridobivanja premičnega premoženja v posamični vrednosti nad 10.000,00 EUR in načrt razpolaganja s premičnim premoženjem v posamični vrednosti nad 10.000,00 EUR.

(4) Načrt ravnanja s premičnim premoženjem občine sprejme predstojnik neposrednega uporabnika.

19. člen

(odpis dolga)

(1) Župan lahko v letu 2025 največ do skupne višine 1.000,00 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolgov, ki jih imajo dolžniki do občine, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.

(2) Kot dolg iz prejšnjega odstavka se ne šteje dolg do občine iz naslova obveznih dajatev.

5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA NA RAVNI OBČINE

20. člen

(zadolževanje občine)

(1) Občina se lahko dolgoročno zadolžuje le na podlagi v proračunu izkazane namere, predhodnega soglasja ministrstva, pristojnega za finance, in pod pogoji, ki jih določata ZJF in Zakon o financiranju občin.

(2) Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2025 lahko zadolži največ do višine 8.815.000,00 EUR.

(3) Za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije se občina lahko zadolži do višine odobrenih sredstev in največ za obdobje do prejema teh sredstev.

(4) Zadolžitev iz prejšnjega odstavka se ne všteva v največji obseg možnega zadolževanja občine.

(5) Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnotežiti, se občina lahko likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5 % vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine iz tretjega odstavka tega člena. Dolg iz tega naslova mora občina odplačati do konca proračunskega leta 2025, tj. do 31. decembra 2025.

(6) V obdobju začasnega financiranja se lahko občina zadolži do višine, ki je potrebna za odplačilo glavnic občinskega dolga, ki zapadejo v plačilo v tekočem proračunskem letu.

21. člen

(poroštva občine)

(1) Občina sme izdajati poroštva za obveznosti iz naslova zadolževanja javnega podjetja in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, v obsegu in pod pogoji, ki jih določi ta odlok, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana poroštva občine se vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine.

(2) Občina poroštev iz prejšnjega odstavka v letu 2025 ne izda.

22. člen

(zadolževanje in izdajanje poroštev javnega sektorja na ravni občine)

(1) Javno podjetje in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati in izdajati poroštva le s soglasjem ustanovitelja, pod pogoji, ki jih določi občinski svet, in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Izdana soglasja se ne vštevajo v največji obseg možnega zadolževanja občine.

(2) Soglasje iz prejšnjega odstavka se v letu 2025 izda Komunali Tolmin, javno podjetje, d.o.o. za zadolžitev do skupne višine glavnic 231.080,00 EUR za nabavo vozil za potrebe izvajanja dejavnosti ravnanja s komunalnimi odpadki in izvajanja dejavnosti odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih voda, in sicer pod naslednjimi pogoji: pridobitev vsaj treh popolnih ponudb kreditodajalcev, izbira najugodnejše ponudbe s fiksno letno obrestno mero največ 4,5 % ali spremenljivo letno obrestno mero največ 6-mesečni EURIBOR + 3 % in odplačilno dobo posojila največ 60 mesecev od dneva začetka črpanja posojila.

6. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

23. člen

(začasno financiranje)

V obdobju začasnega financiranja občine v letu 2026, če bo začasno financiranje potrebno, se uporabljata ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

24. člen

(začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. januarja 2025.

Št. 410-0075/2024

Tolmin, dne 18. decembra 2024

Župan

Občine Tolmin

Alen Červ

Glasilo Uradni list RS

Uradni list RS, št. 110/2024 z dne 23. 12. 2024